STAJERSKI GOSPODAR
Uredništvo In apravnlitfo: Marburg a. d. Oran, Badgasse 6 - naročnina: letno Din SO'-, polletno Din 28'-, četrtletno Din 15.
Leto I.	Marburg a. d. Drau, sobota 10. maja 1941_Št. 2
ODREDBA
o ustanovitvi organizacije STEIRISCHER HEIMATBUND.
Na podlagi meni podeljenega pooblastila odrejam:
1.	Na ozemlju Spodnještajerske NSDAP za zdaj ne bo vpostavljena.
2.	Steirischer Heimatbund, čigar ustanovitev s tem odrejam, je velika organizacija, v kateri bodo vsi Spodnještajerci in sonar od-njaki, ki na spodnjeStajerskem ozemlju poklicno delajo, zajeti. Član more postati le, kdor se odkritosrčno prizna k Führer-ju in Reich-u.
3.	Steirischer Heimatbund ima lastno pravno osebnost.
4.	Vodstvo organizacije Steirischer Heimatbund poverim Gauratu Franz S t e i n d l - u.
Marburg a. d. Drau, 10. maja 1941.
Uiberreither
Spodnještajerci!
10. maja 1941 je šef civilne oblasti za Spodnjo štajersko, Reichsstatthalter Dr. Uiberreither, ustanovil že najavljeno
organizacijo »Steirischer Heimatbund«.
Kot od njega pooblaščeni Bundesführer organizacije »Steirischer Heimatbund« Vas pozivam, da se tudi formalno priznate k Vaši krasni domovini, k Reich-u in našemu Führer-ju Adolf Hitler-ju, 8 tem, da se prijavite v
organizacijo »Steirischer Heimatbund«.
ORGANIZACIJA »STEIRISCHER HEIMATBUND« je politična organizacija spodnještajerskega prebivalstva, ki se priznava k Führer-ju in Reich-u.
ORGANIZACIJA »STEIRISCHER HEIMATBUND« daje vsakemu posamezniku, bilo mož ali žena, bilo fant aH dekle, možnost, potrditi svojo pripadnost k Reich-u z odločnim sodelovanjem.
ORGANIZACIJA »STEIRISCHER HEIMATBUND« je s sodelovanjem svojih članov nositeljica velikega političnega, kulturnega In gospodarskega programa in načrta za obnovo Spodnje štajerske.
V ČASU OD 17. DO 25. MAJA 1941 bodo v vseh vaseh in mestih Spodnje štaj 3ke ustanovljeni prijavni uradi, kjer bodo na razpolago prijavnice za vpis v organizacijo »Steirischer Heimatbund«. Vsak zaveden In obnovo
žele« štajerc ima v tem času možnost, prijaviti se v organizacijo	»Steirischer Helmatbund«. Na podlagi te prijave bo sledil dokončni sprejem.
ŠTAJERCI !
PRIZNAJTE SE K ADOLF HITLER-JU IN PRIJAVITE SE V ORGANIZACIJO »STEIRISCHER HEIMATBUND«.
Der Bundesführer:
Franz Stein dl
Adolf Hitler — stvaritelj Nove Evrope
Ko je Adolf Hitler L 1933. prevzel oblast in obenem omogočil dejansko izvedbo programa narodnosocialistič-ne stranke, je bilo v naših krajih le malo ljudi, ki bi bili takrat verjeli, da Fiihrer ni samo edini poklicani voditelj svojega nemškega naroda, nego več: da je od Previdnosti poslani stvaritelj in zedinitelj vse Evrope.
Danes doživljamo zgodovinsko tako važno obdobje kakor ga niso doživeli naši predniki in ga tudi ne bodo naši zanamci. Tvorec tega ogromnega dogajanja je Adolf Hitler, mož, ki je vstal kot brezimeni vojak iz strelskih jarkov svetovne vojne s trdnim namenom, da uniči krivico, ki jo je zapad-ni svet prizadejal nemškemu narodu na podlagi takozvane »mirovne po-god'e«. Stanje, ki ga je našel Fiihrer po vojni v Nemčiji, je bilo obupno. Narod, ki so ga ogoljufali z Wilsono-vimi točkami o samoodločbi narodov, je bil gospodarsko na tleh. Ogromne pokrajine nemškega Reiclia so bile odrezane ne oziraje se na gospodarsko povezanost, s tedanjo nemško državo. Strahovito razvrednotenje marke finflacija) je bilo viden izraz splošnega gospodarskega poloma. Ljudje so si v Nemčiji takrat v neštevilnih primerih jemali življenje, ker niso imeli nobenih izgledov za bodočnost. Židovsko-liberalne in klerikalne vlade so natanko izpolnjevale strahotne določbe ver-sajske pogodbe ter plačevale iz naroda iztisnjene milijarde zlatih mark nenasitnim Francozom in Angležem ter njih zaveznikom. Zapadu je bilo na j tem, da uniči Nemčijit in delavnost ' nemškega naroda na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Narod, ki je v tem času propadal duševno in gmotno, je moral gledati brezglavost vlad, ki so prihajale in odhajale z neizpolnjenimi obljubami. Le mali krog ljudi je vedel v Nemčiji, da more edi-nole Adolf Hitler raztrgati versajske okove ter vrniti narodu enakopravnost in pravično soudeležbo pri blagostanju vsega sveta. Fiihrer je bil leta 1923. že v ofenzivni borbi proti vsem notranjim nasprotnikom Nemčije. Njegova borba je veljala vsem tistim, ki so slabili Nemčijo in nemški narod. Fiihrer je s svojimi zvestimi napovedal borbo socialnim demokratom, komunistom, klerikalcem in meščanskim nacionalistom, dobro vedoč, da osvoboditev na zunaj ni mogoča vse dotlej, dokler niso poraženi notranji sovražniki nemškega edinstva. V tej veliki borbi se je žal ponesrečil državni udar dne 9. novembra 1923. Na pohodu k Feldherrnhalle v Miinchenu je takrat obležalo 16 zvestih borcev
Fiihrer j a v svoji krvi. Mnogi so takrat krili Fuhrerja pred kroglami nasprotno usmerjenega vojaštva in policije. Sledil je udarec za narodnosocia-listično stranko, ki je bila nato raz-puščena. Sam Fiihrer je bil obsojen na pet let trdnjavske ječe in je nad leto dni obsedel v trdnjavi Landsberg am Lech. Toda njegovi nasprotniki ga niso poznali. Jekleni duh tega vel-moža je uklonil vse ovire. Stranka je znova oživela in se podajala v vedno nevarnejše borbe za državno oblast. Duh narodnega socializma, vtelešen v osebi Fuhrerja, pa se je začel širiti ne samo po Nemčiji, nego tudi preko nemških meja. Adolf Hitler, znanilec novega nemškega socialnega reda, je bil obenem tudi narodni budi-tel}, ki je bobnal k splošni vstaji proti vsemu, kar je krivičnega.
Težko je v okviru enega članka napisati vse, kar se je zgodilo do 30. januarja 1933, ko je Adolf Hitler prevzel oblast in odgovornost v Nemčiji. Fiihrer je izpolnil po vrstnem redu vsako obljubo, ki jo je bil popreje dal svojemu narodu. V tem se odlikuje ta duševni velikan, državnik in vojskovodja, da ne obljublja ničesar, kar obenem ne bi mogel izpolniti. Nemškemu narodu je obljubil, da bo raztrgal pariško mirovno pogodbo in vse proti nemškemu narodu naperjene določbe. To je tudi storil. Vrnil je narodu čast, ki je nikdo na svetu nemškemu narodu v resnici ni mogel vzeti. Vrnil mu je vojaško čast, odpravil je nečastni pas (brez vojaštva) v Rheinlandu, pripeljal je Saargebiet nazaj v objem matere Nemčije. Nato je sledila obnova nemškega blagostanja na osnovi narodnosocialističnih nazorov. Nepopisno je, kar je Fiihrer storil za Nemčijo. 0 tem pričajo silne stavbe, prekrasne avtomobilske ceste, delavska in lcmetska zakonodaja, novi pravni red itd. Sredi te ogromne
delavnosti nemškega naroda, ki je zopet našel svoj smisel za življenje, pa
so začeli zunanji sovražniki zavidljivo gledati na Nemčijo, ki si je pod Fiih-rer-jevim vodstvom utrla novih poti v bodočnost. Rastoče blagostanje Nemčije ni bilo po volji Angležem in Francozom, ki so začutili, da bi mogel novi pravični družabni red Nemčije »okužiti« tudi ostali svet in tako spraviti bogate dobičke milijarderjev in milijonarjev v nevarnost. Da bi zaustavili neverjetni pogon Nemčije navzgor, so sklenili — vojno. Ta sklep je še bolj dozorel, ko je Fiihrer leta 1938. v marcu osvobodil Ostmarko. V jeseni 1938 je bil osvobojen Sude-tengau. Z razpadom nekdanje Češkoslovaške je postalo jasno, da Češka in Moravska sami ne moreta živeti. Tudi ti deželi, v katerih so vladali že davno nemški cesarji, je Fiihrer na srečo njenih prebivalcev vključil v Veliko Nemčijo, ki je na ta način postala jedro bodoče Nove Evrope. Poljska je v jeseni leta 1939. izdala sebe in Evropo. Njeno izdajstvo je plačala s poslednjo delitvijo Poljske. Anglija in Francija sta nato napovedali vojno Nemčiji in pričela je vojna na življenje in smrt. Cela vrsta malih držav je plačala svoje izdajstvo s svojim uničenjem. Zadnji v tej vrsti sta bili Grška in Jugoslavija.
Sredi viharnega zgodovinskega dogajanja stoji Fiihrer in vodi z brezpri-inernim veleumom ne le Nemčijo, nego tudi ostalo Evropo. Česar Adolf Hitler ni zmogel pri zeleni mizi na mirni način, morajo sedaj izpolniti silne nemške armade: Fiihrer-jcv zakon o ureditvi Nove Evrope. V tej Novi Evropi bo kruha in življenja za vse narode. Velika Nemčija s Fiihrer-jem na čelu je dokazala, da je vredna poslanstva, biti na čelu te Nove Evrope. Adolf Hitler nam je porok, da bomo po tej zmagoslavni vojni deležni lepše in boljše bodočnosti.
Prva nemška ljudska šola.
na Spodnjem Štajerskem
V Alarburg-u so dne 5. maja slav-nostno otvorili prvo nemško ljudsko šolo. Pri tej otvoritvi je Bundesfiihrer Steindl kot zastopnik Gauleitef-ja Uiberreither-ja govoril tudi šolski mla_ din! obojega spola ter med drugim iznese! sledeče misli:
»Mi ne pričakujemo od Vas, da bi postali vzorni učenci starega sloga.
Tudi odličnjaki ne bodo izhajali izključno iz vaših vrst. To končno ni vse. Po zaslugah Fiihrer.ja in ostrine meča nemške vojske osvobojena Spod. nještaierska bo v bodočih letih in desetletjih rabila ogromno število strokovnjakov, kmetov, rokodelcev, tehnikov, trgovcev itd. V tem smislu je vaša r,'užba v šolah, služba za Nemčijo«.
Arlnlf Ulflpr o zmagah na Balkanu
H UUII llllltJl Fuhrer pred Reichstagom - Nemčija je hotela mir, Anglija — uničevanje • Zločinski podvigi Churchilla • Nepregledni vojni plen v Srbiji in Grčiji • FUhrer se je la-hvalll fronti in domovini	Pripravljeni za nove udarcel
Predsednik Reichstag-a je za nedeljo dne 4. maja 1941 sklical sejo poslancev Velike Nemčije. Na dnevnem redu je bila samo ena točka In sicer poročilo
državne vlade.
Sklicanje nemškega Reichstag-a med vojno je, kakor se je videlo iz dosedanjih treh sej, prav posebnega pomena. Ni čuda, da je tozadevna objava radio-od-dajnic ves nemški narod spravila v napeto pozornost. Priložnost, slišati Führer-ja — moža, ki je vodil nemško vojsko s svojo močno, sigurno roko, zavedajoč se svojega cilja, od zmage do zmage — je silila vse, da so hiteli k radlo-apa-
ratom.
V glavnem mestu Reich-a je bilo poslopje Krolloper-e v Siergarten-u cilj sto-tisočev Berlinčanov. Kdor ni imel sreče, da bi osebno prisostvoval govoru Adolf-a Hitler-ja, je hotel vsaj na poti k seji videti Fiihrer-ja in njegove naj-zvestejše. Po dovoznih cestah od Führer-jeve državne pisarne do Tiergarten-a so vrste narodno-socialističnega gibanja tvorile gosti špalir.
Malo pred šesto uro je Führer zapustil državno pisarno ter se ob viharju navdušenja in veselja čakajočih Berlinčanov napotil proti Krolloper-i. Tam so, kakor navadno, na gosto stali ljudje, da bi doživeli trenutek, ko bo Führer pregledal častno kompanijo svoje Leibstandarte.
Sejna dvorana
Uro pred začetkom seje so se poslanci vsuli v prostor, ki je nosil, kakor vedno, samo en edini okrasek, in sicer na čelni steni na belem polju velikanski zlati grb. Napram zadnji seji so se rjave uniforme še bolj umaknile sivim vojaškim suknjam. Na poslanskih mestih je danes na ta veliki dan zastopano vse od strelca do visokega oficirja. Marsikateri poslanec se kot ranjenec udeležuje seje. Mnogo jih je odlikovanih s častnim znakom velike vojne. Tudi na vzvišenih prostorih prevladujejo uniforme vseh treh delov nemške oborožene sile. Tukaj sedi generaliteta in admiraliteta. Polna je tudi diplomatska loža, nadalje tudi prostori domačih in tujih časnikarjev.
Malo pred šesto uro zasedejo poslanci svoje prostore. Medtem se je napolnila velika tribuna. Vlada je pol-noštevilno zastopana. Navzoči so vrhovni poveljniki delov nemške oboro-Sene sile kakor tudi šef glavnega poveljstva.
Točno ob šesti uri stopi Führer v sejno dvorano. V njegovem spremstvu so med drugimi Reichsmarschall Hermann Görlng, Relchsmin'ster Rudolf Hess, Reichsminister Frick in Reichsführer SS Himmler. Poslanci se dvignejo, nobenega glasu ni slišati v tem velikem prostoru. Hiša je polna napetega pričakovanja. Vse oči so usmerjene v Führer-ja, kl stopa na oder, pozdravljajoč tam svoje najožje sodelavce.
Kakor pri vsaki seji Reichstag-a zavzamejo svoja mesta zraven govorniškega odra šef državne pisarne Reichsminister dr. Lammers, Pressechef državne vlade Reichsleiter dr. Dietrich, adjutanti Fiihrer-ja SS-Gruppenführer Schaub in NSKK-Gruppenfiihrer Bohr-mann.
Predsednik nemškega Reichstag-a, Reichsmarschall Hermann Göring, otvori nato sejo ter se uvodoma spomni umrlih poslancev. Z dviganjem raz sedežev jim izkazujejo poslanci čast.
Führer govori
Ko je Reichsmarschalt dejal: »Pro. sim našega Fiihrer.ja, da prevzame besedo«, pride prvič tako dolgo zadr. ževano navdušenje do izraza. Trajalo Je več minut, da se Je nevihta »Heil«-
in
klicev m navdušenje hiše poleglo je Führer lahko spregovoril.
Od prvega trenutka njegovega govora, ki ga ne posluša samo hiša !n ljudstvo, temveč cei je ustvarje.
no tisto ozračje, ki ga že poznamo ob velikih govorih Adolfa Hitler-ja: vsaka beseda kakor jeklo trdo izbrušena, vsak stavek prepričevalno dokazovanje, ki poslušalce objame z vso močjo.
Nato je Fuhrer povzel besedo k sle, dečim izvajanjem:
»Poslanci! Možje nemškega Reichs-tag.a! V času, ko so dejanja vse, besede pa le malo, nimam namena, da bi stopil pred vas kot izvoljene zastopnike nemškega ljudstva večkrat, ka. kor je neobhodno potrebno. Prvič sem se obrnil ob izbruhu vojne do vas v trenutku, ko je vsak poizkus sicer možne poravnave s Poljsko propadel zahvaljujoč angleško.francoski zaroti proti miru. Najbrezvestnejši možje sedanjosti, ki so — kakor že sami pri«, znavajo — že 1. 1936 sklenili razrušiti Nemčijo radi njene mirne obnove in rastoče moči potom krvave vojne, so bili vendar toliko srečni, da so našli v Poljski vendarle tisto državo, ki je bila kot prva pripravljena, seči radi njihovih interesov in ciljev po meču.
Vsi moji poizkusi, ravno z Anglijo doseči spravo in celo trajno in prijazno sodelovanje, so se razbili ob želji in volji malega kroga zarotnikov, ki je — bodisi iz sovraštva ali iz gmotnih ozirov — odbil vsak nemški predlog z neprikritim sklepom, da mora priti do vojne pod vsemi okoliščinami.
Gonilni mož tega fanatičnega kakor tudi hudičevega načrta, izzvati vojno za vsako ceno, je bil že takrat mister Churchill (čitaj Cerčil). Njegovi poma. gači so bili možje, ki so sedaj ministri njegove vlade.
Najjačjo odkrito in prikrito pospešitev so prejela ta stremljenja iz tako. zvanih »velikih demokracij« to. in onstran Atlantika. V času rastočega ne. zadovoljstva z njihovimi propadajočimi vladnimi umetnostmi so mislili tain. kaj odgovorni državniki, da bi še najbolje z uspešno vojno zagrabili vprašanja, ki jih sicer le niso mogli več rešiti.' Za njimi je stal mednarodni bančni, borzijanski in orožarniški kapital, ki je, kakor nekdaj, zopet zavohal možnost velikega, čeprav umazanega posla. Kakor nekdaj, tako so tudi sedaj bili brezvestno pripravljeni,
(Atifn. Presse-Hoifraann)
ADOLF HITLER
imela namena karkoli terjati. Ugotovil sem, da je nadaljevanje vojne blaznost ter da bo pred vsem poSast modernega orožja uničila velika področja v trenutku, ko bi to orožje prišlo do uporabe. Svaril sem pred borbo s tež. ko in daljnosežno artilerijo proti civilnim naselbinam, vedoč, da zamore iz tega priti le do obojestranskega uničevanja pokrajin daleč v globino. Opozoril sem predvsem na to, da bi uporaba letalstva s svojim učinkom na daljino zamogla dovesti do uničenja vsega, kar je bilo v stoletnem delu s težavo zgrajeno in v Evropi ustvarjeno kot delo kulture.
Kakor pa je bil moj poziv z dne 1. septembra 1939 zaman, tako je bil tu-
svojeniu zlatu na ljubo žrtvovati kri narodov. Tako je pričela vojna.
Nekaj tednov po tem je bila država, ki se je kot prva lahkomiselno vpregla za finančne in kapitalistične interese teh vojnih httjskačev, zlomljena in uni. čena.
6. oktober 1939
Pod temi okolščinami sem smatral, da sem lastnemu nemškemu narodu, kakor tudi poštenim in nedolžnim ljudem v drugih deželah dolžan, znova potrkati na uvidevnost in vest drugih državnikov.
Dne 6. oktobra 1939 sem znova ugotovil, da Nemčija ni terjala niti od An. glije niti od Francije ničesar, niti ni
di novi predlog odbit z ozlovoljenost. jo. Angleški vojni hujskači in njihovi židovsko kapitalistični pomagači so smatrali moj človečanski poziv edinole za nemško slabost.
Narodom v Angliji in Franciji so rekli, da se Nemčija trese pred spopadom v spomladi 1940 ter da bi iz bo. jazni pred predstoječim uničenjem rada sklenila mir. Izjavili so pa, da do takega miru ne sme priti pod nobenim pogojem, dokler Nemčija ni zlomljena in dokler Nemci niso tako potolčeni in obubožani, da bodo pri poljskih kuhi. njah svojih nasprotnikov prosili za nekaj hrane.
Norveška
2e takrat se je pričela norveška vla. da, ki je zaslepljeno verovala v Chur. chill-ova prerokovanja, igračkati z mislijo angleškega vpada, da bi tako s pripustitvijo okupacije norveških pristanišč in švedskih rudniških pokrajin prispevala k uničenju Nemčije. Gospod Churchill in Paul Reynaud sta bila glede uspeha svoje nove zarote tako sigurna, da svojih namenov — bodisi iz lahkomiselnosti, ali pod vplivom alkohola — niti nista več prikrivala. Tej brbljavosti obeh gospodov se je imela nemška vlada takrat zahvaliti za do. znanje načrtov, naperjenih proti Nemčiji, nemški narod pa za svoj najodlo-čilnejši protiudarec v tej vojni. Angleška zarota proti Norveški je bila brez dvoma najnevarnejša akcija proti Nemčiji.
Nekaj tednov po tem je bila ta nevarnost odpravljena. Z najdrznejšim vojaškim činom vojne zgodovine vseh časov je bil onemogočen napad angleških in francoskih armad proti desnemu krilu naše obrambne fronte. Ta vele. uspešna nemška obramba je naše evropsko stališče tolikanj ojačila, da je strategično ne moremo dovolj oceniti.
DUnkirchen
Ko so ti načrti odpovedali, je nastal zvišan pritisk angleških vojnih hujska-čev na Belgijo in Holandijo. K,er je zarota proti dovozu rudnin propadla, so hoteli zanesti fronto preko Belgije in Holandije do Rheina, da bi tako izločili tamkajšnje topilnice.
Dne 10. maja preteklega leta je pričela najpomembnejša borba v celo. kupni naši nemški zgodovini. V nekaj dnevih so bile sovražne fronte nalom-ljene. S tem so bili ustvarjeni pogoji za ono operacijo, ki je dovedla do največje uničevalne bitke v svetovni zgodovini. Francija je doživela svoj polom. Belgija in Holandija sta bili zase. deni. Angleške čete pa so zbežale pod udarci in brez orožja z evropske celine.
19. julij 1940
Dne 19. julija 1940 sem nato tretjič sklical nemški Reichstag, da bi podal velik obračun, ki se ga še vsi spominjate. Seja mi je dala možnost, da izrečem vojakom zahvalo naroda, kakor je odgovarjalo edinstveni veličini dogodkov. Pa tudi ta sestanek sem uporabil za novi mirovni poziv. Nobe. nega dvoma nisem pripustil o tem, da je bil moj up v tej smeri na podlagi izkušenj le malenkosten. Možje, ki so vojno hoteli, niso sledili kakemu idealnemu prepričanju. Za njimi je stal kot gonilna sila židovsko-demokratski kapitalizem, na katerega so bili vezani do propasti.
Milijardni kapitali, ki so jih ti vojni interesenti že naložili, so kričali po obrestovanju in amortizaciji. Zato se niso ustrašili dolge vojne, nasprotno so si jo zaželeli. To poglavje potrebuje v obliki svoje naložbe v tvornicah in strojih dovolj časa za pogon in še prav časa za razdelitev pričakovanih dobičkov.
Tem židovsko.demokratičnim vojnim interesentom ni bilo že v naprej nič tako osovraženo kakor misel, da bi pozivu k pameti narodov še v zadnji minuti uspelo, končati vojno brez daljnega krvoprelitja in tako zmanjšati dobičke njihovih naloženih milijard.
Churchillova vloga
Moje takratne slutnje in napovedi so se uresničile. Moj mirovni poziv so tolmačili kot znamenje bojazni in bojazljivosti. Evropskim in amerikanskim vojnim hujskačem je uspeio, zamegliti zdravo pamet širokih ljudskih množic, ki v tej vojni niso mogle nikakor pro. fitirati. Z lažjo so vzbudili mnogo upov, da bi potom narekovanega javnega mnenja obvezali znova za nadaljevanje borbe. Prav tako so tolmačili moja svarila proti uporabi Churchill, ove vojne z močnim bombardiranjem civilnega prebivalstva kot znamenje nemške onemoglosti. Najbolj okrvavljeni diletant zgodovine vseh časov je res verjel, da je večmesečna rezervira. nost nemškega letalstva dokaz za njeno nezmožnost nočnih poletov. Več mesecev so plačani pisarji tega moža angleškemu narodu lagali, da je edino. le angleško letalstvo zmojno, vojskovati se na ta način, ter da je to tisto sredstvo, s katerim bo omogočena brez obzirna borba angleškega letalstva proti nemškemu civilnemu prebivalstvu. V zvezi s pomorsko blokado so si obetali poraza Nemčije.
Tej predpostavki je veljalo skozi tri in pol mesece moje svarilo. Ne, čudim se, da moji opomini niso napravili na gospoda Churchilla nobenega vtisa.
Kaj je temu možu mar za življenje drugih? Kaj mu je kultura, kaj so mu stavbe? Churchill je že ob izbruhu vojne dejal, da hoče imeti svojo vojno, pa tudi tedaj, če bi se angleška mesta morala pri tem spremeniti v razvaline.
Norec in njegova
propaganda
To vojno je tudi prejel. Moje zagotovilo, da bomo v gotovem trenutku, če treba, vsako bombo stokrat povr. nili, Churchilla ni zamoglo dovesti do tega, da bi samo enkrat pomislil na zločinstvo svojega postopanja. Churchill izjavlja, da se ga to ne tiče. Dal nam je celo zagotovilo, da ga angleški narod po takih bombnih napadih gleda z veselostjo ter da se je vrnil vsakokrat z novo močjo v London. Morda je res, da je bil gospod Churchill v svojem trdnem sklepu, vojno po tej poti nadaljevati, še ojačen.
Mi pa nismo nič manj odločeni, vre. či za* vsako bombo v bodoče in v slučaju potrebe sto bomb nazaj, in sicer tako dolgo, dokler se angleški narod tega zločinca in njegovih metod ne bo otresel.
če misli gospod Churchill od časa do časa, da mora moč svoje vojne a propagando ojačiti, smo pripravljeni, pričeti vojno tudi na tej poti. Poziv tega norca in njegovih podrepnikov, naslovljen na nemški narod dne 1. maja, da me naj narod zapusti, je tolmačiti aH kot paralitično obolelost, ali pa kot blaznost v pijanosti.
Balkansko bojišče
V tem nenaravnem duhovnem stanju se je porodil sklep, spremeniti Balkan v bojišče. Kakor blaznež leta Churchill že skoro 5 let po Evropi, da bi našel nekaj gorljivega. Žal, se najdejo vedno plačani elementi, ki odpirajo temu mednarodnemu požigalcu meje svojih dežel. Pozimi mu je uspelo vsiliti angleškemu narodu potom megle trditev in prevar mnenje, da je Nemčija vsled borb peteklega leta na koncu svojih moči. Sedaj je začutil obveznost, ustvariti novo pogorišče v Evropi, da bi tako onemogočil prebujenje. Povrnil se je pri tem k načrtu, ki mu je lebdel že v jeseni 1939 in v spomladi 1940 pred očmi. Vi se spominjate, moji poslanci in možje Reichstaga, objavljenih dokumentov iz mesta La Charité, v katerih je bil odkrit poizkus, spremeniti Balkan že v zimi 1930/40 v evropsko bojišče.
Glavni prireditelji tega podjetja so bili takrat gospodje Churchill, Halifax," Daladier, Paul Reynaud, general Wey_ gand in general Oamelin.
„Sto divizij"
Kakor je razvidno iz teh akto.v, so računali z možnostjo, da bi v slučaju uspešnega napada na mir v jugovzhodu Evrope lahko mobilizirali okrog 100 divizij v korist Anglije. Nenadni polom v maju in juniju preteklega leta je imel za posledico, da so tudi ti načrti zaspali. Že v jeseni preteklega leta pa je Churchill znova postavil to vprašanje v območje svojih razmotrivanj. če je bil ta poskus tedaj otežkočen, se je zgodilo to radi tega, ker se je na Balkanu izvršila sprememba v toliko, ds je vsled preobrata v Romuniji ta država bila za Anglijo končno izgubljena. Nova Romunija pod vodstvom generala Antonesca se je odločila izključno za romunsko politiko brez ozira na nade angleških vojnih interesentov. Temu dejstvu se je priključilo tudi drsanje Nemčije same.
Nemška politika
na jugovzhodu Evrope
če govorim danes, gospodje poslanci, o tem vprašanju, Vam hočem podati najprej kratek prikaz ciljev nemške politike na Balkanu, kakor so ml lebdeli pred očmi in kakor smo jih skušali doseči.
1.	Nemčija ni zastopala na Balkanu nikakih teritorialnih in drugih sebičnih interesov. Z drugimi besedami: Nemčija glede vprašanj teritorialnega značaja in notranjih razmer v teh državah iz kakršnihkoli sebičnih namenov ni bila interesiraria.
2.	Nemčija se je trudila, uprav s temi državami navezati ozkih gospodarskih stikov ter jih še poglobiti. To pa ni bilo v interesu samo Neipčije, nego tudi v interesu teh dežel samih, če se kjer. koli narodno gospodarstvo dveh trgovinskih činiteljev pametno izpopolnjuje, potem je bil in je še to slučaj med balkanskimi državami in med Nemčijo. Nemčija je industrijska država in potrebuje živeža in surovin. Balkanske države so kmetijsko in surovinsko ozemlje ter potrebujejo industrijskih proizvodov. Iz tega nujno izhaja možnost izredno plodne izgraditve medse, bojnih gospodarskih odnošajev.
če so angleški ali celo amerikanski krogi videli v tem neko neopravičeno zarivanje Nemčije na Balkanu, je to prav tako neumna drznost. Vsaka država gradi svojo gospodarsko politiko v smislu svojih narodnih interesov, in ne v inteifiu tujih, židovsko.demo-kr;.tičnih kapitalistov, ki niso viore. ranjeni.
Razen tega še sledeče: tako Anglija kakor tudi Amerika sta mogli v teh pokrajinah nastopati v najboljšem slučaju kot prodajalca, nikdaf pa kot
kupca. Treba je res narodno gospo, darske omejenosti kapitalističnih demokracij, če si nekdo domišlja, da za. morejo države trajno obstojati, če so se obvezale, pri nekomur kupovati, ki pa od njih samih ničesar ne more, niti noče kupiti.
Nemčija balkanskim državam ni samo prodajala, bila je tamkaj predvsem tudi največji odjemalec. Bila je trajen in soliden odjemalec, ki je pridelke balkanskega kmeta plačal z delom nemškega industrijskega delavca in ne s sleparskimi valutami in devizami, ki so itak že več let bolehale za kroničnim razvrednotenjem.
Tako ni bilo čudno, da je Nemčija, kakor že omenjeno, postala največji trgovinski partner balkanskih držav.
To pa ni bilo samo v interesu Nemčije, nego prav tako tudi v interesu balkanskih narodov samih. Samo kapitalistično usmerjeni možgani naših ži_ dovskih demokracij zamorejo trditi, da tista država, ki dobavlja drugi državi stroje, to državo s tem že prevladuje. V resnici bi moglo biti tako prevlado, vanje potem k večjemu medsebojno. Lažje se je odreči strojem, kakor žive-žu in surovinam Tako je partner, ki dobiva za svoje stroje žito in surovine, morda še bolj vezan kakor sprejemnik industrijskih proizvodov. V tem poslu ni bilo ne zmagovalcev ne premagancev, bili so samo kompanjoni. Nemčija narodno-socijalistične revolucije se je častihlepno potrudila, biti dostojen kompanjon, to se pravi, plačevati s solidnim blagom in ne z demokratičnimi lažipapirji. Nemčija je imela samo en interes: videti trgovinske partnerje no. tranje zdrave in močne. Nemčija je storila vse, da bi potom svojega vpliva, pomoči, nasveta in dejanj tem deželam priskočila* k utrjevanju njihovega lastnega obstanka, njihovega notra. njega reda in sicer brez ozira na njihove posebne državne oblike. Obzirnost do teh vidikov je dovedla tudi dejansko ne samo k rastočemu dvigu v teh deželah, nego tudi do medseboj. nega zaupanja, ki si je polagoma utiralo svojo pot.
Angleške garancije
Tem večje pa je bilo stremljenje svetovnega požigalca Churchilla, pre. kiniti ta mirni razvoj s tem, da je na nesramen način vsiljeval popolnoma ničvredna angleška zagotovila pomoči, angleške garancije, ter s tem prenesel v to pomirjeno ozemlje elemente ne. mira, nesigurnosti in nezaupanja.
Churchill-ov san o Solunu
Pri tem je našel podporo pri vseh tistih žalostnih pojavih, ki so stali bo-
disi gospodarsko ali idejno pod angleškim vplivom in ki so bili pripravljeni, podrediti interese svojih lastnih narodov napram željam njihovih gmotnih in duhovnih poslodajalcev.
S temi garancijami so nekoč zajeli Romunijo in pozneje predvsem Grčijo. Da za omenjenemi garancijami sploh ni bilo nikake moči, ponuditi resnično pomoč, in da je šlo le za to, privabiti države na nevarno pot angleške interesne politike, je bilo medtem menda že dovolj dokazano. Romunija je svojo garancijo, ki naj bi jo odtujila osovin-skim silam, morala drago plačati.
Italija in Grčija
Grčija, ki je ravno to garancijo naj-manje rabila, je bila prav tako pripravljena, svojo usodo povezati z usodo financijerja in poslodajalca svojega kralja. Grčija je tako sledila angleškim vabam. Jaz moram še danes s stališča zgodovinske resničnosti razlikovati med grškim narodom in tanko plastjo pokvarjenega vodstva, ki je pod vpli. vom anglofilškega kralja manj razmišljalo o pravih nalogah grškega državnega vodstva ter se bolj bavilo s cilji angleške vojne politike.
Jaz sem to odkrito obžaloval. Zame kot Nemca, ki sem že po vzgoji v mladosti kakor tudi v poznejšem življen. skem poklicu gojil globoko spoštovanje za kulturo in umetnost dežele, iz katere je nekoč prišla prva luč človeške lepote in dostojanstva, je bilo težko in grenko, opazovati ta razvoj, ne da bi bil zamogel proti temu karkoli ukreniti. Listine v La Charite-ju so nam dale vpogled v delovanje tistih sil, ki so morale grško državo prej ali slej pahniti v neizmerno nesrečo.
V poznem poletju preteklega leta je uspelu gospodu Churchill-u, da je svoje garancijske obljube Grčiji utrdil v glavah gotovih krogov. Tako je na. stala potem cela vrsta nadaljevanih kršitev nevtralnosti. V prvi vrsti je bila prizadeta Italija, ki se je čutila radi tega primorana. v oktobru 1940 predložiti grški vladi predloge in garancije, ki so bile primerne za odpravo razmer, ki jih Italija ni'mogla več prena. sati.
Pod vplivom angleških vojnih huj-skačev je bila ta prošnja gladko odklo. njena. To je bil obenem tudi konec miru na Balkanu. Slabo vreme, sneg, viharji in dež so v zvezi z zelo hrabrim odporom grških vojakov dali atenski vladi dovolj časa za premišljevanje o posledicah njenega nesrečnega sklepa, ter ji nudile možnost, ogledovati se za pametno rešitvijo situacije.
Nemčija je na tihem upala, da bo le nekako zamogla prispevati k razjasnit-
vi vprašanja in zato ni prekinila svojih odnošajev do Grčije.
2e tedaj je bila moja dolžnost pred celim svetom, izjaviti, da obnove stare solunske ideje izza svetovne vojne ne bi gledali prekrižanih rok. Moje svarilo, da bomo Angleža, kjerkoli bi se v Evropi pojavil, pri priči pognali v morje, žal ni bilo dovolj resno sprejeto. Tako smo v tej zimi opazovali, da si je Anglija izgrajevala oporišča za ustanovitev take nove solunske armade. Pričeli so z izgrajevanjem letališč in potrebnih letaliških organizacij, in sicer v prepričanju, da bo zasedba prostorov lahko zelo hitro izvedena. Končno so prispeli tekoči transporti materijala za armado, ki naj bi po mnenju gospoda Churchilla v nekaj tednih prispela v Grčijo. Kakor sem že omenil, gospodje poslanci, nam to ni ostalo neopaženo. To čudno početje smo, četudi rezervirano, skozi več mesecev pozorno opazovali.
Največja napaka Anglije
Udarec, ki ga je italijanska vojska doživela v severni Afriki vsled tehnične podrejenosti tankovske obrambe in tankov samih, je vlil gospodu Chur. chillu prepričanje, da je sedaj prišel trenutek, ko je treba bojišče prestaviti iz Libije v Grčijo. Odredil je transport še obstoječih tankov in infanterijskih divizij, ki so obstojale v glavnem iz Avstralcev in Novozelandcev, ter je bil prepričan, da more sedaj pritisniti samo še na gumb in Balkan bo z enim mahom v ognju." S tem je napravil Churchill največjo strategično napako v tef vojni.
Ko dvom o namenih Anglije, zasidrati se na Balkanu, ni več bil mogoč, sem napravil potrebne korake, da bi tudi z nemške strani s potezo za potezo na tem- za nas življenjsko važnem prostoru osigural tiste sile, ki so bile potrebne za onemogočitev morebitnih lumparij tega gospoda.
Izrecno pa moram povdariti, da to ni bilo naperjeno proti Grčiji. Musso. lini sam me ni nikdar prosil, da mu stavim za ta slučaj tudi eno samo nemško divizijo na razpolago.
Mussolini je bil prepričan, da bo z nastopom lepšega letnega časa borbo z Grčijo tako ali tako uspešno končal. Tudi jaz sem bil istega mnenja. Pri vpostavitvi nemških vojnih sil torej ni šlo za pomoč Italiji proti Grški, temveč za zavarovalni ukrep proti poizkusu Anglije, ki se je krila pod grmenjem italijansko-grške vojne, da bi po vzoru solunske armade v svetovni vojni tamkaj izzvala odločitev ter da bi predvsem vrgla še nadaljnih sil v vrtinec vojne. Ta angleški up se je opiral
pri tem med drugim na Turčijo in Jugoslavijo;
Ravno s tema dvema' državama sem se trudil po letih prevzema oblasti, da bi uresničil ozko, na gospodarski smotrenosti zgrajeno sodelovanje.
Belgrad je znorel
Jugoslavija je bila — vsaj kar se tiče srbskega jedra — v svetovni vojni naš nasprotnik. V Belgradu je pravzaprav nastala svetovna vojna. Kljub temu pa ni bilo v nemškem narodu, ki že po naravi ne ponavlja očitkov, nikakega sovraštva proti Srbom.
Turčija je bila v svetovni vojni naš zaveznik. Nesrečni izid te borbe je iežal na tej deželi v isti težini kot na nemškem narodu. Veliki, genijalni tvorec Nove Turčije je dal kot prvi prekrasen vzgled za vstajo zaveznika, ki ga je sreča zapustila in usoda tako strašno potolkla. Medtem ko si je Turčija, zahvaljujoč realističnemu dr-žanju svojega državnega vodstva, ohranila neodvisnost lastnega sklepa, je postala Jugoslavija žrtev angleških spletk.
Moji poslanci! Možje nemškega Reichstaga! Vaša večina, zlasti pa moji stari prijatelji iz stranke, ve prav dobro, kako sem se trudil glede vzpo. stavitve odkritosrčnih odnošajev razumevanja in celo prijateljstva med Nem. čijo in Jugoslavijo. S tem- delom sem se bavil več let. Mislil sem, da sem pri tem užival podporo posameznih zastopnikov te države, ki so si, kakor jaz, od ozkega sodelovanja obeh držav obetali le korist.
Ko se je Balkanu približala vsied angleških intrig nevarnost, pasti prej ali slej v vojni vrtinec, sem se še prav posebno potrudil in vse storil, da bi Jugoslavijo rešil pred tako nevarnimi zapletljaji. Naš zunanji minister von Ribbentrop je v tem smislu s svojo znano potrpežljivostjo in genijal. no vztrajnostjo na številnih sestankih in v rafzgovorih vedno znova pokazo-val na smotrenost in potrebo, ohraniti vsaj ta del Evrope pred nesrečno voj. no. V tem smislu je predložil jugoslovanski vladi predloge, ki so bili tako izredni in lojalni, da so se končno tudi v takratni jugoslovanski državi pričeli množiti glasovi, ki so zagovarjali tako ozko sodelovanje.
Je torej popolnoma pravilno, ako mister Halifax danes izjavlja, da Nem. čija ni imela namena, izzvati na Balkanu vojno. Pravilno je, da smo se odkritosrčno trudili preko ožjega sode. lovanja z Jugoslavijo doseči morda še možnost sprave med Grčijo in Italijo, ki bi računala z upravičenimi željami Italije. Duce je poizkusil, spraviti Jugoslavijo v ozko interesno skupnost z
našimi mirovnimi cilji in dal ne samo svoj pristanek, temveč ga je z vsemi sredstvi podpiral. Tako je vendarle bilo možno, pripraviti Jugoslavijo do pristopa k trojnemu paktu, ki od Jugo. slavije sploh ničesar ni zahteval, temveč tej deželi nudil samo koristi. Radi zgodovinske resnice moram danes ugotoviti, da Jugoslavija v tem paktu ter z njo zvezano dodatno pogodbo ni bila obvezana, priskočiti na pomoč.
Nasprotno! Dobila je od sil trojnega pakta slovesno zagotovilo, da ji ne bo treba dajati pomoči. Bili smo celo pri. pravljeni, odreči se že v naprej transportu vojnega materijala skozi Jugoslavijo.
Preko tega pa je Jugoslavija dobila na zahtevo svoje vlade zagotovilo, da bo v slučaju teritorijalnih sprememb na Balkanu dobila dohod k Egejškemu morju, ki bi obsegal poleg tega tudi mesto Solun.
Tako je bil 25. marca t. 1. v Wienu podpisan pakt, ki je jugoslovanski državi nudil največjo bodočnost in osigural Balkanu mir.
Razumeli me boste, moji poslanci, da sem tega dne zapustil prelepo me. sto ob Donau-u z naravnost srečnimi občutki. Ne samo da je bilo s tem osemletno zunanje.politično delo plačano, sem tudi mislil, da bo morda v zadnji minuti nemški poseg na Balkan sploh nepotreben.
Dva dni pozneje nas je vse pretresla vest o udaru peščice najetih zarotnikov, ki so izvedli čin, ki je angleškega ministrskega predsednika navdušil k izjavi, da ima sedaj vendarle nekaj dobrega poročati.
Razumeli boste nadalje, moji po. slanci, da sem na to takoj dal povelje za napad. Popolnoma nemogoče je, tako postopati z Nemčijo. Nemogoče je, leta in leta prositi za prijateljstvo. Tudi ni mogoče skleniti pogodbe, ki daje koristi samo drugemu in potem doživeti, da se ta pogodba črez noč prelomi in še več, da se insultira za. stopnika Nemčije, da se grozi vojaškemu atašeju, da se rani pomočnika vojaškega atašeja, da se pretepa druge Nemce, da se demolira urade, šole, stanovanja reichovskih Nemcev in da se domače Nemce goni in ubija kakor brezpravno divjačino.
Sam Bog ve, da sem hotel miru. Ce pa mister Halifax zlobno izjavlja, da je to prav dobro znano in da se nas je ravno radi tega prisililo k borbi, kakor da je to posebno zmagoslavje angleške državne modrosti, potem ne morem napram taki zlobi storiti nič drugega kakor da zaščitim interese Reicha s tistimi sredstvi, ki so nam, hvala Bogu, na razpolago.
Ta šldep sem zamogel v tem trenut-
ku tem mirneje storiti, ker sem se za. veedal soglasja Bolgarije, ki je ohranila Nemčiji svoje zvesto mišljenje in drža. nje, in pa tudi z Madžarsko, ki je bila prav tako po pravici ozlovoljena. Oba stara zaveznika iz svetovne vojne sta morala ta čin smatrati kot provoka-cijo, izhajajočo s strani države, ki je Evropo že enkrat zanetila in s tem izzvala za Nemčijo, Madžarsko in BuL garijo tolikanj gorja.
Operacijski načrt Nemčije
Z moje strani že 27. marca glavnemu poveljstvu oborožene sile izdana splošna operacijske navodila so postavila armado in letalstvo pred zelo težko nalogo. Iz rokava je bilo treba stresti novo dodatno postavitev čet, premikanje že dospelih odredov, zavarovanje dovoza materijala, razen tega pa letalstvo naseliti v mnogih nepripravljenih zletiščih, od katerih so mnoga stala pod vodo. Brez uvidevne pomoči Madžarske in nadvse lojalnega držanja Romunije bi nam bilo le težko uspelo, izvesti v predvidenem času sprejeta navodila. Kot dan napada sem določil 6. april. Tega dne je bila v Bolgariji stoječa južna skupina pripravljena za napad. Vpostavitev na-daljnih armad naj bi se bila zgodila, čim bi bile stopile v stanje priprav, ljenosti. Kot termini so bili predvideni 8. oziroma 10. in 11. april.
Misel operacij je bila sledeča:
1.)	Z eno armado kreniti iz bolgar. skega prostora proti grški Traciji v smeri na Egejsko morje. Težišče je ležalo na desnem krilu, kjer naj bi se z uporabo gorskih divizij in ene oklop-ne divizije izsilil prodor na Solun.
2.)	t. drugo armado prodreti v smeri na Skoplje s ciljem, da se po najhitrejši poti vzpostavi zveza z italijanskimi, iz Albanije prodirajočimi silami.
Ti dve operaciji naj bi pričeli dne 6. aprila.
3.)	Operacija, ki naj bi se začela 8. aprila, je predvidevala prodor ene armade iz Bolgarije v splošni smeri na Niš s ciljem, da doseže prostor okrog Belgrada. V skupnem nastopu bi imel pri tem en nemški armadni zbor 10. aprila zasesti Banat in tako iz severa prispeti pred Belgrad.
4.)	Dne II. aprila bi imela ena ar. mada iz Karntena. Steiermarka oziroma iz zapadne Madžarske nastopiti k napadu v splošni smeri na Zagreb, Sarajevo in Belgrad.
Naloge nemškega vodstva
S tem v zvezi je prišlo do svobodnih dogovorov z našimi zavezniki Italijo in Madžarsko. Italijanska armada je imela namen, z julijske fronte vzdoK
oba»e Koiatt.au v spiosn smeri na Al. banijo. Iz Alban,je bi tem s,lam preko Skadra podala roke Prav tako bi prodrla jugoslovanske obmejne postojanke na jugoslovansko-albanski meji na. sproti Skoplju ter dobila zvezo s tamkaj prodirajočo nemško arma k). Njen namen je bil nadalje prodor grške fronte v Albaniji sami. Po možnosti naj bi se fronta pritisnila po zajetju proti morju. Nameravana je bila zasedba dalmatinskih in jonskih otokov ter zavzetje vseh drugih oporišč. Tudi med obema letalstvoma je bilo dogovorjeno sodelovanje.
Vodstvo nemških armad, ki so pro. dirale proti Macedoniji in Grški je bilo v rokah Generalfeldmarschall-a von L i s t.a, ki se je že v dosedanjih bitkah tako izredno odlikoval. Svojo nalogo je tudi tokrat pod najtežjimi pogoji res 1 naravnost na sijajen način.
Silam, ki so prodirale iz jugozapada Nemčije ter iz Madžarske proti Jugoslaviji, je poveljeval Generaloberst v. Weichs. Tudi on je s svojimi odredi v najkrajšem času dosegel svoje cilje. Tako so armade suhozemne vojske in Waffen-SS pod vrhovnim po. veljstvoin Generalfeldinarschall-a von Brauchitsch-a in šefa generalnega šta_ ba Generalobersta Hader.a že po petih dnevih prisilile grško-tracijsko armado k kapitulaciji. Obenem so vzpostavile zvezo z italijanskimi, iz Albanije pro-dirajočimi četami, zavzele Solun, in po 12 dnevih Srbijo prisilile h kapitulaciji. S tem so bili ustvarjeni splošni pogoji za trd in ravnotako slaven prodor pre. ko Larise proti Atenam. Krona operacij je bila zasedba Peloponesa in številnih grških otokov.
Temeljito oceno teh resnično zgodovinskih podvigov bo izvedlo vrhovno poveljstvo vojnih sil, čigar šef Gene. rallfeldmarschall K e 11 e 1 in General J o d 1 sta, kakor vedno, tudi pri teh operacijah izredno sodelovala.
Delež letalstva
Letalstvo, ki je stalo pod osebnim vrhovnim poveljstvom Reichsmar-schall.a in njegovega šefa generalnega štaba generala Jeschonne k-a, je bilo razdeljeno v dve veliki skupini, ki sta jima poveljevala Generaloberst L ö h r in General v. R i c h t h o f e n. Naloga obeh skupin je bila:
1.)	Sovražno letalstvo razbiti in njuno organizacijo na zemlji uničiti.
2.)	Napasti vse vojaško važne objekte v zarotniški centrali v Belgradu in ¡o od vsega početka izločiti.
3.)	Bojujočim se nemškim četam aktivno pomagali z letalci in protiletalsko artilerijo, odpor nasprotnika zlomiti, njegov beg otežkočiti, njegovo
poznejše vkrcavanje po možnosti preprečiti in tudi sicer pomagati pri reševanju nalog suhozemske vojske potom vpostavitve padobrancev in zračnih odredov.
Ponosna vojska Nemčije
Moji gospodje poslanci!
V	tej vojni je nemška vojska resnično samo sebe prekosila, že sam pohod vojske je bil zvezan z ogromnimi te. žavami. Napad na deloma najmočnejše utrjene postojanke, zlasti na trakijski fronti, je spadal k najtežjim nalogam, ki se jih zamore postaviti kaki armadi sploh.
V	tej vojni so se borili tankovski odredi na terenu, ki je doslej veljal za tanke kot neuporaben. Motorizirani odredi so izvedli naloge, ki zaslužijo največjo pohvalo. To velja za moža, za njegovo znanje, njegovo hrabrost, njegovo vztrajnost pa tudi za kakovost materijala Infanterijske, tankovske in planinske divizije ter odredi Waffen-SS so tekmovali v neumorni hrabrosti, požrtvovanju ter vztrajnosti in žilavo, sti za dosego zapovedan;h ciljev. Delo generalnega štaba je bilo zopet resnično prvovrstno.
Letalstvo je svoji historični slavi dodalo še novo in posebno slavo. S po. žrtvovanjem in drznostjo, ki jo zamore oceniti le poznavalec tega terena, je to letalstvo pod slabimi vremenskimi pogoji, ki so trajati po cele dneve, izvajalo napade, ki bi se jih bilo pred kratkim še smatralo popolnoma ne. mogočim.
Protitankovski topovi so spremljali, kakor vedno, infanterijske in tankovske divizije po poteh, ki jih je bilo jedva označiti za pešpoti. O tej vojni je mogoče zapisati samo en stavek: nemškemu vojaku ni nič nemogoče. Vozači tankov, kolon, dovoza, vlačil, nih strojev, artilerije in protiletalskega orožja so se na tem bojišču posebno odlikovali. V borbi z utrjenimi postojankami ter pri izgrajevanju mostov in cest so si naši pionirji pridobili poseb. no slavo. Poročevalske čete zaslužijo najvišjo pohvalo.
Na slabih poteh, razstreljenih cestah, na kamenju in sipini, v najožjih planinskih poteh, preko deročih voda, polomljenih mostov, najvišjih planinskih sedel ter preko golih gorskih grebenov je ta zmagoslavni pohod v jedva treh tednih pogasil vojno v dveh državah.
Naši zavezniki
Zavedamo se, da je velik delež pri teh uspehih pripisati našim zavezni.
kom. Zlasti je 6 mesecev trajajoča borba Italije proti Grčiji pod najtežjimi pogoji in največjimi žrtvami vezala ne le glavno maso grških čet, nego jih je predvsem tako oslabila, da je postal njih polom že sam na sebi neizbežen. Tudi madžarska vojska je dokazala staro slavo svojega orožja. Zasedla je tfačko in vkorakala z motoriziranimi četami preko Save.
Zgodovinska pravica me obvezuje k ugotovitvi, da je v vrstah naših nasprotnikov bil zlasti grški vojak, ki se je boril z največjo hrabrostjo. Kapitu. lira! je še le tedaj, ko nadaljni odpor ni bil več mogoč in s tem postal brez-smiseln.
Churchill laže
Prisiljen sem tudi, govoriti o nasprotniku, ki je bil povod te borbe. Kot Nemec in vojak smatram za nečastno, hrabrega nasprotnika zasramovati.
Potrebno pa se mi zdif da zaščitim resnico napram brbljarijam človeka, ki je kot vojak klavern politik in kot politik prav tako klavern vojak. Gospod Churchill, ki je tudi to borbo pričel, skuša sedaj kakor ob priliki Norveške in Dunkirchen.a nekaj povedati, kar bi se prej ali slej z lažjo morda spreme-rito v uspeh. Zdi se mi, da to ni častno. Vsekakor je to pri ChurchilLu razumljivo.
Če bi kdo drugi kot politik doživel tolikih porazov in kot vojak toliko katastrof, potem pač ne bi sedel niti 6 mesecev na svojem mestu. To bi se lahko zgodilo samo tedaj, če bi posedoval ono lastnost, ¡d grspoda Chur-chill-a kot edina odlikuje: 'lastnost namreč Bogu vdano lagati in resnico tako dolgo obračati, da se koncem koncev najhujši porazi spremenijo v slavne zmage. Gospod Churchill lahko trosi svojim rojakom peska v oči, ne more pa odstraniti posledic svojega poraza. V Grčiji se je izkrcala angle. ška armada, ki je šteta 60 do 70 tisoč mož. Pred katastrofo je zatrjeval Churchill, da jih je bilo 240.000. Cilj te armade je bil, Nemčijo napasti z južne strani, jo poraziti in obrniti vojno kakor 1. 1918.
Jugoslavija, ki jo je Churchill kot poniagača pognal v nesrečo, je bila 2 tedna po pričetku akcije uničena. Angleški vojaki pa so tri tedne pozneje v Grčiji ali padli, bili ranjeni, padli v ujetništvo, utonili in bili pregnani. To so dejstva!
Jaz sem tudi v tem slučaju in v mojem zadnjem govoru napovedal, da bomo Angleža, kjerkoii hi stopil n^ celino, napadli in v morje pognali, točneje prorokoval kakor g. Churchill.
Churchill - ove izmišljotine
Churchill izjavlja s svojim drznim čelom, da smo v tej vojni izgubili 75.000 padlih, torej več kakor dvojno število žrtev na zapadu. Churchill gre še dalje. Svojim redko inteligentnim Angležem je dal potom plačanih pisu-nov sporočiti, da so se Angleži, ko so pobili ogromne množice Nemcev, obr. nili s studom pred tem pobijanjem ter da so se takorekoč samo radi tega umaknili.
Avstralci in Novozelandci bi torej bili še vedno v Grčiji, .ako ne bi Angleži v svoji redki mešanici levjega poguma in otroške miline toliko Nemcev pobili, da so se iz golega studa in groze pred lastnim junaštvom umaknili, vkrcali in odpeljali.
Temu se je zahvaliti, da smo našli skoraj izključno Avstralce in Novo-zelandce med mrtvimi in ujetniki. Kaj takega se lahko v demokraciji pove svoji publiki.
Vojna v številkah
Sedaj vam bom podal izid te vojne v par kratkih številkah. V operacijah proti Jugoslaviji je bilo ne oziraje se na vojake nemške narodnosti, Hrvate in Macedonce, ki so bili večinoma takoj izpuščeni, zajetih iz srbskih vrst:'
6298 častnikov 337.864 mož.
Tudi te številke še niso dokončne in jih je smatrati le kot izid dosedanjega
štetja.
število grških ujetnikov, to je
okrog 8000 častnikov in 210.000 mož,
ni mogoče vrednotiti enako, ker so bili, v kolikor je šlo za grško, makedonsko in epirsko armado, prisiljeni vsled skupnih nemško-italijanskih ope. racij k kapitulaciji.
Število ujetih Angležev, Novozeland-cev in Avstralcev znaša
9.000 častnikov in mož.
Vojnega plena še ni mogoče pregle.' dati. Na nas odpade po dosedanjem štetju čez pol milijona pušk, nad tisoč topov, več tisoč strojnic, protiletalskega orožja, možnarjev, vozil In velike množine municije in opreme.
Dodal bi še podatke o tonaži, ki je bila potopljena s strani letalstva. Uničenih je bilo:
75 ladij z okroglo 400.000 tonami.
Poškodovanih je bilo:
147 ladij z okrog 700.000 tonami.
Ti uspehi so bili doseženi s sledečimi nemškimi močmi:
1.	Za operacije na jugo-vzhodu je bilo skupno predvidenih 31 celih in 2 polovični diviziji.
Pohod teh sil je bil obdelan v sedmih dneh.
2.	Borb se je dejansko udeležilo: enajst infanterijskih in planinskih
divizij,
šest tankovskih divizij, tri cele in dve polovični motorizirani diviziji suhozemne vojske in Waffen-SS.
3.	Od teh odredov jih je bilo enajst več kot šest dni hi deset manj kot šest dni v borbah.
4.	11 odredov sploh ni poseglo v boj.
5.	Pred zaključkom operacij na Grškem so bili 3 odredi umaknjeni.
Nadaljni 3 odredi niti niso bili tran-sportirani, ker se jih ni potrebovalo.
2 odreda sta iz istega razloga ostala tam, kjer sta bila raztovorjena.
6.	Z Angleži se je borilo samo 5 odredov. Od 3 tankovskih divizij, vsebovanih v teh odredih, sta bili samo 2 v borbi. 3. odred je bil v teku operacij ustavljen, ker se ga ni več potrebovalo.
Zaključno torej ugotavljam, da so se udeležile borb proti Angležem, Novo-zelandcem in Avstralcem praktično le sledeče čete:
2 tankovski diviziji, 1 planiska divizija in Leibstand-arte.
V borbah je padlo
1.151 Nemcev
Izgube nemške vojske in nemškega letalstva ter Waffen-SS so bile v tej vojni doslej najmanjše. Nemška vojska je v borbi z Jugoslavijo, Grško oziroma Anglijo na Grškem izgubila:
Vojska in Waffen-SS:
57 častnikov in
1.042 podčastnikov in mož mrtvih, 181 častnikov in
3571 podčastnikov in mož ranjenih, 13 častnikov in
372 podčastnikov in mož pogrešanih.
Letalstvo
10 častnikov in
42 podčastnikov in mož mrtvih, 36 častnikov in
104 podčastnikov in mož pogrešanih.
Najboljši vojaki na svetu
Moji poslanci 1 Zopet morem le reči, da čutimo težino žrtev za vsako posamezno rodbino. Ves nemški narod se
jim zahvaljuje iz globine srca. V celoti gledano pa so izgube tako majhne, da jih je smatrati kot najvišje opravičilo:
1.	Za nastavek Ln določitev časa operacij;
2.	za vodstvo in
3.	za izvedbo operacij.
Neprimerljiva izobrazba našega vodstva, veliko znanje naših vojakov, odličnost naše opreme, kakovost naše municije in hladna hrabrost posameznega moža so nam omogočili zgodovinsko odločilen uspeh z malimi žrtvami, in to v istem času, ko sta zavezniški osovinski sili v Severni Afriki v nekaj tednih izbrisali takozvani uspeh tamkajšnjih angleških čet.
Akcije, ki jih je podvzel nemški afriški korpus pod poveljstvom generali Rommel-a skupno z italijanskimi četami v borbi za Cirenajko, ni mogoče ločiti od posega na Balkanu. Eden izmed najslabših strategov je izgubil dve bojišči z enim udarcem. Da moža, ki bi v vsakem drugem narodu moral pred vojno sodišče, v njegovi deželi kot mi-nisterskega predsednika še znova občudujejo, ni znamenje antične veličine rimskih senatorjev napram častno premaganim vojskovodjem, nego, dokaz večne slepote, s katero bogovi udarijo tistega, ki ga hočeio uničiti
Sadovi zmage
Posledice te vojne so izredne. Po okolščinah dokazana možnost, da bi mogel v Belgradu mali krog zarotnikov v službi izvenkontinentalnrh interesov izzvati požig, je kot nevarnost končno odstranjena, kar pomeni za celo Evropo konec napetosti.
Veletok Donau je kot važna prometna žila zavarovana za vse čase proti nadaljni sabotaži. Promet je zopet v polnem teku.
Nemčija nima razen skromne korekture svoje po svetovni vojni okrnjene meje nobenih posebnih teritorjalnih interesov v teh pokrajinah.
Politično smo zainteresirani na zavarovanju miru na tem prostoru, gospodarsko pa na vzpostavitvi reda, ki bo v korist vseh omogočil proizvodnjo In izmenjavo blaga.
Zvestoba za zvestobo
Višja pravičnost pa zahteva, da se upošteva pri tem tudi interese, ki so etnografsko, zgodovinsko in gospodarsko utemeljeni.
Na tem razvoju pa je Nemčija le in-teresiran opazovalec. Mi pozdravljamo, da zamorejo naši zavezniki svoia pravična narodna in politična stremljenja zadovoljiti. Veselimo se nad na-
staitkom rkiutvisne hrvaške države th | upamo, da bomo z njo v bodoče na | podlagi prijateljstva in zaupanja mogli sodelovati. Zlasti na gospodarskem polju bo to v obojestransko korist. Veseli nas tudi prav prisrčno, da je zamo-gel madžarski narod napraviti nadaljni revizijski korak v pogledu na nekdanjo krivično mirovno pogodbo. Da je Bolgarija dosegla reparacijo nekdaj jI zadane krivice, nas navdaja še s posebnim zadovoljstvom. Nemški narod je s svojim orožjem omogočil to revizijo. S tem smo opravili zgodovinsko zahvalo napram našemu zavezniku izza velike vojne.
Ako dobi z nami zvezana Italija teritorialno in politično svoj vpliv v njenem življenskem prostoru, si je to sama zaslužila z velikimi krvnimi žrtvami, ki jih je morala od oktobra lanskega leta doprinesti za bodočnost osovine.
Premagani in nesrečni grški narod nas navdaja z odkritosrčnim pomilovanjem. Grški narod je žrtev svojega kralja in majhnega kroga zasfepljen-cev. Grški narod pa se je tako hrabro boril, da mu tudi nasprotnik ne more odreči spoštovanja.
Srbski narod bo iz te katastrofe morda še spoznal, da so prevratniški častniki tudi za to deželo le nesreča.
Vsi prizadeti pa tokrat menda ne bodo tako hitro pozabili načina, kako jih te država in njen vodja, za katero so se smeli žrtvovati, odslovila z lepim načelom, da zamorec, ko je svojo dolžnost storil, tudi lahko gre. Malih narodov se je redko kdo spomnil v pogledu na njihove žrtve s tolikim cinizmom kakor v tem slučaju. Ni večje sramote v svetovni zgodovini kakor ta. narode kot pomočnike nahujskati v vojno in potem izjaviti, da uspeh itak ni bil verjeten, šlo ie le zato, da se nekogar, ki se na tem bojišču ni hot^l boriti, prisili k borbi.
Le razdobje, v katerem kapitalistična lakomnost po denarju in politična hlimba tvorita tako enoto kakor v naših demokracijah, zamore tako "postopanje smatrati kot tako malo nečastno, da se odgovorni možje s tern celo javno hvalisajo.
To ie nemška vojska
Moji poslanci! Možje Reichstagfl! če pregledamo to zadnjo vojno, potem se šele zavedamo pomena, ki gre najboljši izobrazbi vojaka pa tudi najboljši opremi.
Prihranjeno je bilo veliko krvi, ker je bilo poprej žrtvovano mnogo znoja. Kar je vojak pridobil v naporni izobrazbi na znanju, je ravno tokrat bilo od velike koristi. ,Z minimumom krvi smo, zahvaljujoč tej izobrazbi in 7.m
nju nemškega vojaka in njegovega vodstva,-dosegli maksimum uspeha.
Minimum žrtev pa zahteva tudi maksimum orožja, obenem tudi kakovost tega orožja, tnupicije in njene5 kakovosti. Ne spadam med tiste, ki vidijo v vojni samo gmotno vprašanje. Mate-rijal je mrtev, šele človek mu daje življenje. Najboljši vojak propade, če dobi slabo ali nedovoljno orožje v roke. življenje mnogih naših sinov leži radi tega v rokah domovine. Tudi njen znoj zamore prištediti kri.naših vojakov. Zato je najvišja dolžnost nemškega naroda, da s pogledom na našo bojujočo se fronto stori vse potrebno, da bo dobila orožje, ki ga potrebuje. Poleg drugih vzrokov, ki so nekdaj do-vedli do poraza v svetovni vojni, je bilo pomanjkanje takrat novega orožja, ki je bilo odločilnega pomena za napad in ravnotako pomanjkanje primernega obrambnega orožja.
Kar premorejo naši vojaki; so ravno v tej vojni dokazali. Skupnost naporov tako posameznika kakor celote pač domovina ne more dovolj oceniti. Kar je z lastno delovno močjo bilo vpo-stavljeno v usodno borbo, ni v nikak-šnem razmerju do tega, kar so milijoni naših mož na frontah dokazali, kar še dokazujejo in kar še bodo dokazali. Jaz ne bi rad videl, da bi nas v teh dokazih kadarkoli kaka druga država prekosila.
Pa ne samo to. Dolžnost nas vseh ie, skrbeti za to, da bo prednost, ki jo imamo, vedno večja in ne manjša. To ni vprašanje kapitala, nego izključno vprašanje dela in s tem naše volje in naše sposobnosti.
Poziv šenam in dekletom
Mnenja sem, da zamoreta pri tem tako nemška žena kakor nemško deklo priti dodatno na pomoč. Milijoni nemških žena so na deželi, na poljih in morajo v trdem delu nadoknaditi moške. Milijoni nemških žena in deklet c,dajo v tvornicah, delavnicah ter po uradih in so tam na svojem mestu.
Nikakor ni krivično, če zahtevamo, da.si še mnogi stotisoči žena in.deklet vzamejo te milijone Nemk za vzgled, čeprav smo danes v stanju, več kot polovico Evrope mobilizirati za delo v tej borbi, je ipak naš narod v tem delovnem procesu najdragocenejši čini— telj.
če danes demokratični hujskači v deželi, ki jim nemški narod ni ničesar storil, zatrjujejo, da jim hoče nemški narod nekaj storiti, potem je to laž. če pa grozijo, da bodo njim neprijetno narodno-socialističHo ljudsko državo zadušiti s težino njihovega kapitalističnega sistema in gmotne produkcije, potem imamo za te samo cn odgovor:-
Nemški narod ne bo nikoli več doživel leta 1918, temveč se bo na vseh poljih narodnega odpora dvignil še na vi,šje stopnje. Vedno bolj fanatično se bo nemški narod oprijel gesla, da nas niti orožje, niti čas ne moreta ukloniti, a kamo-li zlomiti. Nemški narod bo ostal na višini oboroževanja in ne bo dopustil pod nobenim pogojem, da bi se prednost v oborožitvi zmanjšala. Ako nemški vojak poseduje že sedaj najboljše orožje na svetu, potem bo dobil v tem in v prihodnjem letu še boljše orožje, če ga materialna stran borbe v primeri s svetovno vojno ne obtežuje, potem to v bodoče ne bo sfabše, nego vedno boljše. Naša dolžnost je, da vpostavimo delovno moč celokupnega naroda v to največjo oborožitev v svetovni zgodovini. Potrebni ukrepi bodo storjeni z narodno-socia-listično odločnostjo in natančnostjo.
FUhrer veruje v zmago
V ostalem pa vam morem, gospodje poslanci in možje Reichstaga, dati zagotovilo, da gledam s polnim mirom in največjim zaupanjem v bodočnost. Nemčija in njeni zavezniki predstavljajo vojaško in gospodarsko, zlasti pa v moralnem pogledu, tako moč, ki zamore obvladati vsako koalicijo na svetu. Nemška vojska pa bo posegla v dogajanje takrat in tamkaj, kadar in kje bo to potrebno.
Nemški narod bo z zaupanjem spremljal pota svojih vojakov. Narod ve, da je sedanja vojna samo posledica lakomnosti nekaterih mednarodnih vojnih hujskačev in sovraštva demokracij. Ti ztočinci so odklonili nemško mirovno pripravljenost, ker ni odgovarjala njihovim kapitalističnim interesom. Kdor pa ima spričo tako satanskega početja Še to drznost, uporabljati besedo »Bog«, se roga Previdnosti in ne more po naši najglobji veri pričakovati nič drugega kakor uničenje.
Tako se borimo danes preko tega ne le za naš lasten obstanek, temveč za osvobojenje sveta od zarotnikov, ki so srečo narodov in človeštva podredili svoji nesramni sebičnosti.
Narodno - socialistično gibanje je nekoč v notranjosti po 15 letih borbe premagalo te sovražnike. Narodno-so-cialistična država jih bo odbila tudi na zunaj. Leto 1941 bo zapisano v zgodovini kot največje leto naše revolucije.
.Nemška vojska, mornarica in letalstvo bodo v tem smislu izpolnile svojo najvišjo dolžnost.
Fronta in domovina
g
Dovolite, da se na tem mestu zahvalim nemškim vojakom, ki so v tej novi
vojni storili toliko izrednega. Zahvala pa velja tudi nemškemu narodu v mestih In na deželi, narodu, ki je s pridnostjo ustvaril pogoje za te uspehe. Zlasti se zahvaljujemo tistim, ki te žrtve kot svojci objokujejo. Ko pri vsem tem dvigamo svoje oči k mogočnemu Voditelju usode, se hočemo posebej zahvaliti zato, da nam je omogočil te velike uspehe s tako malo krvi.
Zato ga prosimo, naj tudi v bodoče ne zapusti našega naroda. Kar je v naših močdh, da se obranimo naših sovražnikov, bo storjeno. V tej deželi je
oživel duh, ki ga svet doslej še ni nikdar premagal. Verno čustvo skupnosti je zagrabilo ves naš narod. Kar smo si na tako dolgi poti iskanja in notranjih borb priborili in kar nas napram drugim narodom napolnujuje s ponosom, nam ne bo nobena sila na svetu odvzela. V razdobju židovsko-kapitalistične domišljije o zlatu in razredih stoji na-rodno-socialistična ljudska država kakor jeklen spomenik socijalne pravičnosti in jasne pameti. Ta država ne bo preživela samo te vojne, nego tudi bodoče tisočletje.«
Reichsmarschall Göring
se zahvaljuje v imenu naroda
Ko je Fiihrer^končal, so skočili poslanci z dvignjenimi rokami raz svojih sedežev. Več minut je trajal vihar pritrjevanja, ki je tudi že prej prekinilo Führerjeva izvajanja. Med tem se je Fiihrer podal na svoj prostor. Vsi pogledi so veljali njemu, ki je z nasmehom pozdravljal na vse strani svoje botce in sotrudnike v državi in vojski.
Nato je Reichstagspräsident in Reichsmarschall Hermann Göring zaključil 4. vojno sejo nemškega Reichs-tag-a s sledečim govorom:
»Moj Führer! Možje Reichstag-a! Ko smo bili zadnjikrat semkaj poklicani, ste Vi, moj Fiihrer, podali najponosnej-še in največje poročilo zmage, ki je bila v nemški zgodovini kadarkoli zapisana. Vi ste takrat svetu oznanili ponovno pripravljenost, temu svetu vzpostaviti mir.
Tudi takrat je bila pripravljenost za mir zopet in prepotentno odklonjena. Zopet so jo tolmačili kot slabost. Zopet je morala nemška vojska izpolniti besedo Fiihrer-ja ter dokazati, da ta pripravljenost za mir ni bila slabost.
Novi težki udarci so padali v zadnjih mesecih. Veljali so s polno močjo in koncentracijo glavnemu nasprotniku in zadevali so angleški otok. Zopet se je uresničilo, kar je Führer napovedal, da se bo rodila nova bol in da bodo sledila nova razdejanja.
Strašno povračilo je sledilo vsakemu udarcu, ki ga je prejela Nemčija. Angleški narod je bil pahnjen v strašno bedo. Ako je Churchill s tem v zvezi svež in vesel, potem je to njegova stvar. Ako pa misli, da more strašno razdejanje mesta Plymouth na ta način odpraviti, da izjavlja, da je iz tega mesta prišel posebno osvežen, potem mu moremo dati le to zagotovilo, da mu bomo takih osvežitev pripravili še v izdatni meri. (Vihar odobravanja).
Führer je ponosnemu poročilu o zmagi na zapadu pravkar dodal enako ponosno poročilo o borbah na ju-
govzhodu. Novi dokaz neizmerne hrabrosti čet pa je obenem novi dokaz nenadkriljivega genija vojskovodje v osebi našega Fiihrer-ja. (Novi vihar navdušenja po vsej dvorani).
Mi kot Vaši vojaški sotrudniki vemo bolje kot vsak drugi, moj Fiihrer, da je vse, kar smo dosegli, bilo porojeno iz Vašega duha. Tudi tokrat ste Vi dali navodila, povelja in odredbe. Vaši so bili načrti, ki smo jih Izvedli. Tudi tu se je izkazala Vaša trdna odločnost, pa tudi Vaše bliskovito razumevanje.
Pravkar ste povdarill hrabrost čet. Nam, voditeljem, ste izrekli pohvalo in priznanje. Mi pa vemo, da je in ostane največja zasluga Fiihrer-ja, vojskovod-
je, ki vodi čete in jim odkazuje smeri njihovih zmag. (Glasno pritrjevanje in odobravanje).
Ničesar ni, moj Führer, kar bi za-moglo ljubezen in zvestobo Vašega naroda še kakorkoli stopnjevati. Edinstveno in še nedoživeto je, da bi bil kak narod enemu človeku izkazal toliko sklenjenosti, vernosti, ljubezni in zvestobe kakor je izkazal nemški narod Vam, moj Führer. Ko ste pravkar pozvali nemški narod in še posebej nemško ženo, smo vedeli, da je v tistem trenutku, ko ste ta poziv izgovorili, pripravljenost v vseh slojih nemškega ljudstva že samo po sebi umevna.
Zahvala in ljubezen nemškega ljudstva do Vas, moj Führer, je prekipevajoča. Ml vemo, da se Imenuje naša bodočnost zmaga. Vaše vodstvo, hrabrost čet in trud, pripravljenost in vera Vašega naroda so železni in granitni fundament, na katerem se bo zmaga preoblikovala v končno zmago.
Moji poslanci! Kot zastopnike nemškega naroda Vas prosim, dajte temu zagotovilu izraza s tem, da izrečete zahvalo celokupnega naroda z našim klicem zmag in bojev: Unser Führer Sieg-Heil! Sieg-Heil, Sieg-Heil!
Nato so odpeli vsi poslanci in navzoči stoječ obe nemški himni »Deutschland über alles! ter »Horst-Wessel-Lied«. Zaključek radio-sprejema je bila svečana Nizozemska zahvalna pesem fNiederländisches Dankgebet).
Bundesführer Franz Steindl
Mož, kf stoji na čelu organizacije „Steirischer Heimatbund"
Bundesführer Gaurat Franz Steindl se je rodil 5. marca 1911 v Eisenerzu.
že 1. 1928 je vstopil v organizacijo Hitlerjugend in dve leti pozneje v NSDAP (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei) in v SA. Kot učenec in pozneje kot učitelj je neumorno deloval za priključitev svoje domovine k Reichu.
Radi te neumorne borbe je bil s strani avstrijskega sistema odpuščen iz šolske službe. Kot prvi štajerski učitelj je moral Steindl 1. 1933 opustiti učiteljsko mesto ter se je moral skrivoma preživljati kot učitelj za smučarstvo in šport.
Njegov borbeni duh pa se je izkazal šele prav v stiski in nevarnosti. Kot Stabsleiter je prevzel vodstvo SA-brigade 9 za dobo petih, dela polnih
let. V tem času je celih 9 mesecev prebil v ječah in koncentracijskih taboriščih stare Avstrije, in sicer v Leobe-nu, W611ersdorfu, Messendorfu in Wal-tendorfu. Leta 1938, po zlomu bivšega sistema, ga je Gauleiter dr. Uiberreither poklical v svojstvu Organisationslei-terja v vodstvo Gau-a NSDAP Steier-mark.
Kmalu po začetku vojne je dobil poziv v vojsko ter se je udeležil kot planinski lovec borb na Norveškem. Odlikovan z odličjem Eisernes Kreuz II. KI. se je povrnil v domovino.
V prvih dnevih aprila t. 1. mu je poveril šef Civilne uprave na Spodnjem štajerskem, Gauleiter in Reichsstatt-halter dr. Uiberreither, priprave za ustanovitev organizacije Steirischer Heimatbund. Sedaj je bil imenovan za voditelja imenovane organizacije.
(Auio. Ebner Graz)
Tako je bil postavljen v Marburgu ogromni mlaj na predvečer 1. maja. Kakor vidimo, krasi ogromni kljukasti križ prvi nilaj, ki ga je postavil osvobojeni Marburg.
Gauleiter Uiberreither je obiskal
Cilli, Hrastnigg in Trifail
Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem Gauleiter Uiberreither je dne 1. maja prvič uradno obiskal mesto Cilli, kjer ga je prebivalstvo prav lepo in navdušeno sprejelo. Ker so bile ulice, trgi in ceste napolnjene z ljud. skimi množicami, je mladina v vroči želji, da bi prvič videla in slišala za_ Stopn1'» našega velikega Fiihrer-ja, zaseu.a celo okna, podstrešja in strehe. Gauleiter se je v spremstvu.političnega komisarja za mesto Cilli, Dorf. ineister.ja, pripeljal v lepo okrašeno mesto.
Ko sprejemu je sledil govor Gauie:-ter.ja, v katerem se je med drugim v imenu Spodnještajercev zahvalil Fuh-rer-ju za osvoboditev Spodnje štajer. Ske. Obširno je razložil pomen 1. maja kot praznik nemškega nacionalsocia-lizma in praznik dela, ki ga je Fiihrer po silnih naporih in bojih iz nekdanje, ga dneva razrednih bojev dvigni! v praznik ustvarjanja in dela. Za nacio-nal.socialistično Nemčijo je namreč delo, in to vsako pošteno delo, nekaj častnega. Nemškemu narodu pomeni delo in zaposlitev izpolnitev želj in zahtev, ki jih stavlja do življenja.
Govornik je nadalje naglasil, da bo ravnokar po slavni nemški vojski osvobojena Spodnještajerska odslej vedno nemška, kjer se hujskačev in razdi-j-alcev narodne skupnosti ne bo trpelo. Ljudstvo, ki je celih 23 let željno čakalo, da se reši slovanskega gospod.
stva in gospodarstva, se je vrnilo v nemško skupnost, kjer bo boljše in lepše živelo.
Po vojni, ki jo bo Nemčija zmago, vito končala, se bo ustanovilo največjo socialno državo sveta. V tej dr. žavi se bo vsem prebivalcem pravično delilo zemeljske dobrine in sadove de-¡a, da ne bo več izkoriščevalcev in izkoriščenih.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je Gauleiter podčrtal, da so v Nemčiji edino storitve vsakega posameznika odločilne in merodajne in je radi tega potre, bno, da bo vsakemu človeku — v kolikor še to ni — pot in razvoj navzgor omogočena in odprta. Mogoče je, da iz vsake družine izide Reichsminister .n Reichsmarschall, če je s svojim dt-lom in svojimi storitvami pokazal, da je zato sposoben.
Dolgotrajni vzkliki na čast Fuhrer.ju in himne so zaključile to lepo prireditev.
Iz Cilli.ja je Gauleiter krenil v zdravilišče Tiiffer in Romerbad, od koder se je odpeljal v industrijska revirja Hrastnigg in Trifail, kjer je v imenu Fiihrer.ja pozdravil naše rudarje in steklarje. Umevno je, da so ti delavci, ki so za časa bivše Jugoslavije doživeli mnogo grenkega in trdega z največjim zanimanjem in navdušenjem sprejeli poročila in pozdrave Fiihrer-jevega zastopnika.
Bundesführer Steindl
je obiskal Pettau
Bundeführer Steindl je pred zbranimi Nemci v Pettau-u imel govor, iz katerega prinašamo nekoliko misli. Etapa Führer-jevega dela pri ustvarjanju Velike Nemčije — je dejal govornik, — je osvoboditev Spodnje štajerske. Nemška vojska, ki jo je ustvaril Führer po svojih lastnih načrtih, je zagotovilo, da se bo sedanja vojna proti Angliji zaključila s popolno zmago Nemčije. Do sedaj se je Se vedno uresničilo in izpolnilo vse, kar je Fiihrer podvzel in napovedal. Zato je vsak poskus sovražnika, da bi mu odtujil njegove zveste pristaše, brezuspešen.
Nemčija v številkah
Površina današnje Nemčije iznaša 800 tisoč kvadratnih kilometrov na kateri živi 90 milijonov prebivalcev. Dolžina državne meje meri 14 tisoč, kilometrov. Svetovna velemesta ima tri. Berlin s 4 in pol milijonov, Wien s 2 in Hamburg s 1 in tričetrt milijona prebivalcev. Velikih mest, ki štejejo črez 100 tisoč prebivalcev, je v Nemčiji 75.
Dokaz srbskega zločinstva
Srbi so v Sarajevu pred leti vzidali ka-menito ploščo z napisom, ki je poveličeval umor takratnega prestolonaslednika Ferdinanda. Napis se je glasil: »Na tem mestu je podaril Gavrilo Princip Srbiji svobodo na Vidov dan 15. junija 1914«. Srbi so te dni spregledali, da jim je Princip na Vidov dan podaril nekaj drugega kakor svobodo.
Kratek pregled vojnih dogodkov
V preteklem tednu smo zabeležili celo važen dogodek. Kraljevina Irak, ki je bila svojčas sklenila posebno pogodbo o sodelovanju z Anglijo, je svoji zaveznici obrnila hrbet ter je pričela s sovražnostmi. Anglija se ni ozirala na pravice, ki jih je imel Irak na osnovi omenjene pogodbe in je samolastno postopala s svojimi vojaškimi ukrepi na iraških tleh. Sedaj je ludi Irak v borbi z Anglijo in ves arabski svet z napetostjo zasleduje to bor. bo, ki utegne postati za Anglijo v Prednji Aziji usodna. Iz poteka dosedanjih vojnih operacij je razvidno, da so zadale iraške čete Angležem celo irrsto občutnih udarcev. Iraško prebivalstvo je pozdravilo z veseljem sklep vlade, da se Irak upre angleški samo-pašnostt.
Iz Grčije, ki je medtem že popolnoma kapitulirala, poročajo, da je kronani izdajalec Jurij izročil otok Kreta Angležem. Odcepitev otoka Kreta je nov dokaz zločinskega postopanja Angle. žev, ki utrjujejo ves otok s pomočjo domačega prebivalstva. Angležem gre zato, spremeniti imenovani otok v dru-
Fuhrerju se je zahvaliti, da je:
1.	V Nemčiji odpravil vse za narod škodljive politične strankarske razprtije ter nemški narod zedinil in zbral v svoj narodno.socialistični tabor.
2.	Nemški narod razbremenil vseh nečastnih določil, naloženih z dik-tatom na mirovni konferenci po svetovni vojni.
3.	V Nemčiji popolnoma odpravi! brezposelnost ter narodu dal dela in zaslužka.
4.	Svojemu narodu dal nešteto no'. vih najmodernejših cest, mostov, železnic, plovnih rek, kanalov, tovarn, rudnikov itd.
5.	Svojim kmetovalcem z izsuševa-njem, namakalnimi in drugimi potrebnimi deli preskrbel na stotiso-če hektarjev nove rodne zemlje.
go Malto. Otok Kreta je sedaj popolnoma pod angleškoo blastjo.
Kakor izhaja iz poročil nemškega vrhovnega poveljstva, je pričelo nemško letalstvo pretekli teden s silovitimi letalskimi napadi na angleška in Škot. ska pristanišča. Stotine nemških boj. nih letal so bombardirale važne vojaške postojanke, zlasti v Glasgowu ter ob reki Clyde. Mesto Belfast je popolnoma v razvalinah. Najhujše je bilo prizadeto mesto Plymouth, ki je bilo popolnoma zbrisano in zravnano z zemljo. Nemški letalski udarci so neizprosni.
V	Severni Afriki se razvijajo opera, cije v smislu italijansko-nemških na. črtov. Vsi protinapadi Angležev pri Tobruku so bila gladko odbiti, prav-tako -pri Sollumu. Nemško in italijansko letalstvo sodeluje uspešno pri bombardiranju angleških postojank.
V	Egejskem morju so nemške čete zasedle otoka Mitilene in Kios. Italijani pa so v istem morju zasedli otoke Amorgos, Anafe, los, Tera, Naksos in
j Paros iz skupine kikiadskih Otokov.
6.	Z delom nemškega naroda razvil in dvignil nemško gospodarstvo na zavidljivo višino.
7.	Rešil socialno politiko tako vzorno, da so bolniki, starci in delane-zmožni ljudje preskrbljeni z vsem, kar rabijo za življenje, da ni nikjer več beračev in klatežev, ki so ne. koč kot brezdomci gladovali in po cestah prezebali.
8.	Z urejevanjem višine plač delavcem in uslužbencem pri istočasni določitvi cen vsem življenskim potrebščinam visoko dvignil življenjsko raven ljudstva.
9.	Kmetom, obrtnikom, trgovcem, tovarnarjem itd. odmeril zaslužke, ki jih morajo imeti, da jim je obstoj in napredek zasiguran.
10.	Z eno besedo: povsod v vseh področjih uvedel svoj novi, človeško življenje izboljšujoči narodno-so-cialistični družabni red.
11.	Nemško vojsko, mornarico in letalstvo organiziral v največjo, najboljšo, najmočnejšo in najmodernejše oboroženo silo sveta, s katero je osvobodil več nemških de. žel z milijoni Nemcev izpod tujih' vladavin ter jih vrnil domovini.
12.	S svojo zmagovito oboroženo silo dosegel največje vojaške zmage in bo končno premagal tudi Anglijo, kakor doslej vse njene zaveznike.
18. Priboril, dal in zaščitil svobodo malim narodom, kakor so na pf. Slovaki in Hrvati. 14. Osvobodil našo lepo Spodnjo šta« jersko, jo vrnil materni zemlji, tet nam, ki smo doslej pod srbskq »šajkačo« bolj »životarili« kakor, živeli, kot novim prebivalcem mo? čne in Velike Nemčije, zagotovil boljše življenje, kakor ga je že deležen nemški narod.
Tekme o socialnih storitvah v Nemčiji
Velika Nemčija je uvedla tekme industrijskih obratov o storitvah na socialnem področju za svoje uslužbence. Gre za plemenito, delo, za socialno dobrobit, obratno skupnost, vzgojo in nego tovarniških posad. Nad 290 tisoŽ podjetij tekmuje med seboj, da bi svojim uslužbencem izboljšala delovne lit življenske razmere. To se vrši z izboljševanjem poklicne izobrazbe, izpopot* njevanjem higijenskih naprav po to? varnah in stanovanjih, izboljšanjem prehrane, zidanjem udobnejših stanovanj, kopališč, čitalnic, zabavišč itd.
Letos se je petič na praznik nemške« ga naroda, to je 1. maja, vršila slavnostna seja državne delavske zbornici (Reichsarbeitskammer), na kateri je Reichsminister Rudolf Hess zaključil četrto (1939-40), ter otvoril peto takQ tekmo storitve za leto 1941-42. Pri tej priložnosti sta Stellvertreter des Führer Rudolf Heß in Reichsorganisationsleiter dr. Ley objavila imena 413 podjetij, ki jih je Führer odlikoval i imenovanjem za »vzorne nacional-socialistične obrate«. 2000 obratov, ¿i si tega najvišjega častnega odlikovanja še ni priborilo, akoravno je za svoje posadi tudi mnogo socialnega storilo, je dobilo diplome ali pa znake za izredne storitve.
Adolf Hitler in njegovo
delo za Nemčijo
Steirischer Heimatbund
Skupnost domoljubnih Štajercev! Prijave v naslednjih dneh!
Razen odlikovanja zglednih obratov so bili imenovani tudi trije novi pionirji dela. To so obratovodja ali Betriebs-filhrer dr. Messerschmitt, Reichspostminister dr. Ohnesorge in Reichsleiter za tisk Max A m a n n. Socialni častni naziv »pionir dela«, ki ga je Fuhrer 1. maja 1. 1. prvič podelil obratovodji vzornega podjetja Fried-rich Krupp A. G., Krupp-u von Bohlen und Halbach-u, se odslej podeljuje tudi 1. maja v okviru seje driavne delavske zbornice. To odlikovanje dobijo samo možje, ki so v gospodarskem in socialnem pogledu dokazali najvišje uspehe in storitve.
Delavci in nameščenci so dobili 1. maj plačan
Kakor smo že v zadnji številki našega lista poročali, so vsa podjetja Spodnje Štajerske proslavila 1. maj kot narodni praznik in praznik dela. V vseh delavnicah, trgovinah, pisarnah itd. je delo počivalo. Izjema je bila v obratih, ki so zaposleni z nujnimi vojnimi dobavami. Delavcem in uslužbencem se je seveda praznik delovnega naroda plačalo kakor da bi delali, medtem ko so delavci vojnih industrij v kolikor so delali, za ta dan dobili dvojno plačo.
Čuvajte narodno
premoženje
Mnogo narodnega premoženja po. »tane žrtev ognja. Vzroke je iskati
skoraj vedno v človeški lahkomiselnosti in nepazljivosti. V toplem letnem času je treba tozadevno pazljivost podvojiti in potrojiti. Gozd na primer je dragocena stvar, ki je last nas vseh in tvori lep del našega narodnega premoženja.
Naravnost greh in zločin je, če kdo v gozdu kadi. Tudi šupe in podobna, lahko vnetljiiva poslopja, ki jih najde, mo po vaseh, so pri kajenju v nevar. nosti.
Upoštevajte povsod opozorila, ki prepovedujejo kajenje; zavedajte se, da Je posebno sedaj v vojnem času treba vsako škodo preprečiti.
Prvi poslanik Hrvatske
v Berlinu
V prvi izdaji »štajerskega Gospodarja« smo poročali, da je Führer imenoval SA-Gruppenfiihrer-ja Siegfried-a Kasche za svojega poslanika pri vladi neodvisne Hrvatske v Zagrebu. Sedaj je hrvatska vlada postavila dr. Branka Benzona za svojega diplomatskega zastopnika pri nemški vladi v Berlinu, kamor je imenovani s svojim uradni-štvom že prispel, da organizira prvo poslaništvo svoje nove države.
Ljubljana priključena Italiji
Uradni list italijanske vlade je objavil zakon, po katerem je Ljubljana z nekaterimi področji nekdanje Kranjske kot posebna dežela pod imtnom »po-
krajina Ljubljana« priključena kraljevini Italiji.
Hrvatska je kmetijska država
Po zaslugi Nemčije ustanovljena samostojna Hrvatska je v glavnem dežela poljedelcev. 80°/» njenega prebivalstva se bavi s kmetijstvom, ki ima nad 90°/o celokupne zemeljske površine obdelane.
Hrvatska pridela letno povprečno 453 tisoč ton pšenice. Zelo pomembna je tudi njena živinoreja. Lansko leto so Hrvati v okviru takrat še jugoslovanskega izvoza prodali nad 24 tisoč svinj in nad 22 tisoč komadov rogate živine.
Pred izkoriščanjem po židovskih prekupčevalcih se je hrvatski kmet čuval z zadrugo »Gospodarska sloga«, v kateri je včlanjeno nad 200 tisoč kmečkih družin. Tej organizaciji gre ogromna zasluga za napredek kmečkega gospodarstva, ki je pod protikmetsko zakonodajo srbskih vlad mnogo trpelo.
Hrvatsko kmetijstvo, ki bo brez-dvomno modernizirano ter časom primerno v zvezi z ostalim gospodarstvom preurejeno in izboljšano, ima ž« z ozirom na sedanje zveze Hrvatske z Nemčijo, ki ji bo vsestransko pomagala, veliko bodočnost,
Protižidovski zakon
na Hrvatskem
Po zgledu Nemčije je poglavnik Hrvatske dr. An te Pavelič izdal zakon, ki bo uredil na Hrvatskem zelo pereče vprašanje židovstva. V hrvatskem gospodarskem življenju, prav posebno v trgovini, industriji, ter v dobičkanos-nem bankarstvu, je Žid igral prvo vlogo.
Zadevni zakon točno določa, kdo je »državljan« in kdo je samo »pripadnik« Hrvatske. Državljani so Arijci; torej čistokrvni Hrvati brez židovske primesi ter tisti podanikf, ki so stali oziroma še stojijo za hrvatskim osvobodilnim gibanjem. Kot pripadnike Hrvatske našteva zakon večino ostalih prebivalcev, med katerimi imenuje tudi Žide.
Tudi ciganske nadloge, ki je na Hrvatskem večkrat občutna, niso pozabili. V posebnih členih zakon govori, kaj in kako bodo morali cigani delati oziroma živeti, da bo to v korist hrvatski skupnosti In da postanejo v splošnem koristnejši člani človeške družbe kakor so bili doslej.
Ker so razni Schwarz-i, Weiss-i, Blau-i, Griin-i itd. svoja židovska imena zamenjali s hrvatskimi, da so na ta način kot navidezni Hrvati lažje iz-
koriščali hrvatski narod, so z istim zakonom razveljavljene vse spremembe imen, ki so se izvršile po novembru 1913.	, :
Sledilo bo baje tudi čiščenje Židov iz odvetniških, zdravniških in ostalih poklicev, v katerih s svojim delovanjem Hrvatom samo škodujejo.
Zvišanje cen prepovedano
»Marburger Zeitung« poroča, da je politični komisar za mesto Marburg an der Dran z denarnimi globami in zaporom kaznoval več oseb, ki so vkljub prepovedi šefa civiine uprave na Sp. štajerskem samovoljno zvišale cene.
Kakor znano, je na podlagi odredbe šefa imenovane uprave od 14. aprila prepovedano vsako zvišanje cen, ki ga niso izrecno dovolile oblasti. Uradniki gospodarskih uradov (Wirt, schaftsämter) nadzorujejo izvedbo citirane odredbe, ki jo je tolmačiti v tem smislu, da ni kaznivo samo zvišanje cen od strani prodajalcev, temveč se kaznuje tudi kupce, ki ponujajo višje cene kakor so uradno določene.
V	orientacijo se ponavlja, da tvorijo cene za blago instvoritve, ki so veljale na dan 1. aprila t. 1. dotično višino, ki se brez oblastvenega dovoljenja oziroma spremembe od strani oblasti, na lastno roko ne sme zvišati.
Maksimirane cene
za krompir
šef civilne uprave za Spodnjo štajersko je določil cene po katerih je prodajati krompir. Za pridelovalce je najboljšo vrsto belega krompirja (Schneeflocken) določena cena 170, za najboljšo vrsto belega krompirja sto kil.
Tem cenam lahko veletrgovci za prevozne in svoje stroške dodajo še največ 15 dinarjev pri vsakih 100 kilogramih.
Od konzumentov, ki kupujejo krompir na drobno, se ne sme več zahtevati kakor 2 dinarja 20 par za belega in 2
dinarja za vse "ostale vrste za kilogram.
Reja kuncev in prehrana
V	mirnem času reja malih živali ni bila tako pereča kakor sedaj v vojni, ko je treba na vse, načine dvigniti produkcijo prehranjevalnih sredstev. Silno važen činitelj je reja malih živali v takih pokrajinah, ki so že po naravi bolj pasivne, kar velja zlasti tudi za Spodnjo štajersko. Ker ni dovoza živine in zaklanih prašičev iz Hrvatske, Bačke
Odredba o zaposlitvi delovnih moči na Spodnjem Štajerskem
Šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je izdal sledečo odredbo.
Da se zagotovi urejeno zaposlitev delovnih moči na Spodnjem štajerskem, odrejam na podlagi, meni podeljenega pooblastila:
§ 1
1.	Mesta zaposlitve se smejo zapustiti samo s privoljenjem za dotično mesto pristojne borze dela.
2.	Delovne moči se smejo odpustiti samo spristankom za dotično delovno mesto pristojne borze dela.
3.	Obrati kovinske obrti, stavbene obrti stavbene obrti in prometne obrti smejo za-posljevati delovne moči le s pristankom za dotično mesto pristojne borze dela.
4.	Ako se službeno razmerje prekine brez pristanka borze dela, je ta prekinitev delovnega razmerja pravno neveljavna. Delavec ali nameščenec je dolžan vrniti se na svoje dosedanje delovno mesto; voditelj obrata sme odkloniti nadaljevanje delovnegft razmerja le s pristankom borze dela.
5.	Pristanek je lahko vezan na kakšne posebne pogoje.
§2
Navedene določbe veljajo smiselno tudi za družinske pripadnike, ki redno pomagajo v obratih zakoncev, staršev, prednikov aii bratov in sester, če tudi niso zaposleni kot delavci ali nameščenci.
§3
1.	Voditeljem obratov ali pooblaščencem, ki ne stanujejo na Spodnjem štajersicem m drugim uradom kot borzi dela, je prepovedano vsako sprejemanje, posredovanje ali za-vezanje delovnih moči bodisi ustmeno, telefonično, pismeno, z oglasi v časopisih ali na drogi način.	......
2.	Voditelji obratov, ki stanujejo na Spodnjem Štajerskem, so dolžni prijaviti vsa prosta mesta radi zaposlitve krajevno pristojni borzi dela.
§ 4
Prestopek te odredbe se kaznuje po štev. 9 odredbe z dne 14. 4. 1941.
Marburg a. d. Drau, dfie 28. aprila 1941.
itd., bo treba velike štednje, ker je v tej vojni zlasti trp'elstalež rogate živine. Treba bo precej časa za vzrejo primernega števila živine. V preskrbi mesa — vsaj za kmetski dom _ pa lahko igrajo kunci izdatno vlogo. Za rejo kon cev seveda ne bomo jemali tistih malih pasmin, ki jih vidimo čestokrat po živinskih hlevih, nego plemenite pasme, čijih reja se tudi izplača. Imamo izbrane pasme kuncev, ki dosežejo te-žino do 6 ali celo 7 kilogramov. Praktičen kmetovalec si lahko sam napravi hlev za kunce, ki pa ne srne biti kak temni zaboj. Kunci potrebujejo prav tako kakor druge živali zraka in svetlobe ter zlasti t-udi čistost in snago. — Glede klaje niso izbirčni. Debelimo jih po navadi z ovsem, hvaležni so tudi za staro kruhovo skorjo in malo mleka. Razplodne možnosti kuncev so preccj velike. Kunci dajejo sočno in fino meso, ki ga gospodinja lahko priredi na več načinov. Tako igrajo kunci v vprašanju prehrane veliko vlogo.
Porast kulture soje
V Evropi so zadnje čase vsejali mnogo več soje. že 3000 let poznajo na Daljnem vzhodu sojo, ki jo štejejo med pet »svetih rastlin«. Leta 1908 je prišel prvi transport soje v Evropo. Učenjaki so preiskali njeno snov in
dognali, da je zelo redilna. 1 kg soje zaleže glede na hranljivost za 2 kg te-letine ai 58 jajc! Soja je industrijska surovina, za proizvodnjo mila, sojin6 olje služi za proizvajanje margarina, ostanek je izvrstna hrana za živino. Nemška pristanišča imajo več tovarn za predelavo soje in so največje v Evropi. Nemci so tudi vzgojili vrsto soje, ki ji evropska klima zelo prij^. Zdaj jo v večji meri goje tudi v Podo-navju in na Balkanu.
Uničujte hrošče
Letos je zopet mnogo takozvanih majskih hroščev, ki so mlademu drevjij škodljivi. Edino protisredstvo je: hr<y. šče loviti, jih pomoriti, ter uporabit] kot krmo za svinje in kokoši. S ten} obvarujemo naša drevesa škode, oti| enem pa koristimo naši svinje, in kokošjereji.
DOPISI
□ Gonobitz. V Gonobitz-u je izn<b nadno umrl nameščenec tovarne Lat| rich, Willi Topolschegg. Pokoft nik se je v zadnjih preobratnih dneh v pripravljenosti službi prehladi! ter postal žrtev pljučnice. Trg Gonobift in okolica ga obdržita v trajnem, lepetn spominu.
ZANIMIVOSTI
Kako se je krompir
razširil v Franciji
Kiompir je danes splošna ljudska nrana. Nekdaj pa temu ni bilo tako Spočetka ljudje niso vedeli, da je gomolj krompirja tisti del, ki je užiten in kj nam daje tako okusne jedi. Glavni zagovornik krompirja v Franciji je bii neki Parmentier. Ves njegov trud, razširiti krompir kot ljudsko hrano, pa je bil zaman. Končno mu je pomagal sam kralj Ludovik XVI Kralj je nekega dne povabil svoje dvorjane ter jim je priredil pravi krompirjev banket. Vse jedi so bile namreč pripravljene iz krompirja, in sicer od juhe do salate. Nekaterim sicer ni prijlo, pa so pozneje vendarle priznali, da je bilo vse dobro. Od tedaj se je krompir zmagoslavno razširil po vsei Franciii.
Življenje v pragozdu,
večjem od Evrope
Ob največji reki sveta, Amazoni v Južni Ameriki, se razprostira ogromen pragozd, ki je večji kakor vsa Evropa. Je to nepregledna oblast divje razraslih dreves, z bujnim tropskim rastlinstvom in živalstvom. Mravlje, termiti, kače, aligatorji, mačke, kolibri, opice, papige, orhideje, lijane, palme in nešteta vrsta druge flore se je udomila med orjaškimi drevesi Južnoameriškega pragozda.
V veliki dolinski kotlini, ki jo namaka velereka Amazona z njenimi pritoki Rio Negro, Madeira, Purus, Rio Bran-co, leži devet mesecev v letu obsežno močvirna voda. Palme so tod tako goste, kot nikjer drugod na svetu. Rdeč? cveiPce tipa kapucinčkov cveto povsod v ogromnih množinah. Na rekah se dan in noč kadi bela megla, iz katere dežuje brez oblakov. Skozi to vlažno vzdušje le težko prodira sonce. Prena-sičenemu ozračju se je zahvaliti, da tod ne poznajo sončarice, kakor v Indiji in ob Rdečem morju.
Štirideset ali šestdeset metrov visoko sega gozdni zid. Od tal do vrha ga prepletajo lijane. Ta lepotica pragozda, s svojimi očarljivimi cvetovi se oklepa gozdnih velikanov in kot prava zajedalka jih je premnoge že spravila k smrti. Posušena, iztrohnela drevesa štrle povsod pod nebo, plezalka lijana se je v njih preselila na druge žrtve, čudo orhidej st skriva med drevjem, prekrasni cvetovi, ki jih v Evropi plačujejo z zlatom, so plen mnogih ladij,
Naročajte in širite
„Štajerskega Gospodarja'1 ter oglašujte v njem!
že prva izdaja »Štajerskega Gospodarja« je našla ugoden sprejem. Iz raznih krajev Spodnjega štajerja se prijavljajo naročniki, ki nam v svojih dopisih poročajo o dobrem vtisu, ki ga je povsod napravil.
»štajerski Gospodar« bo, kakor smo že zadnjič zapisali, glasilo vseh Spodnještajercev, ki so zvesti našemu velikemu Fiihrerju. Razen potrebnega, poučnega, koristnega In zanimivega čtiva bo prinašal tudi oglase. Cena istih enostolpno v oglasnemu delu je en dinar in dvajset par za milimeter. Tem cenam se pribije še 40% dodatka in oglasni davek.
Izhajanje našega tednika bo urejeno tako, da ga bodo bralci v nedeljo, ko je čas čltanja, imeli že v svojih rokah. Naročajte naš Ust, dopisujte mu, priporočajte ga in oglašujte v njem. Zahtevajte povsod po gostilnah, kavarnah in brivnicah »štajerskega Gospodarja«. Kupujte v trgovinah, ki so naši inserenti, zahajajte v lokale, ki držijo naše glasilo, agitirajte zanj ter mu pridobivajte novih naročnikov.
Dopise je nasloviti na upravo, če gre za naročnino ali oglase, vse ostalo pa na uredništvo »štajerskega Gospodarja«. Obe pisarni se nahajata v Marburg-u, Marburger Druckerei, Badgasse 6.
ki priplovejo semkaj na lovu za orhidejami. Krasni, zeleno rubinasti metulji sedajo na njihove cvete, so to kolibri, majhni ptički, ki niso večji od metuljev.
Cvetlice, kolibri in mravlje — to so trije stalni gostje južnoameriškega pragozda. Prelestne so dalje južnoameriške muhe, ki bajno razsvetljujejo tropsko noč. Metulji, kresnice in mravlje stvarjajo tu največje čudeže za pri-rodopisce, ki si lahko nabero ob Amazoni najpopolnejšo zbirko teh žuželk in mrčesov.
Znana je brazilska »Dama s tančico«, cvetlica goba, ki ima ponoči belo svetlikajočo se krinolino. Je to najbolj očarljiva gozdna goba, hkratu pa iz-puhteva tako zoprn duh, strašen vonj, da bi človek pred njo skoro omedlel.
In živalski svet! Prepoln je najrazličnejših zastopnikov. Pragozdno tišino preseka rjovenje in cviljenje pestre brazilske favne. Med porečji vele-toka se sprehaja mrzlica, divja plemena nagih Indijancev preže s strupenimi sulicami na sovražnika. Njih glave so okrašene s papiginim perjem, ženske nosijo barvano obleko iz perja, v uhljih okraske iz hroščevih peruti in ogrlice iz semenskih zrnc, medtem ko si možje
nadevajo zapestnice iz gaščarične kože. Indijanska plemena, ki se potepajo po brazilskem pragozdu, so najprist-nejši gozdni ljudje na zemlji. Pisani kakor leopardi se plazijo Indijanci za plenom, barvajo se z rastlinskimi barvami. V tem paradižu kač je človek vprav roparsko, strupeno in požrešno bitje.
Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev je
„HM UMet!"
MALI OGLASI
PrAfiam prvovrstno kolje za vino-rivualll gracj Vprašati pri trgovcu Murko, Marburg, Mellingerstrasse 28, ali Carner-Gasse 16. I.	1
mmmm^m—mmmm^^—mtammmmmm^m—mmma
C II n i A kr°jaške odrezke, staro UnjB železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois A r b e i t e r, Marburg, Draugasse 5. 2
Hauptschriftleiter Friedrich Golob. —
Druck der Marburger Druckerei.