Posamezna števil- tTh ]tV E? *MT\. KT š** T ^^ T Uredništvo: Kopi- ka I Din. mesečno. ## f I/\ f. II F f -. M f it. 6/HI če se sprejema list Telefon št '.'050 in fl§ f# a J m i% .. is s rntoni po dogovoru ^^M^^cflHfaiH^ flB^ aMBhHH^P^ ^ dlHV IVIelon !■ BIIIMMI—M——— IMMMBi I1IM■!!■■■ IIIII1MI BMaM—I—I I Wf III IIMMI W BIH »lili 1111111111III.....III lllill II I II lili H II Tujina nam ga je vrnila — mrtvega Danes je »Dubrovnik" odložit v Splitu na jugoslovanska tla truplo kralja-viteza Zedinitelja ■Dubrovnik« je danes pripeljal nazaj v domovino mrtvega kralja. Topovi so mu zagrmeli t turobni pozdrav, zvonovi so mu zazvonili žalostinke po vsej državi, molitve so mu šle nasproti, molitve, ki edino segajo tja, onstran smrtne črte, kjer blago-pokojni kralji stoji sedaj pred večnim Kraljem vseh kraljev. Jugoslovansko ljudstvo, od Vardarja do Karavank, od Jadrana do Panonije, pa stoji resno, strnjeno kot en mož, kot ena volja, kot ena ljubezen ,da mu napravi špalir, kot ga ni doživel še nobeden Jugoslovan. Svojo domovino je našel takšno, kot jo je želel, kot jo je zaželel s zadnjim utrinkom svojega velikega srca in s zadnjim dihom svojih umirajočih ustnic: edino, složno, zbrano, močno tudi in silno v tistem hotenju, ki je bilo duhovno gibalo njegovega ustvarjajočega življenja. Danes se je začel žalni sprevod po državi. On, ki mu je sedaj vse jasno in vse odkrito, bo zrl iz večnosti semkaj na ta pretresljivi prizor, ki ga bodo deležni njegovi smrtni ostanki. Toda njegova duša, vesela vala edinstva in sloge, ki je zajel jugoslovansko ljudstvo, si bo želela, da naj pod črnino, ki odeva njegovo domovino in srca njegovih državljanov, vstanejo trdni sklepi, ki bodo rodili stvarna dejanja v prid in blagor njegove preizkušene Jugoslavije. Kajti črni flori bodo izginili, žalne seje in žalni brzojavi bodo utihnili, a ostati mora sloga, ostati mora edinost, ostati mora nevklonljiva volja za dejanja, ki bodo plodila rast jugoslovanske države. To obljubo, to prisego naj jugoslovansko ljudstvo, ki ga v vsej njegovi pestri raznolikosti vežeta ljubezen do domovine in do vladarja v krasno se ujeroaječo celoto, to prisego naj položi jugoslovansko ljudstvo na krsto svojega pokojnega vladarja, ker ta prisega ne bo minila Naj jo naslednik kralja-viteza, mladi vladar Jugoslavije Nj. VeL kralj Peter IL in njegov prvi kraljevi namestnik Nj. Vis. knez Pavle sprejmeta kot rajlepli izraz sožalovanja, najlepši zato, ker se ne ustavlja ob smrti, marveč nosi v sebi tudi nevteiljivo željo po življenju. Split se odeva v črnino Split, 13. oktobra. Split je spremenil svoje vsakdanje lice. Na to živahno mesto, ki je vedno polno ilvtj*n|a in razigranosti, je legla globoka žalost. Še so ulice in obale polne občinstva, vendar se že z obrazov in obnašanja vidi, kako globoko jc ves narod zadela nesreča, o kateri kar ne morejo verjeti, da je resnična. Mesto je odeto v črnino. Nad Marjanom plapolata dve ogromni črni zastavi,, sleherno oko je odeto s črno preprogo, javna poslopja pa so odeta v črnino od vrha do tal. Trgovine so zaprte. V izložbah so povsod slike pokojnega kralja, pred katerimi gore luči. Časopisi, domači in oni iz Zagreba in Belgrada, prinašajo vedno nove vesti. Ljudje se kar pulijo zanje. Posebno pozornost so vzbujale prve originalne fotografij« vladarjevega umora in prenosa na krov »Dubrovnika«. Ljudske množice se vedno znova obračajo k pristanišču, kjer se vrše zadnje priprave za sprejem zemeljskih ostankov velikega pokojnika, Po celi obali so postavljeni drogovi z dolgimi črnimi zastavami, ki že od daleč naznanjajo prihajajočemu potniku, da je Split prevzel častno in žalostno nalogo, da prvi sprejme svojega mrtvega kralja, Pomol in pristan majorja Stojana kaže danes nenavadno lice. Navadno je tam središče živahnega pomorskega prometa, danes pa je čisto mi ren. Le trop delavcev je na njem, ki pripravljaj' počivališče mrtvemu kralju: ogromen, 7 metro vif.oki katafalk, mimo katerega bodo jutri defilira. desettisoči Dalmatincev. Danes zjutraj so prispele v Split prve enote naše vojne mornarice in se vsidrale ob pomolu majorja Stojana, odkoder se bodo podale svojemu mrtvemu gospodarju nasproti in ga bodo zopet spremljale do obale. V mesto prihajajo že danes množice od vseh strani. Dvorni vlak, ki bo vozil žalostno breme proti prestolnici, je že na pos'aji. Časnikarji se zbirajo s celega sveta. Okrog 80 jih je že tukaj: Nemci, Angleži, Francozi, celo Američani, ki so prispeli s posebnimi letali. Da bo moglo ljudstvo izkazati v čim večjem številu zadnjo čast svojemu vladarju, delata mesto in banovina velike priprave, Paroplovne družbe Pred vhodom v splitsko luko so prišle iz smeri Divulj oskadrile vodnih letal v precizno izvedeni formaciji. Najprej so bili lovci, za njimi iz-vidna letala in na koncu težki bombarderji. Na krilili so imela letala privezane dolge črne trakove, ki so v veliki brzini žalostno plapolali. Sirene so zatulile ... Split, 14. okt. A A. Tekom včerajšnjega dne i;i večera so prispele , v Split ogromne množice iz vseh bližnjih in daljnih k rajev, Dalmacije, da se poslednjič poklonijo po/.einoljskiin ostankom svojega čuvarja in viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prebivalstvo.Splitu je bilo vso noč na nogah. Zgrinjalo se je po ulicah in okrog |K>stujc ter ob pomolu majorja Stojana. kjer so zgradili veličastno kapelico, okrog kapelice na so na visokih, v črno odetih stebrih gorele plamenke, kakor du bi. pošiljale k nebu pobožne molitve v brezmejni tugi skriišenega prebivalstva. Sodijo, dn je bilo davi nad Iiio.ihki ljudi ob pomolu. Davi zarana, ob -t. so sirene ,vseli \ prišli nišen zasidranih ladij s svojim tužnim. /ateg-njenim glasom naznanile, »In se prične |H>klo-nitev in izkazovanje zadnje časti in ljubezni do blagopokojnega ki ulja Aleksandra. \a po- solze in bledu lica. Na krmilu »Dubrovnika« je videti oder s krslo. Okrog krste je častni straža oficirjev in Mornarjev. Poleg krste sloj'; naš vojaški odposlanec v Paiizu general Dimitii-jevie, svetirk pariškega poslaništva Tcofil Dju-rovič. poveljnik ladje Bulic. Med množicami vzvalovi. Oči vseh so uprte n« .Dubrovnik«, kjer spremljajo vsako kretnjo naših mornarjev. Mrtvi kralj na svoji zemlji Točno ob 0.10 pristane »Dubrovnik« ob pomolu. Z ladje vržejo br.v. Nato pohiti pbveljnik Dubrovnika lialič na obalo in se uslavi pred Nj. Vis. knezom Arzenom. Kratko poročilo in že prosi poveljnik Balič Nj. kr. Visočanstvo, naj pri-•sjh* na ladjo. Nato pozdravi poveljnik Balič in pozove na ladjo maršala dvora Dimitrijeviča, gg. ministre in zastopnike parlamenta in bana primorske banovine dr. Jablanoviča. Sprevod določenih visokih dostojanstvenikov se napoti 1111 ladjo. Prvi pristopi h kalafalku in se mu globoko prikloni Nj. kr. Vis. knez Arzen, nato maršal dvora Dimitrijevič in ostali. Čeprav so vsi so dale svoje parnikt ljudem brezplačno na razpolago: »Karadjordje« n. pr. pripelje Sušačane, »Kralj Aleksander« Dubrovničane itd. Vsi tisoči ljudstva s« bodo zgodaj zjutraj uredili v sprevod, ki bo po popolnoma prazni obali šel mimo katafalka na pomolu in od tam zopet v mesto. Prvo poročilo iz Splita Split, H. oktobra. Komaj se je začelo daniti, so streli naznanili, da se bliža »Dubrovnik« z mrtvim kraljem v spremstvu enot francoske in naše mornarice. Čisto mirno in tiho je ladja zavozila k pristanu majorja Stojana. Istočasno so se pojavili na pomolu zastopniki oblasti in cela vrsta uglednih osebnosti in zastopnikov najrazličnejših korporacij. Posebno skupino so tvorili bivši ministri in poslanci. Njim na čelu je bil g. dr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik, ki je davi prišel s Hvara, dalje bivši ministri Grisogono, Smodlaka, Subotič, Tresič-Pavičič in drugi. Ladji nasproti so se postavili diplomatski zastopniki raznih držav: Francije, Češkoslovaške, Romunije, Španije, Turčije, Bolivije, Argcntinije, Paragvaja itd. Na drugi strani so zasedli mesta zastopniki vojske in mornarice, med njimi pomočnik armijskega poveljnika iz Sarajeva general Tomič, komandant mornarice admiral Polič itd. Pred stopnice kata (alka so se postavili pravoslavni svečeniki, ki so imeli opraviti žalne molitve. Na drugi strani katafalka so stali katoliški škofje Bonefačič iz Splita. Mileta iz Sibenika, Pušič s Hvara in Starčevič iz Dubrovnika. Med tem, ko je duhovščina opravljala molitve, se je začel viti mimo katafalka "ogromen sprevod, v katerem je bilo dobesedno zastopano vse prebivalstvo primorske banovine. Sprevod je trajal nad tri ure. Ker ni bilo upanja, da bi korakali v vsi razvrstiti mimo katafalka, če bi korakali v osmerostopih, je vodja sprevoda končno odločil, da prebivalstvo koraka v šestnajsterostopih Tako je bilo mogoče, da so prišle na vrsto vse ogromne množice do desetih, ko je bilo treba truplo pokojnega kralja prenesti v dvorni vlak. Katafalk, ogromna stavba, visoka nad 7 metrov, so popolnoma zasuli s cvetjem in venci. Ko je bil konec sprevoda, so zastopniki meščanstva m vojske dvignili krsto in jo prenesli skozi špalir vojaštva in številnih gledalcev na kolodvor in jo položili v dvorni voz. Pravoslavna duhovščina je še enkrat opravila molitve, pevsko društvo »Šumadija« je še enkrat zapelo »Večnaja pamjat«. nato pa je godba zaigrala državno himno in vlak se je počasi začel pomikati proti Zagrebu. Dubrovniku" naproti Split, 14. oktobra. Še ponoči jc odplula iz splitskega vojnega pristanišča vsa jugoslovanska vojna mornarica, Ki se je tukaj v zadnjih dneh zbrala. Odplula sta kraljeva brcni a »Zmaj« in »Dalmacija«, ini-nonosci »Galeb«, »Kobac«, -»Jastreba in »Soko«, štiri torpedovke, bojna čamca »Uskok« in *Čct-nik«, podmornice »Osvctnik«, »Hrabri«, »Smeli« in »Nebojša« ter druge ediniee. Te ladje so od-plule naproti »Dubrovniku« in francoski eska-drili. ki sprem'-ju v častni straži mrtvega kralja. V spremstvu »Dubrovnika« sta francoski križarki »Colbcrt« in »Diupiesne« in rušilca »Gerchnut« in »Vautont«. Vojne ladje so srečale »Dubrovnik« v splitskem kanalu. Priključile so se 11111 in ga spremile do pristanišča. Najprej sta plula dva borbena čamca, za njima tri torpedovke. Levo od torpe-dovk je vojna ladja »Zmaj« z dvema minonoscema, na desni od njih pa vojna ladja Dalmacija tudi z dvema minonoscema. Ob obeh straneh mi-nonoscev šo bile podmornice. Nato je sledil Dubrovnik , njemu sta pa sledili obe francoski križarki, daleč za njima pa dva francoska rušilca. V tem vrstnem redu so priplule ladje do splitskega pristanišča. Ob vhodu so se pa ladje postavile v veličasten špalir, skozi katerega je vojna ladja »Dubrovnik« plula počasi. Ko je »Dubrovnik« s truplom pokojnega kralja plul mimo posameznih ladij, so na vseh izkazali časten pozdrav. Ko je »Dubrovnik« priplul v pristanišče, so se ostale ladje ločile; nekatere so šle za »Dubrovnikom« v pristanišče, druge pa so ostale zunaj. Med temi so bile tudi francoske vojne ladje, •ladje »Queen Klisabeth. »Roval Snuvereigii«, »Revenge in še nekatere. Predstavniki oblasti (M) (1 zjutraj so prispeli h katafalku Nj. kr. Vis. kne/. Arzen, maršal dvoru general l)i-mitrijcvii in drugu suita. zatem prosvetni nii-nis">r dr. suuicnkovič, minister za socialno politiko in mir. zdravje dr. Novak, minister za telesno vzgojo naroda dr. Andjeliuovič, predsednik senata sir. Tomašie, podpredsednik narodne skupščine dr. Popovič, ban primorske .lanovine dr. Jnhlunovie, načelnik splitskega mesta Kargotič, generalitetn in drugi dostojanstveniki Ves prostor je bil ograjen /. oddelki vojske in / delegacijami. Na obrazih vseh jc nilo videti brezmejno bol in tugo. Vladala je popolna tišina. Plamcnice so molile zublje proti sivemu nebu. Njihovo prasketanje in pljusk obalni 1 valov so bili edini glasovi, ki so prodirali v to grobno tišino. »Dubrovnik" prihaja V splitskem pristanišču so sedaj britanski ru-šilci »Keitlu. »Woodiacea«, »Bnreas« in »Ruldogg«. Pred pristaniščem pa so usidrane velike bojne Ob h zjntrai je kraljevska vojna ladja »Dubrovnik« pred pristaniščem. Proti pomolu prične voziti poča ii in niiri>6. Topovski streli odmevajo toipo v meglenem jutru. Slišati ji; rezka in odsekana povelja »Mirno!«. Topovsko streljanje postaja pogosteje. Zvonovi pojačajo zvonenje. Angleške vojne ludje ukinjajo častne strele. Izza »Dubiovnika« sc pojavi francoska križark a >( olhert«. ki je smemljnlii našega ru-šilcu i/ Marn:i!lea do Splita. Na naših vojnin ladjah, ki so spremljale rušilca »Dubrovnik«, so čete posti v.'iene v či-sir.;h vrstah. Povod Duhovščina opravlja mrtvaške molitve za pokojnega kralja Itrslo s kraljevim truplom polagaj na kataiaik umi u majorja Stojuna. kjer so m- leta 1018 izkrcale prve srbske ecle. ji vsi' pripravljeno. Pomol je izpraznjen. \,i njem moli v /rak ogromen katafalk do višine s 111 v obliki velikega žrtvenika. Vrli žrtvenika je kraljevska krona. Ob strani sla iiikstavIjcna dva stebra, raz katerih se vijejo dolge, žalne zastave. Na vseli štirih straneh pomola pa sc dvigajo visoki odri. zaviti v črne zastave in s plameni-canti. Ob "> zjutraj so vojaške čete zavzele svoja mesta. Obrežno baterije iu |K>suinczne ediniee jugoslovanske vojne mornarice so oddalo častne strele. \ cerkvah in samostanih splitske škofije [ia so začeli zvoniti z vsemi zvonovi. turobno je odmevalo zvonenje daleč naokoli. Na višini pred splitskim pristaniščem so s o razvrstile temne križnike in okiopnjače angleške sredozemske mornurice z admiralsko ladjo »Quecn Klisabeth« na čelu. »Dubrovnik«. globoko presunjeni, opazijo, kako ee Nj. kr. Vie. knezu Arzenu utržejo solze. Prišel je čas, da ee opravijo uradne formalnosti. Sestavljajo protokol o izročitvi in prevzemu krste in ga podpišejo. Priprave so končane. Krsto nesejo naši mornariški oficirji na pomol. Topi v i grme. Trenotek je nenavadno svočan in dostojanstven. VSi slede mornarjem, ki nosijo n;i svojih ramenih vzvišeno breme, zadnje ostanke viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Ob 7 polože krsto na katafalk. Vojaške godbe •ziisvirajo državno himno. Veličastni zvoki se pomešajo med grmenjem topov in zvonenjem cerkva. H katafalku pristopi dalmatinski episkop Iri-nej Djordjevič s svečeniki. Cerkveno opravilo se prične. Vodna letala krožijo že od 1 v treh eskn-dritah nad morjem in mestom. Nekaj časa so nad pristaniščem, nato s o krenile Dubrovniku/ nasproti in ga spremile v pristanišče. Zdaj krožijo v velikih lokih nad pomolom, sipljejo cvetje na katafalk in izkazujejo zadnjo vojaško čast svojemu vrhovnemu poveljniku. Pevski zbori splitskih društev odgovarjajo svečenikom med njihovim cerkvenim opravilom. Po končani službi božji zaigrajo godbe državno himno. Ob 7.20 pristopijo h katafalku splitsko-makar-ski škof dr. Bonefačič v spremstvu treh prelatov in črta molitve. Nato prično polagati vence kraljevske vlade, senata, skupščine, banovine, mesta Splita, angleške mornarice, admirala Fisherja, poveljnikov vojnih ladij itd. Medtem ko polagajo vence na katafalk, pristopi vrhovni poveljnik angleške sredozemske mornarice admiral Fislier k Nj. kr. Vis. knezu Arzenu in mu izrazi svoje sožalje in sožalje angleške mornarice. Nato pristopi minister francoske mornarice Pietri, ki je prispel s križarko »Colbert.-, in izrazi Nj. kr. Vis. knezu Arzenu sožalje v imenu francoske vlade in francoske mornarice. Oklic vojnega ministra Žalni Sprevod množic čehoslovaki - brali v sreči in v nesreči Prične se mimohod ogromnih ljudskih množic mimo katafalka. V sprevodu so starci in otroci, možje in žene, ugledni meščani in najsiromašnejši prebivalci iz mesta in iz okolice, kmetje iz vsega srednjega primorja. S solzami v očeh ee poklanjajo posmrtnim ostankom viteškega kralja. Mimo mrtvaškega odra se vrste deset- iu desettisoči. Nj. kr. Visočanstvo knez Arzen z ministri in generaliteto, admiral Fisher, mornariški minister Pietri in drugi visoki dostojanstveniki stoje pre-sunjeni pred katafalkom in pred izrazi iskrene in najgloblje ljubezni in bolesti tisočglavih množic. Tako žaluje bratski narod Slovo od Splita Točno ob 10 je sprevod končan, II katafalku pristopijo Sokoli, ki dvignejo krsto in jo polože na Tamena bana primorske banovine dr. Jablaniča, bivšega načelnika Račiča, načelnika Kargotiča, dveh splitskih kmetov, admirala Poliča, upokojenega generala Todoroviča in generalu Radenkoviča. Odtod preneslo posmrtne ostanke kralja Zedinitelja na postajo. Za krsto koraka dolg pogrebni sprevod. Krsta je na postaji. častna četa francoskih mornarjev odda s četo naših mornarjev zadnjo vojaško čast. Kraljevi gardisti prevzamejo krsto in jo polože v voz dvornega vlaka. V voz stopi episkop Irinej Djordjevič s svečeniki in čita kratko molitev. Godbe svirajo državno himno. Vse je pripravljeno za odhod vlaka. V vlak stopijo Nj. kr. Vi6. knez Arzen, maršal dvora Dimitrijevič, vojni odposlanec Drmitrijevič, gg. ministri, poslaniški svetnik Djurovič in druge osebnosti. Vlak zapusti postajo. Na vseh vmesnih postajah vozi vlak počasneje, da omogoči množicam, da se poklonijo posmrtnim ostankom svojega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. 99 Kralj in domovina nad vse!44 Belgrad. t", okt. Naredba J. br. 21912 ministra vojske in mornarice za vso vojaško silo. dne 14. oktobra 1914. Naš vzvišeni vrhovni zapovednik viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj je padel od zločinskega napada 9. oktobra v Marseilleu. Padel je. junaki, poveljnik, ki nas je z nepopisno hrabrostjo iu modrostjo vodil od zmage do zmage in ki je ovekovečil i svoje i nase ime. Izgubili smo starešino, čigar plemenita duša je popolnoma obvladovala naša srca, starešino, v katerega smo vsi imeli neomejeno vero. Njegova velika dela so se nizala drugo za drugim več ko dve desetletji. Kot prestolonaslednik je kralj Aleksander poveljeval I. armadi v balkanskih vojnah 1912-11. Čeprav v letih svojih najmlajših vojakov, je dobil odločilne bitke in zadivil ves svet s svojo nadarjenostjo in junaštvom. Glas njegovega orožja se je daleč razlegal in |H»\sod so govorili o njegovih sijajnih uspehih. Z njegovinii zmagami se je osvobodila Južna Srbija, ki jo je tako ljubil. Svetovna vojna od leta 1914 do 1918 gu je zatekla kot vrhovnega poveljnika. Vodil je i narod i vojsko. Pod njegovim poveljstvom je bila izvojevana bitka na Ceru in pri Kolubari. Med njegovim poveljevanjem sc ie vršilo ouo strahovito prebijanje skozi albanske skale. Čeprav težko bolan, ni zapustil svojih čet. temveč je z njimi delil vse napore in pomanjkanje. Pod njegovim poveljevanjem se je pojavila naša vojska na solunski fronti, du preurejena in ponovilo usposobljena za akcijo naglo stopi v dolgotrajne in krvave boje. Vodil jih je s prav istiin poletom, s kakršnim se je boril poprej. Pod njegovim poveljstvom je bil naposled izvršen prohoj solunske fronte in s tem končana zmaga v svetovni vojni. Kralj Aleksander I. je torej vodil našo vojsko tedaj, ko je ustvarjal Jugoslavijo. On _ je dokončal tudi njeno osvobojenje in zedinjenjc, ki ga je na svečan način proglasil. Po vojnah sc je kralj z železno voljo in s tisto energijo, ki je biln samo njemu lastna, ves posvetil ureditvi države. Posvetil se je v prvi vrsti ureditvi notranjih razmer v državi in se zanimal za vsako panogo narodnega življenja Povsod je dajal vzpodbudo njegovi aktivnosti. Posvečal je roditeljsko pozornost vsemu delovanju vseh državljanov. Vojaški sili je pa pripisoval še poseben pomen. Gledal je, da se čim pravilneje razvije in izpopolni. Tno posebni dvorni vlak pripeljal v našo prestolnico mrtvo.telo kralja mučenika, onega kralja, ki ga je tukajšnje meščanstvo tolikokrat navdušeno sprejemalo in spremljalo na isto postajo, je žalost še večja, se globlja. Z onemelo boljo im jutri naša prestolnica sprejela svojega viteškega kralju mučenika in ga bo nemo spremljala na poti od postaje nn stari dvor, kjer bo položen na mrtvaški oder, kjer se bo še enkrat in IMkdedujikrat lahko od njega poslovil ves narod, ki mu je blagopokojni vitežki kralj tako neustrašeno stal na čelu in branil njegove pravice. Zn pogreb se že istotako delajo velikanske priprave, ki so potrebne za tako veliko množico juteljsko Francijo je odšel za blagor svojega naroda. Silno navdušenje, s katerim se je narod na poti poslavljal od njega, dokazuje, kako veliko vero je imel vanj in v njegovo podjetje in kako velike nade je polagal v srečen konec tako velikega in pomembnega dejanja. Todn zločinska roka je presekala njegovo delo baš v najvažnejšem trenutku. Kralj Aleksander je padel pri vršitvi svoje visoke naloge. Nepre-trgomu do smrti je skrbel za svoj narod, za svojo domovino, in mislil je nanjo, ko nam je zapustil svoje poslanstvo: čuvajte Jugoslavijo! Jugoslavija je njegovo delo. Jugoslavija je, glejte, tudi njegova poslednja beseda. Dela kralja Aleksandra I. so ogromna in v zgodovini našega naroda se bodo najvidnejc odražala. Njegova nadarjenost in sposobnost sta nenadkriljivi. Zato je tudi izguba njega nenavadno težka. Pokojnemu kralju mi. junaki, dolgujemo neizmerno hvaležnost in brezkončno spoštovanje. Zmerom se ga bomo s ponosom spominjali in zmerom nam bo najlepši zgled vestnega izpolnjevanja dolžnosti in vseh vojaških vrlin. Poklonimo se globoko njegovemu velikemu duhu in izkažiiuo mu vso čast. Večna slava viteškemu kralju Aleksandru 1. Zcdinitclju! Toda, junaki, da izpolnimo zaobljubo, ki nam jo je pokojni kralj zapustil, nam mora biti največja dolžnost, da častno in visoko držimo zvestobo njegovemu vzvišenemu prvorojencu. Mi smo že položili vojaško prisego vrhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju Petru II. V tej prisegi smo se zaoldjubili. da bomo povsod in pri vsaki priložnosti zvesti, vdani in poslušni svojemu vrhovnemu poveljniku. To je naša dolžnost. To jc edina pot, po kateri moramo vsi iti. Samo tako bomo pokazali, da smo vredni izvršilci tistega, kar nam jc kralj Aleksander v trenutku smrti sporočil in zaupni. S svoje strani vam zapovem, da se zato držite prisege, ki ste jo položili in da služite z isto voljo in samopremagovanjem. kakor ste fo do zdaj pohvalno delali. Kralj in domovina morata hiti nad vsem in braniti ju morate s skrajno požrtvovalnostjo. Popolnoma sem prepričan. da boste tako delali, in zato vas, junaki, pozivam, da iskreno in glasno vzkliknete: Naj živi naš vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Peter II.! Naredba naj se sporoči postrojenim vsem enotam in ustanovam v vojski in mornariei. Minister vojske in mornarice, arinijski general Milivoje Milovanovič, 1. r. • • • naroda, ki se bo te dni zgrnila v Belgradu. Po hotelih so že sedaj rezervirane sobe za razne inozemske delegacije, ki se bodo udeležile pogreba. Dospelo je do sedaj že veliko število posebnih dopisnikov raznih inozemskih listov in kino-ope-raterjev. Do danes ji prišlo semkaj okoli 50 inozemskih časnikarjev, ki bodo pošiljali poročila svojim listom o pogrebu. Svoje posebne dopisnike so poslala uredništva 6koro vseh večjih evropskih listov. Slovenci v Belgradu žalujejo Belgrad, 14. oktobra, m. Radi tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je imelo tukajšnje Prosvetno društvo danes popoldne po slovenskih večernicah žalni sestanek, katerega »o se udeležili vsi člani društva kakor tudi vse članice tukajšnjega združenja Zveze služkinj. Po žalnem sestanku, ki je bil v dvorani za katoliško cerkvijo v Krunski ulici, je imel daljši spominski govor tukajšnji katehet Tomaž Ulaga, ki je navzočim članom in članicam orisal življenjsko delo našega narodnega vladarja, ki je tako sveto izpolnjeval zadnjo željo in naročilo našega Evangelista: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda«. Med govorom g. kateheta Ulage ni bilo suho skoraj nobeno oko. Vsi navzoči so nato vzkliknili v spomin blagopokojnega kralja mučenika trikratni »slava«. Z žalnega sestanka sta bili poslani sožalni brzojavki Nj. kraljevskemu Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vel. kraljici Mariji. Obe sožalni brzojavki je podpisal predsednik prosvetnega društva Edvard Cvar. Ob koncu so vsi navzoči prisrčno vzklikali novemu kralju Nj. Vel. Petru II. Posebni vlaki iz Prage Praga, 14. oktobra. AA. ČTK poroča: Iz Prage pojde v Belgrad več, posebnih vlakov s sokolskimi in drugimi češkoslovaškimi udeleženci na pogreb blagopokojnega kralja Aleksandra. Praga, 14. oktobra. AA. Od dneva marsejske tragedije, ki je uničila življenje kralja Aleksandra, živi ves češkoslovaški narod v globoki žalosti. Intimno sočustvuje s tugo svojih jugoslovanskih bratov. Kralj Aleksander je bil zvest prijatelj češkoslovaškega naroda in zato so ga vsi češkoslovaški sloji visoko cenili in ljubili. Šele zdaj, po njegovi smrti, pa se šele vidi, kaj je bil pokojni kralj Aleksander za Čehoslovake. Tu ne gre za uradne izraze sožalja in žalosti, ki se izkazujejo tujim vladarjem. Smrt kralja Aleksandra je globoko pre-sunila od prvega do zadnjega in ranila njegova najintimnejša človeška in slovanska čuvstva. Solze, ki so se te dni pojavile v očeh mnogih Čehoslo-vakov, so prihajale iz bratskih src, ki iskreno objokujejo kralja Aleksandra, kot da je iz njihove krvi in mesa. Nikjer na svetu smrt blagopokojnega kralja ni tako globoko ranila kakor na Češkoslovaškem. Praga je ovita v globoko žalje za jugoslovanskim kraljem. Praški listi pišejo o življenju kralja Aleksandra in o veličini njegove žrtve. Težko je najti kulturno društvo ali rodoljubno ustanovo, ki se ga ni spomnila s spominsko sejo. Na dan pogreba bo Praga žalovala za pokojnim kraljem z enako ljubeznijo kakor ves jugoslovanski narod. Pred starodavno praško občino bodo stali pod Sveti oče o kralju Aleksandru Buenos Aires, 14. oktobra, c. Danes ob desetih dopoldne je bila slovesna zaključitev evharistič-nega kongresa v Buenos Airesu. Pridigoval je kardinal, državni tajnik Pacelli. Ob koncu svete maše je sveti Oče iz Vatikana poslal po radiu svoj blagoslov kongrecanistom. (Po evropejskem času ob 15.50.) Sv. oče je v svojem blagoslovu nuglaševul, kako potrebno je danes delu za mir med narodi. Povdaril je. da je edin« mir. ki bo slonel nn načelih krščanstva, zmožen omogočili tisto soglasje, med narodi, ki je ta blagostanje človeštva tako potrebno. V nadaljevanju svojega govora se je sveti Oče ozrl tudi na strašno žulnigro v Marseilhi iu s toplimi besedami obžaloval smrt jugoslovanskega kralja in ministru Barlhouja, ki stu bila oba med prvimi tvorci miru v Evropi. Izjava dr. A. Korošca Split, 14. oktobra. Sprejema mrtvih ostankov viteškega krelja Aleksandra I. Zedinitelja se je udeležila tudi skupina bivših ministrov. Med njimi je bil tudi dr. Anton Korošec, bivši predsednik vlade, ki je prišel v Split, da se pokloni smrtnim ostankom blagopokojnega kralja in da se udeleži prenosa do kolodvo-a. Dr. Korošec ie izjavil časnikarjem: »Ko mrtvega kralja objokuje vsa Jugoslavija, je treba vse pozabiti! Treba je delati in živeti za Jugoslavijo!« Split. 14. okt. Današnjih žalnih svečanosti se jo udeležil tudi ministrski predsednik v p. dr. Vnton Korošec, ki odpotuje jutri zjutraj ob 0 v Belgrad, du prisostvuje pogrebu Nj. Vel. viteškega kralju Aleksandra I. Zediniteljn. Čehoslovaška letala pri pogrebu Praga. 14. oktobra. AA. ČTK poroča: V ponedeljek odlete tri letala čez Zagreb v Belsrrad. kjer bodo prisostvovala pogrebu biagopokojnega kralja Aleksandra. vedrim nebom tisoči in tisoči praških meščanov, da dajo pokojnemu kralju mučeniku zadnjo čast in da iz ust svojih voditeljev slišijo, kakšno je bilo življenje in smrt kralja Aleksandra. Manifestirali pa bodo tudi v svojo vero, v bodočnost močne Jugoslavije in v večno prijateljstvo češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda. Kralj Aleksander spada v češkoslovaško zgodovino in bo odslej živel v češkoslovaškem spominu poleg drugih njegovih velikih sinov. Oči vseh so zdaj uprte v novega kralja, v Nj. Vel. kralja Petra 11. Češkoslovaški narod mu pošilja svoje najtoplejše želje. Češkoslovaška mladina vidi v njem svojega tovariša in prijatelja. Te dni je nežna deca poslala mlademu jugoslovanskemu kralju na desetine pisem, ki ga vsa pozdravljajo tako, kakor zna pozdravljati samo nežna otroška duša. Eno izmed njih se glasi: Nj. Vel. Petru Kara-giorgjeviču, kralju Jugoslavije, Belgrad. — Slišali smo v šoli in po radiu, da so Vam in Vašim kraljevskim bratom ubili dragega očeta. Radi bridke usode jokamo z Vami in verujte nam, da čutimo izgubo, kakor da je naš oče. Prosimo ljubega Boga, da blagoslovi vas, vašo slavno kraljico-mater in ves jugoslovanski narod. Prisrčno Vas pozdravljajo češki otroci! Objave banovinsltega pogrebnega odbora 1. Železniška direkcija obvešča, da lio vozil v ponedeljek zjutraj tudi iz Zidanega mosta proti Mariboru posebni vlak. na katerega bo imel priključek posebni vlak Zagreb—Ljubljana, in ki bo prispel v Maribor okrog 7, ako bo zanj vsaj 200 potnikov. 2. Društva, ki imajo društvene zastave, morajo poslati tako k poklonitvi v Zagreb kakor k poklonitvi in k pogrebu v Belgrad tudi svoje zastave. Radi pričakovanega velikega navala naj bi v Belgrad ne šla z zastavo več kot dva zastopniku. Na raznu vprašanja se pojasnjuje, da se delegacije prijavljajo direktno odboru zu pokop v Belgradu. ki mu je tudi javiti, da pride društveno zastopstvo tudi z zastavo. Kralj, banski upravi, odnosno.bunov. odboru za žalne svečanosti naj se ne pošiljajo prijave, pač pu jo potrebno, kakor je bilo že včeraj javljeno, da se vse delegacije prijavijo do ponedeljka zve-čei železniški postaji, kjer nameravajo stopiti na vlak in obenem sporočijo, s katerim vlakom se bodo pel jale. Člani bonskega sveta dravske banovine poneso v Belgrad in polože na grob blagopo-kojnegu viteškega kralja žaro s slovensko zemljo, ki bo nabrnna po vseh okrajih dravske banovine. 4. Ker je napovedana izredno velika udeležba povodom pogreba, bo brez dvoma preskrba s hrano in prenočiščem v Belgradu zelo otežkočena, radi česar naj bi udeleženci vzeli s seboj najnujnejša jedila in udeje. POZOR PRED NAVIJALCI CEN Opaža se. da se v teh dneh, ko je popra-ševanje po predmetih, ki so v zvezi z narodno žalostjo, zelo veliko, po nekaterih trgovinah s takimi predmeti zahtevajo pretirane cene. Kraljevska banska uprava je z ozirom na to izdala stroge odredbe, da se tako izkoriščanje prepreči in da se izkoriščevalci kaznujejo. Prebivalstvo se vabi. du vse primere izkoriščanja prijavi upravi policije. Zločinsko gnezdo se razkriva Pariš, 14. okt. e. Tukajšnji listi objavljajo listo zločinske banje, ki je. že padla v roke pravice, ali ki je policiji po dosedanjih preiskovali kolikor toliko že znana. Imena so sledeča . 1. Kelemen. ki je bil ubit takoj pri atentatu. a katerega ime še ni popolnoma ugotovljeno. Zdi se, da je on identičen z nekim še ne-prijetim Rudolfom Sukoni. 2. Beneš, ki sc imenuje tudi Sever, n ki je na (oliciji puiznal, da se imenuje Ivan Rajtič. ali R.ijčič. 7. Novak, ki sc imenuje tudi Sungar ali Daniel Latin, ki pa je na policiji priznal, da se pravilno piše Zvonimir Pošpišil, ki je leta 1928 zbežal iz Jugoslavije po umoru direktor-ia »Novosti« Tonija šlegla. Beneš in Novak stu imela nalogo, dn napravita atentat na kralju med potjo v Pariz ali v Parizu samem, če bi še izognil kroglam Kelemena. 4. Silny ali Janoš Boinbay, ki se je nahajal v Marseilleu, a se mu je posrečilo ubežati policiji. 5. Malni ali Šalni, ki so ga orožniki v Fon-tainbleuuju že držali, a jim je ušel. O njem se ve le zelo malo, pnč pa je skoraj gotovo, dn je bil on duševni vodja vse tolpe, ki je bila poslanu nad jugoslovanskega kralja. 6. Szabo, ki je baje tudi zastopnik in namestnik dr. Paveliča in ki je morda ista aseba kot šalili. Egon Sgaternik, ki so ga zasledili v Aix les Bains, u so sled za njim izgubili. R. Neka mlada lepa ženska, ki se je v Aix en Provence v hotelu podpisala pod imenom fvana Judroh in so jo videli v družbi s Kele-menoin. 9.Kramer. ki so ga videli v Aix en Provence in ki je. bil najbrže šef vse zločinske tolpe. Slutnja, da je Kramcr pravzaprav dr. Pavelič sam, se potrjuje. Vse vesti pa kažejo na Janka Puszto. Pariz, 14. oktobra, c. Včerajšnji dan ni v poteku preiskave proti atentatorjem prinesel nobenih novih momentov. Samo v Marseilleu policija mrzlično išče neko žensko, ki so jo videli v spremstvu atentatorja Kelemena — Suka. Dozdaj so našli samo kovček te ženske, v katerem je bijo vse polno orožja in mu-nicije, kakršno je imel atentator. Časopisi prinašajo komunike dunajske policije, v katerem ista izjavlja, da nobeden od osumljencev po svetovni vojni nikdar ni bival na Dunaju. Policija v Chamonisu je aretirala nekega človeka, ki je izjavil, da je rojen od turškega očeta, bolgarske matere in da je dobil angleško državljanstvo potom naturalizacije, Njegovega imena policija noče razodeti, ker ima upravičene sume, da pripada k zločinski tolpi, ki je umorila jugoslovanskega kralja. Pariz, 14. oktobra, c. Pospišil-Beneš in Rajtič- Novak sla bila danes oddana v zapore. Policija jih je zaenkrat obdolžila samo nosnje ponarejenih potnih Iislov. dokler jih sodišče v Marseilleu ne obtoži soudeležbe pri umoru kralja Aleksandra in Barthouja. Šele nato se bo začela redna sodna preiskava. Do sedaj je ugotovljeno, da je bilo atentatorjev najmanj pet. In to: Kelemen-Suk, Beneš-Po-spišil, Novak-Rajtič, dalje Silni, ki ga še love v fontainebleauških gozdovih, misteriozni »delegat*:, ki je delal po nalogu dr. Paveliča in neka ženska z imenom Marija Vudroš. Kramer, ki je prenočil s Kelemenom v Aix en Provence, je bil baje sam dr. Pavelič. Budimpešta, 14. okt. c. Madjarski tiskovni urad objavlja sledečo izjavo madjarske vlade: >Madjar-ska vlada je meseca aprila razgnala ustaška taborišča v Janki Puszla in je o tem obvestila jugoslovansko vlado. 0 leni sta bili izmenjani tudi dve redni diplomatski noti.« Aretacija na Koroškem Celovec, 14. okt. (telef.). Avstrijske policijske oblasti so sinoči aretirale sumljivega potnika, ki je dopotoval v petek zvečer k Devici Mariji na Vrbi, kjer je zaprosil za sobo v hotelu, kjer je bil menda osebju znan že od prejšnjih obiskov. V hotelu so ga poznali pod imenom Viktor O r t ne r in ga tudi pod tem imenom policiji priglasili. Vedno je napravil vtis resnega človeka, ki ni popival, ne pohajkoval, ampak se obnašal kot človek, ki potrebuje resnega počitka. Toda v petek zvečer je bilo hotelsko osbeje vse začudeno, ko nobenega ni hotel spoznati in se je delal kot da bi bil popolen tujec in da nobenega ne pozna. Ravnatelj hotela, ki ga je nekaj časa pozdravljal kot znanca, a ni dobil od tujca nobenega odgovora, razun, da ne pozna nikogar in da mora biti »kakšna zamena«, se je še bolj začudil, ko se je nekdanji Ortner podpisal v hotelsko knjigo z imenom »Novak-Bretner« in da prihaja naravnost iz Belgije. Stvar so takoj sporočili policijskim oblastem v Beljaku, ki pa so bile na to osebo že od druge strani opozorjene. Prišli so kriminalni uradniki, ki so tujca strogo nadzorovali. Pozno zvečer so včeraj prišli v hotel detektivi iz Beljaka pod vodstvom poveljnika orožniške postaje v Ribnici na Vrbskem jezeru, ter so zvedeli, da je »Novak — Bretner« že odšel počivat v svojo sobo. Takoj nato je sledila aretacija v sobi. Aretiranec se ni branil, pobral je svoje stvari in mirno odšel s policisti, ki so preje še natančno preiskali njegovo prtljago ter zaplenili veliko množino pisem in tiskovin, ki jih je dotični nosil seboj. Ko so pozneje zaplenjene papirje na policiji v Beljaku pregledovali, so ugotovili, da »Novak-Bret-ner« ni prišel iz Belgije, marveč, da se je na usodni dan marsejskega umora nahajal tudi v Marseilleu. Policija ga je zasliševala vso noč, a o uspehih preiskave ni izdala nobenega poročila. Mogočno zastopstvo Slovencev na žalnem sprevodu Ljubljani, 14. oktobra. Na žatnem sprevodu za Nj. Vel. kraljem Aleksandrom bo slovenski narod zastopan v mogočnem številu. Sodeč po dosedanjih prijavah bodo Slovenci zastopani v več tisočglavi deputaciji. Število krasnih vencev, ki jih Slovenci prinesejo, oziroma so jih na dosedanji žalni poti po Jugoslaviji že položili h krsti pokojnega kralja, bo ogromno. Sleherna občina v Sloveniji, sleherna korporacija se pripravlja, da bo njena udeležba na žalnem sprevodu čim bolj častna. Naša društva, zadruge, javne ustanove, pa tudi zasebniki se ne straše stroškov, da ne bi javno še zadnjič počastili tako priljubljenega vladarja, kakor je bil kralj Aleksander. V posebno častnem številu bodo zastopani slovenski stanovi. Pripravljajo se velike deputacije kmetov, izredno pa se organizirajo naši obrtniki. Pripravlja se tudi močno zastopstvo slovenske trgovine, industrije, svobodnih poklicev, umetnosti itd. Izredno močno četo pošljejo v Belgrad pod vodstvom dr. Lovrenčiča slovenski lovci. Samo-obsebi umevno je, da bodo zastopane v Belgradu tudi vse važnejše oblasti in uradi iz Slovenije. Nekateri zastopniki oblasti, tako ljubljanski župan dr. Puc, so odpotovali že danes v Zagreb, da prisostvujejo sprejemu krste s truplom pokojnega kralja. Drugi zastopniki upravnih oblasti odpotujejo prihodnje dni. Na pogrebu bodo zastopana tudi naša narodnoobrambna in prosvetna društva. Govor škofa dr. Rozmana po radiu nad vladarjem - trojen greh Ljubljana, 14. oktobra. Danes od pol 10 do 10 je imel knezoškof dr. Gregorij Rožman na ljubljanski radijski postaji lepo zasnovan cerkven govor, ki ga je poslušalo malone pol milijona Slovencev, zakaj pri družinah z aparati in pri javnih zvočnikih se je zbralo vse polno ljudi. V obširnem, govorniško in miselno dovršenem govoru je g. knezoškof naglašal, da se današnja nedelja od drugih bistveno razlikuje. Ob drugih žegnanjskih nedeljah je bilo povsod čuti radostno pritrkovanje zvonov, primerjajmo pa danes, kako zvonovi povsod žalostno pojo ... Stališče cerkve je, da je zločin nad našim vladarjem trojen greh. Prvič je to greh proti peti božji zapovedi: »Ne ubijajl«, ker človek ne sme grešiti ne proti lastnemu, ne proti tujemu življenju in mora prepustiti božji Previdnosti, da ona odloča o človeškem življenju, njega začetku in koncu. Drugič je ta zločin gieh proti četrti božji zapovedi, ki zapoveduje spoštovanje do staršev, toda ne samo do družinskih staršev, temveč tudi do vseh predpostavljenih državnih poglavarjev, ki so od Boga postavljeni poglavarji naroda. Tretjič je ta greh nenaraven, zakaj kakor ni naravno, da ubije otrok očeta, tako je nenaravno ubiti vladarja, ki je oče države, posebno tak oče, kakor je bil kralj Aleksander, ki je imel vedno pred pčmi blagostanje, mir in varnost svojih državljanov. Knezoškof je svoj krasni govor zaključil z besedami: »Prosimo Boga, naj da duši našega vladarja večen mir in pokoj, naši Jugoslaviji pa slavno in lepo bodočnosti« Globoke besede našega nadpastirja so se vtisnile v srce slehernemu poslušalcu. Žalost v obdravski prestolnici Maribor, 14. oktobra. Mesto je danes pod vtisom mogočne sinočnje žalne manifestacije. Nepozabni ostanejo V6em v spominu prizori, ko so tisoči in tisoči korakali po temnih mariborskih ulicah ob motnem svitu plapo-lajočih bakelj, med grobnim molkom, da se je čul samo votlo odmevajoč korak ... O manifestaciji smo poročali že včeraj v »Slovencu«. Bila je edinstven izraz globoke žalosti, ki je zavladala nad Mariborom. Obdravska prestolnica se je čudno izpremenila. Nikjer več tiste značilne prešernosti, povsod samo resni in tihi obrazi. Isto sliko je nudila danes tudi mestna okolica. Pač so romale v toplo jesensko solnce tisočere množice, iz vinotočev in goric pa ni nikjer odmevala običajna pesem. Tudi mestne ulice so bile danes popoldne živahnejše, kakor običajno ob nedeljah. Prišlo je v mesto zelo mnogo okoličanov. Ustavljali so se pred časopisnimi tablami in čitali. Revni ljudje, ki nimajo niti toliko, da bi si kupili časopis, pa 60 šli daleč peš, da vendar nekaj čitajo o svojem velikem vladarju in njegovi tragični smrti. Zlasti »Slovenec« je imel pred svojimi izložbami ves dan stotine čitateljev. Potem pa so si ogledovali ljudje mariborske žalne izložbe. Med trgovci se je razvnelo kar zanimivo tekmovanje za lepše in okusnejše opremljeno izložbo. Vsaka najmanjša trgovina, vsak javen lokal, vse izložbene omarice so opremljene z vladarjevo sliko, zavito v črnino; mnoge izložbe so naravnost razkošne. Sko- Po Barthoujevi smrti Posebno močno zastopstvo pripravljajo slovenska katoliška društva. Deputacijo Slov. kat. starešinstva bo vodil predsednik minister n. r. dr. Gosar. Pričakujejo, da bo dan pred pogrebom potrebnih več posebnih vlakov za Belgrad. Slovenija bo izkazala svojemu mrtvemu kralju in največjemu prijatelju ter pokrovitelju zadnjo, njemu primerno veliko čast. Turobno done v Ljubljani zvonovi in odmevajo jim zvonovi iz okolice. Prebivalstvo živi v globoki pretresenosti, še vedno lijo solze ljudem z oči, še vedno so razgovori tihi, polni žalosti in skrbi, ko je umrl oče domovine. Po mestu hodijo čez dan množice, se ustavljajo pred sleherno izložbo in primerjajo, katera je lepša, bolj okusna in katera bolj pietetna do pokojnega vladarja. Največ ljudi se ustavlja pred nebotičnikom, kjer so v izložbi »Opreme« razstavljene slike kralja Aleksandra, kraljice Marije, kralja Petra II. in obeh kraljevičev. Zadnje štiri slike je izdelal akad. slikar Jakac in jih je »Slovenec« priobčil, še preden je kdo na svetu sploh slutil, kako ektualne bodo za množico našega prebivalstva prav sedaj. Posebno podeželsko ljudstvo, ki je prišlo v nedeljo, se kar ne more ločiti od teh lepih slik. Ljubljana, 14. oktobra. K sprejemu krste s truplom Nj. Vel. kralja Aleksandra je nocoj odpotoval z avtomobilom v Zagreb pomočnik g. bana g. dr. Pirkmajer. Pariz, 14. oktobra. AA. Listi smatrajo, da je imenovanje Lavala za Barthoujevega naslednika zelo posrečeno in da ho mogel Laval nadaljevati zunanjo politiko, ki jo je vodil njegov prednik. Nekateri listi poročajo, da je ostavko pravosodnega ministra Cherona zahteval vojni minister maršal Petaln. »Matliu pravi v tej zvezi, da sta hotela Herriot ln Tardieu braniti Cherona. Nn struni pravosodnega ministra je bil ludi predsednik vlade Douinergue. Ko je pravosodni minister videl, da ga Douinergue in njegovi glavni sodelavci branijo, jo ponudil ostavko, da hi ne povečal obstoječih težkoč Dountergove vlade. Prvotno je Doumergue hotel nadomestiti Cherona z državnim tožilcem kasacije. Težkoča pa je nastala v tem. da bi imel v tem primeru senat samo enega zastopnika. Zato navajajo listi kot Cheronove naslednike senatorje Legnierja. Leona Berarda in llenrijn Roya. Rim, 13. Okt. c. Tukaj je silno ugodno uplivul oni dol govoru, ki ga je imel ministrski predsednik Douinergue nad kislo ministra Barthoujn. V tej svoji izjavi je Doumergue ponovno podčrtal izredno dobro diplomatsko razmerje, ki trenutno obstoja med Francijo in Italijo. Večerni listi pišejo, da nikdo bolj nego Italijani ne obžaluje tragedijo v Marseillu, v kateri je našel smrt veliki državnik Karthou. ki je prvi po svetovni vojni našel način in pot, kako poravnati sporne točko med Italijo in Francijo. Italijansko javno mnenje je hvaležno francoskemu ministrskemu predsedniku Doumer-gneju, ki je ob strašnem dogodku, ki je pretresel vso Evropo, lako odločno izjavil, da so čuvstva in interesi dveh latinskih sester določeni po zakonih prijateljstva in krvnega sorodstva. Pariz, 14. oktobra. AA. Listi pozdravljajo, da se predsednik republike Lebrun udeleži pogrebne svečanosti v Belgradu. »Ec-ho de Pariš piše v tej zvozi med drugim: Prepričani smo, da se francoska politika ne ho izpremenila. Prva njena skrb naj bo ta, da še bolj okrepi Malo zvezo. Srečni smo, da je v tej zvezi predsednik republike Lebrun smatral za svojo dolžnost, da se udeleži osebno pogreba blagopokojnegu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Belgradu. Pred francoskim zunanjim ministrstvom so vrste mnoiice, da zadnjikrat poraste velikega trnneo-skoga držat nika Louisa Barthouja ro v vseh so sveče, ki jih ob večerih prižigajo. Nocoj ob 21 se je odpravilo več stotin iz Maribora z vlakom v Zagreb k poklonitvi. Vozili se bodo vso noč, prišli šele ob štirih zjutraj na vrsto, da za bežen trenutek vidijo mrtvega vladarja, da mu položijo k nogam cvetje s severne meje. Potem gredo takoj zopet na vlak, da se še pravočasno zarana vrnejo v mesto na svojo dolžnost. — Žalna zborovanja posameznih društev, ki so se prejšnje dni, včeraj in danes vršila, so bila polnoštevilno obiskana, kakor noben občn; zbor. Menda so že vsa društva brez izjeme priredila taka zborovanja. Smrt v mestu. Nenavadno veliko smrtnih slučajev je bilo danes v mestu. Umrli so: Jožef Stuler, 40 letni mesarski pomočnik v Dravski ulici 6. — Marija Lešnik, 29 letna viničarka, umrla v bolnišnici. — Leopoldina Kačer, soproga vpokojenega železniškega uradnika v Sludenc h, dr. Krekova 2. — Magdalena Graifoner, hčerka brusača v Dajnkovi ulici v vagonarski koloniji. — Vincenc Bachler, posestnik v Krčevini. Svetila jim večna luč. Kozarec mu razbili na glavi. 43 letni sedlarski mojster Jožef M. ie prišel v Maribor ler se zatekel v gostilno. Sporekel se je z gosti in zadeva se jc končala zanj tako, da so mu pivski tovariši razbili tucat kozarcev na glavi. Vsega oblilega s krvjo in močno obrezanega t*m predlogom Mrinja. Hrvati strazijo ob črnem odru Zagreb, 15. okt. b. Od Splita do Zagreba so ogromne množice ljudi pričakovale vlak s smrtnimi ostanki viteškega kralja. Ob obeh straneh železniške proge je stalo ljudstvo v gostem špalirju. Ljudje so nosili cerkvene zastave in sveče. Čeprav je vlak vozil skoraj povsod mimo, so vendar prišli kmetje do proge mnogo ur daleč, da se poklonijo svojemu kralju. V Perkovič je prišlo na dveh po sebnih vlakih iz šibenika nad 3000 ljudi, ki so se postavili na obeh straneh proge. Tako je nepregleden špalir ljudstva zavzel obe strani proge od Knina do Stare straže. Iz vse Dalmacije in iz liških vasi so prihiteli ljudje, da se poklonijo ve likemu kralju. V Oračanici ie bila taka množica ljudi kakor še nikdar. Tukaj kakor povsod drugod, kjer se je vlak ustavil, so prinesli kmetje neštevdno vencev raznih društev, institucij itd. Ljudstvo je ob progi plakalo za pokojnim kraljem. Vlak je nekoliko po 3 krenil iz Gračmce in prišel v ZagTeb z več kot poldrugo uro zamudo. Mesto ob 9.40 je prišel vlak ob 11.15 ponoči. Zagrebški kolodvor se je pričel polniti že takoj po 7. Prišli so zastopniki raznih društev, častniki in dostojanstveniki. Ze ob 9 je bil peron poln, čeprav je bilo za dohod na kolodvor potrebno posebno dovoljenje in so se legitimacije izdale v zelo omejenem številu. Dvorska čakalnica je bila vsa v črnem in sredi nje je stal pripravljen katafalk. Od čakalnice do tira, kjer se je ustavil vagon s smrtnimi ostanki kralja Aleksandra, je bila položena črna preproga. Na levi strani jc bila godba 35. polka in ob njej rezervni oficirji. Spredaj generaliteta z armijskim generabm Maričem, komandantom 4. annije in diviz. generalom Bodijem na čelu. Na desni strani so bili odličniki, bivši ministri, senatorji, narodni poslanci, zastopniki cerkvenih oblasti ter zastopniki zagrebških znastvenih in kulturnih ustanov. Bili so" zastopnik bana dr. Hadži, predsednik Jugoslov. akademije znanosti in umetnosti dr. B a-zala, zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, nad-škof-koadjutor dr. Alojzij S t epi na c, ljubljanski škof dr. R o ž m a n , zagrebški metropolit D o s i -tej, protestantski škof dr. Ponp, starokatoliški škof Kaludjera. grškokatoliški škof dr. Nja-r a d i ter zastopniki židovske in muslimanske verske občine. Dalje soproga kraljevega namestnika dr.Peroviča ga. Perovič in soproga armijskega generala Marica, oblečeni v črno. Od bivših ministrov je bil prisoten dr. Mažuranič, dr. Sverljuga in dr. Preka, dalje zastopniki mesta Zagreba dr. Petričič, dr. Gavrančič, bivši minister Kostrenčič, bivši predsednik senata dr. Pavelič in mnogi drugi so napolnili peron. Dve minuti pred 23 je prišel izvidmški vlak, ob 11.15 pa dvorni vlak s posmrtnimi ostanki velikega kralja. Ko je pripeljal vlak, je godba zaigrala narodno himno, vlak pa je jx>časi privozil na postajo. Ko je vlak stal. je metropolit Dositej s protodiakonom Zivadinovičem blagoslovil krsto. Nato so dvignili krsto namestnik bana dr. Stevan Hadži, armijski general Marič, župan občine Rudolf Erger, diviz. general Bodič, predsednik kasa-cijskega sodišča dr. Albert Cimič, diviz. general Nikola Hristič, brigadni general Ivan Dokič, bri-gadni general Milan Pešič, starešina sokolske župe Oto Gavrančič, brig. general Panta Draškič in dr. Bastjan Mantl in položili na katafalk v čakalnici. Pry» za krsto je korakal Nj. Vis. knez Arzen s spremstvom. Nato se je razvij defile. Na čelu namestnik bana dr. Hadži, armijski general Marič. nadškof dr. Ante Bauer in vsi drugi zgoraj navedeni. Njim je sledilo ostalo meščanstvo. Jutri ob 12.45 bodo dvignili krsto viteškega kralja kmetje iz raznih krajev savske banovine in jo nesli zopet nazaj v vlak. Pri nocojšnji svečanosti je bilo videti mnogo kmetov iz zagrebške oklice v njihovih narodnih nošah. Prišli so iz Brezovice. Sv. Klare, Vrabce, Gračina, Perkuševca, Stenjevca itd. Pojavile so se tudi iz okoiških krajev posamezne sokolske čete. Pred kolodvorom je ves trg in vse ulice fiolne ljudstva, ki potrpežljivo čaka ure in ure, da pride na vrsto, da sc jx>kloni mrtvim ostankom velikega kralja. Korakajoč mimo katafalka se mnogi moški in ženske v starejših letih krčevito jokajo. Ob 3 zjutraj Tudi pred kolodvorom je še vedno vse črno ljudstva, ki vre od vseh krajev v mesto v nepretrganih gostih verigah proti kolodvoru in se le z vdiko težavo izliva v lepo noč. Iz vse bližnje in daljne okolice so prišle skupine, nekatere peš, dru- §e na vozovih, odetih v črno. Vozila se ustavljajo aleč v predmestjih, kot je to določila policija, da bi vsled ogromnega navala ne nastal nered v središču mesta. Tudi posebni vlaki so začeli prihajati iz vseh krajev. Prvi je prišel iz hrvatskega Zagorja, ki je vsul neizmerne množice črnooble-čenih mož in žena, ali oblečenih v narodne noše, po zagrebškem peronu, kjer so jih komaj mogli spraviti v red. Ženske nosijo s seboj velikanske šopke cvetja, natrganega po sedaj že skromnih kmetskih vrtovih, videl sem pa tudi nekatere može, ki so nosili s seboj vinske grozde, da jih položijo namesto rož ob krsto pokojnega vladarja. Tj prizori so še najbolj ganljivi, ker kažejo, kako kmetsko ljudstvo ne išče, da bi izražalo svoja čuvstva na umeten način, marveč ostane tudi v svoji žalosti naravno ter prinaša v dar in v počastitev, kar mu je na njegovem domu najbližje. Ne vem, odkod so pripeljali kar cel voz svežega cvetja. Težko se je zagugal voz proti dvorski čakalnici, kjer so odložili cvetje, skupina kmetskih postavnih fantov in deklet pa je molče kot solia obstala pred vhodom, stala nemo, dolgo, dolgo ter na to izginila nekje med množico Pretresljivo je tudi videti otročke, ki ob rokah svojih mater prihajajo proti kolodvoru, kjer jih matere ali očetje dvigajo visoko v zrak in jim ka žejo vhod v čakalnico, »kjer bodo videli kralja . Da, samo čakati bo treba, čakati, dolge ure, pre den se ves ta svet, ki se vije kot črna temna kača proti katafalku in ki noče in noče domov, razlije in napravi prostora za vedno večje množice, ki prihajajo Toda otrokom bodo že pustili, saj je pokojni vladar, kadarkoli je bil v Zagrebu ali kjerkoli na Hrvatskem, najrajši bival med otroci, govoril ž njimi in jim stiskal male roke, ki bruto enkrat branile domovino. Videl sem skupine, ki so prišle na konjih, a so jih morali zaenkrat odvrniti, ker bi konji na- Belgrad. 14. oktobra. AA Razpored |>ogrebnih svečanosti od 15. oktobra dalje: Jutri, 15. oktobra, prepeljejo posmrtne ostanke viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s po sebnirn dvornim vlakom iz Zagreba v Belgrad. Po prihodu v Belgrad prenesejo posmrtne ostanke jx>-kojnega kralja v stari dvor. Takoj nato bo kratko cerkveno opravilo. 16. in 17. oktobra bodo posmrtni ostanki pokojnega kralja na mrtvaškem odru v starem dvoru. Občinstvo bo imelo dostop oba dni od 6 do 22. Dostop bo prekinjen le od 12 do 14, ki je namenjen odposlanstvom tujih dvorov in držav, da polože svoje vence. Vence od državljanov bo prevzemala dvorna uprava cd 8 do 20. Dne 16. in 17. oktobra je prihod odposlanstev iz tuzcinstva in tujih misij. 18. oktobra bo o pelo v saborni cerkvi ob 8 zjutraj. Krsto jx>nesejo v cerkev člani kr. vlade I\> končanem opielu se bo pomikal pogrebni sprevod od saborne cerkve po ulicah Kralja Petra, Kneza Mihajla, Kralja Milana, Miloša Velikega in po Nemanjini ulici do železniške postaje. Pred postajo deidirajo tuje in domače čete in izkažejo posmrtnim ostankom viteškega kralja zadnje vojaške časti. Krsto jsonesejo na postajo člani predsedništva senata in narodne skupščine. S tem se končajo pogrebne svečanosti v Belgradu. Vlak s poslednjimi ostanki viteškega kralja bo prisj^el v Oplenac čez Mladenovae ob 14. Pri stari cerkvi sprejmejo posmrtne ostanke viteškega kralja duhovniki in ljudstvo. Krsto prenesejo v zadužbino domači prebivalci. Med prenosom krste v kraljevo zadužbino v cerkvi sv. Jurija izkaže vojaštvo ve- pravili morda nered med tisoči nočnih čuvajev, ki s prišli »molit kralja«, kakor se tukaj izražajo. Turobno so zapeketala težka kopita v zagrebško noč, za kolodvor nekam, kjer so nočni jezdeci stopili na tla in se peš vrnili nazaj h katafalku. škropiti morajo, prej se ne vrnejo! Že pred jiolnočjo je ljudstvo začelo prižigati sveče, ki jih jc kar prineslo s seboj. Drugi so svetili kar s svojim laternicami, s katerimi so prišli s svojih domov. Morje lučic, ki miglja, miglja v grobni tišini, ki se preliva, se stiska pa zojiet razširja ler v svetlih curkih teče s trga nekam v noč. Takšna je bila noč, ko je hrvatski narod »mo. lil pri svojem pokojnem kralju«, lepa, nepozabna Odhod dvornega vlaka Belgrad, 14. okt. AA. Vozni red dvornega vlaka in izvidnice dne 15. oktobra na potu iz Zagreba v Belgrad: Dvorni vlak odpejc iz Zagreba gl. kol. ob 13. V Sisak prispe ob 14.11 in nadaljuje vožnjo ob 14.14. V Novski je vlak ob 15.43 in odpelje ob 15.51. V Bred prispe ob 17.40, odpelje pa ob 17.-15. Prihod v Vinkovce ob 10.01. odhod ob 10.07. Prihod v Sremsko Mitrovico ob 20 48, odhod ob 20.53. V Riimo prispe vlak ob 21.14 in nadaljuje vožnjo ob 21.10. Prihod v Zemun ob 22.43, odhod v Belgrad ob 22.48, prihod v Belgrad ob 23. Deset minut pred dvornim vlakom vozi izvidnica. Iz generalne direkcije drž. železnic. likemu pokojniku vojaške časti. To bo ob 15, ko zazvone zvonovi vseli cerkva v državi. V prestolnici in na sedežih banskih uprav bodo te slovesne trenutke naznanili topovski streli. Za opelo je določena tale obleka: frak z odlikovanji ali pa narodna noša, za oficirje svečana obleka za stroj. Podrobnosti se objavijo naknadno. Iz poročia državnega odbora za pogreb. * Praga, 13. okt. Češkoslovaške državne železnice bodo organizirale posebni vlak, ki bo peljal češkoslovaške delegacije na pogreb v Belgrad. Prijave sprejema čedok. ki bo organiziral toliko vlakov, kolikor bo potreba. * 18 posebnih vlakov Split, 14. oktobra. AA. Za današnje svečanosti v Splitu je morala železniška uprava prirediti 18 posebnih vlakov, da je mogla prepeljati v Split udeležence iz vsega srednjega primorja. Razen tega so tisoči in tisoči prispeli z otokov v čolnih in z jadrnicami. Mnog so bili celo z Boke Kotorske in s Sušaka. Udeležence so pripeljali tudi veliki parniki »Kralj Aleksander«, »Šipanj«, ■ agreb« in »Karagjorgje«. Sodijo, da je prisilo v Split nad 20.000 ljudi. Organizacija je bila vzorna. Množice so bile disciplinirane, tako da ni prišlo nikjer do motnje današnje zgodovinske svečanosti. Kelemenovo pravo ime Lada Georgijev Belgrad, 14. oktobra. Vaš poročevalec je zvedel, da se je oblastvom posrečilo identificirati marseljskega atentatorja Keleinena. Velike važnosti je bilo dejstvo, da so listi takoj po atentatu priobčili sliko atentatorja, ki je na ta način prišla v roke najrazličnejšim krogom. Na ]>odlagi tc slike sta se prijavila oblastvom dva intelektualca, ki sla izjavila, da atentator ni nihče drugi, kakor znani član revolucionarne organizacije VMRO, Lada Ge- orgijev, znan tudi jjod imenom Kruozeuiski. Georgijev je bil v Sofiji znana oseba. Spadal je med najbolj zagrizene člane VMRO. Odlikoval pa sc ie posebno tudi s svojo krvoločnostjo, lako je leta 1920 ubil Hadži Dimova, a že leta 10)0 jc umoril nekega Tuinanova. Tedaj se je pridružil skupini Vanče Mihajlova. Bil mu je nekaj časa celo šofer. Leta 1031 se jc Georgijev napoti! v inozemstvo. Odšel je na Madžarsko iu sc nastanil v Budimpešti. Tu je bil ]x>močiuk člana VMRO Kirila Drangova vse dotlej, dokler se Draugov ni vrnil v Sofijo. Georgijev se je tedaj jvonudil teroristični organizaciji Perčeva in Paveliča, ki ga jc sprejela kot inštruktorja. V taborišču te organizacijo na Madžarskem je Georgijev učil njene člane streljati, ravnati z bombami in tako dalje. Atentator Georgijev je iz vasi Kamilice na Rodovi Planini v južni Bolgariji. Star je hil kakih 40 let. Bil je visoke postave in sila širokih pleč. Njegova postava je bila močna Nos je imel jxi-dolgasl, usta je imel značilno široka. Njegovi redki lasje so bih črni. Ta opis se fiopolnoma ujema z atentatorjevo sliko, ki je še iz lela 1925. Bolgarske oblasti zdaj sodelujejo z našimi oblastni in skušajo dognati še druge podrobnosti iz življenja in delovanja Georgijeva. Nočni požar v Savljah Ljubljana, 15. oktobra. Snoči okrog pol 12 je bilo na severni strani mesta nad Posavjem opaziti zelo močan ognjen sij, ki jc naznanjal, da gori nekje, za Savo. V poznih nočnih urah smo mogli zvedti o ognju naslednje: Gorelo jc v Savljah pri posestniku Velkavrhti, 1» domače pri Solncu, iu sicer gospodarska poslopja. Hiša stoji na samem v bližini Save. Ker so bila gospodarska jioslopja napolnjena s slamo in senom, se je ogenj zelo hitro razširil iu povzročil daleč viden sij. Na plat zvona so prihiteli gasilci iz Šiške, ležice, Črnuč, Složic in ljubljanski prostovoljni gasilci. Po skoraj enournem napornem gašenju, ki je bilo omejeno po večini na obvarovanje stanovanjskega |)osloj)ja pred ognjem, se je jxisrečilo gasilcem požar zadušiti Gos|xxlarska poslopja so j>ogorela do tal. škoda je velika, saj ie Velkavrhu zgorel ves letošnji pridelek sena, slame in precej drugih jx)ljskili pridelkov. Na lice mesta so tudi prihiteli črnuški orožniki, k so takoj začeli s preiskavo, kajti splošno se sumi, da je bil požar jx>dtaknjen Ze pozno ponoči jc nekdo o|)azil okrog skednja neko osebo z lučjo, ki je nato skrivnostno izginila. Kljub j>ozni uri se je zbralo okrog ognja veliko ljudi iz okolice. ASK Primorje (centralni odbor): Danes, v ponedeljek, komemorativna seja ob 20 v salonu restavracije »Lev«, Gosposvetska cesta. Vabljeno celokupno članstvo, prijatelji in simpatizei-ji kluba. Viteški kralj Aleksander 1. Zedin itelj na mrtvaškem odru v Splitu Pogrebne svečanosti v Belgradu Tako naokrog V Ljubljani in menda tudi v Mariboru — da ne bo zamere — so se ljudje pretekli teden kar čez noč čisto spremenili. Meni vsaj se tako zdi. Prej so gledali ljudje »mrko«, sedaj pa gledajo silno radovedno im živo: prej so bili ljubljanski obrazi kisli, kakor hi jih vlekel iz čebrov za kislo zelje, sedaj pa kažejo nekako napeto pozornost in še večjo radovednost. Prej so ljudje molčali, kakor da so besede po cekinu, sedaj pa so 60 jim jeziki razvezali in jeziki govore in pripovedujejo stvari, da bi človeku kar novi lasje zrastli od 6aiue groze. Ljubljana še nikdar ni bila tako zgovorna kot je bila in je še te dni in popolnoma potrjuje sodbo ranjkega dr. Kreka o Ljubljančanih, ki jo je izrekel pred leti v dunajski kavarni »Reichsrat« pri črni kavi: »Ljubljančan je čenča!« Ta izrek lahko potrdi natakar-računov, če še živi, kateremu je dr. Krek plačal dve »črni«, jaz pa nobene. Polne glave čenč pa ni dobro prenašati in tako me je zaneslo tja v Tivoli, v oddelek, ali kako bi rekel, kjer se igrajo otroci. Nekateri ljudje ne marajo otrok, ker jim preveč čvilijo in kriče; mene pa to nič ne moti. Najbolj všeč so mi tisti najmanjši in najmlajši, ki polegajo ali pa slone še v vozičkih. To so največji gospodje na svetu. Kričijo in derejo se lahko, kjer se hočejo in kolikor se hočejo, pa jih noben policaj ne zapiše, obl.ižejo vse, kar dosežejo, mame in varuhinje pa se morajo kar slepo pokoriti njihovi volji: zadere se, pa mu morajo dati jesti; zadere ee, pa ga morajo gugati ali pestovati, zadere se, pa morajo — kaj vem kaj še vse. To je prava gospoda, ki res uživa neomejeno svobodo! Ena stvar je pa le na svetu, kii tudi to gospodo kroti, in kakor sem opazoval, tudi dobro kroti: to je dudla. V ljubljanskih predmestjih, pa tudi na deželi, imajo še prave dudle. To je platnena krpa, v katero zavijejo kepico sladkorja, nekaj stolčenega kumna in podobnih stvari; vso to zmes podvežejo in »glavo« porinejo otroku v usta, cla jo žveči; to otroke popolnoma pomiri, da vendar ne zijajo kakor jesiharji. Mestnim otrokom pa dajejo v usta gumijaste »foperk-e (neniško-dunaj6ko: Fopperl), ki so tudi prav praktični, ker se tak »goljufivček« lahko stakne s steklenico z mlekom ali pa s kakšno drugo tekočino, pač po potrebi. Tako sedim v tej družbi včasih cele ure in gledam, kako ta drobiž nadelava s svojimi »golju-fivčki« in z dudlami. Tako je bilo tudi te dni, ko sem zbežal pred »čenčami« med svoje miljence. Nisem jih pa še dolgo gledal, ko so mi nehote prišle na misel besede nemškega pesnika — mislim, da je bil to Schiller, ne vem pa tega več natanko —, ki pravi nekje: ».. .da« ganze Weltgetriebe regiert der Hunger und die Liebet (ves svet vladata lakota in ljubezen). Perniišljeval sem te besede in gledal otroke — nenadoma pa se mi je zazdelo, da Schiller, ali kdor je že bil, le nima čisto prav. Prav gotovo ni hodil nikdar gledat otrok: kajti, Če bi bil gledal otroke z dudlo v ustih, bi bil zapisal »... das ganze Weltgetriebe regiert die Dudla und die Liebe!« Kar nas je navadnih ljudi, smo namreč večni otroci — samo da emo toliko bolj prismojeni, kolikor smo starejši, in ker smo večni otroci, nas tudi vse življenje motijo tisti, ki to znajo, z dudkami. Enkrat nam zavijejo v dudlo sladkor, drugič pa pelin; enkrat alkohol, drugič pa kaj drugega — kakor lo pač kaže ali nanese. Dudla, ki jo danes vleče ves moderni svet, so nam napolnili takoj po vojni z različnimi stvarmi. Tisti, ki to znajo, 60 bili po končani vojni precej v straheh, ker so se otroci tega sveta po vrnitvi na svoje razbite domove strašno drli, še mnogo bolj kakor tisti prav majhni v vozičkih. To derenje je skrbne varuhe človeštva preplašilo, da si niso znali pomagati drugače kakor z velikansko dudlo, ki jo na V60 moč vleče ves današnji svet do današnjega dne. to dudlo eo najprej napolnili z alkoholom. Alkohol je izvrstno uspavalno sredstvo in dobro alko-holiziran človek ni nikoli nevaren; kvečjemu ee sam kam prevrne. Potem so nam dali v dudlo moderni film, ki naj vzbuja v ljudeh vse mogoče strasti in nagone: človek, ki živi vedno v mesenih mislih, tudi ni nevaren. Zraven modernega filma so položili tudi celo vrsto gledaliških iger, »revij«, senzacij in — oproetite mi besedo — svinjarij, samo da ee otroci tega sveta »motijo« in ne delajo prevelikega kravata, da lahko gospodje tega sveta mirno 6pe. Mi, navadni ljudje, pa »vlečemo: to dudlo z največjim zadovoljstvom, kakor bi pravi otroci prav zadovoljno vlekli iz svojih dudel tudi najhujši strup, če bi bil le nekoliko postajen... Tn kakor si nevedni ali pa hudobni ljudje ne dajo vzeti pravice, dn ne bi svojim otrokom zastrupljali njihovih nežnih telesc z makom ali pa z žganjem, samo da mirujejo, tako tudi mi ne spoznavamo (ali pa tudi nočemo spoznati) navidezno prijetne opojnosti tiste velike dudle. iz katere sesamo kar v6e svoje življenje... Kdo torej vlada svet: lakota ali dudla? To spoznanje o vrednosti in važnosti dudle so mi zdi jako dragoceno. Če bi se jaz na pr potegoval za čast ljubljanskega župana, ali kakor sedaj pravijo: za čast predsednika ljubljanske občine, bi takoj kupil par sto metrov lepega platna, da bi napravil za vse Ljubljančane dosti veliko dudlo. V to dudlo bi zavezal samo lepe in dobre stvari. Pri starinarjih bi vprašal, če iniajo še kaj starih, po- sladkanih programov ali jiu zavrženih idej — lo iniajo Ljubljančani radi. Če ni idej v glavah, naj bodo vsaj v dudll. Na ideje in programe bi položil kolikor mogoče dosti obljub; obljube delajo sicer dolg, loda to nič ne slori: dolgov imamo že tako dovolj, pa jih še ne čutimo ne. iu zato bi jih lahko še nekaj prenesli. Pa kakšnega purmaneka ali pu mlado račko bi tudi priložil, ali pa kakšen zrezek, ne velikega, ampak čisto majhnega, približno tako velikega, kakor je pokrov kakšnega zbirališča raznih snovi za pospeševanje poljedelstva ob slarin-skih kmečkih hišah. Vse to bi pa polil s primerno količino cvička ali pa dahnatinca. Če bi zadel pravilno sestavo take dudle, bi me Ljubljančani — ali pa Mariborčani — prav gotovo posadili na županski stol — ali pa pred vrata... Samo ena težava je z dudlami, z malimi iu i velikimi, da se namreč prav kmalu izpraznijo. Če se dudla izprazni, jo otrok, siten kakor jo, vrže z nejevoljo proč in se začne znova dreli, dokler mu dudle ne napolnijo, če ne z mlekom, pa's kakšno drugo stvarjo. Matere zaradi tega navadno ne prihajajo v zadrego: če otrok ne mara mleka, 'naj pije pa kavo ali čokolado ali karkoli, magari žganje. Križ in težava pa je z veliko dudlo, ki jo »vlečemo« vsi: ker jo »vlečemo, vsi, bo kaj kmalu prazna in treba bo mislili na novo polnitev — toda s čim? In če vsi znaki ne lažejo, je vedno več ljudi, ki so sc povojno velike dudle žo pre;'ej naveličali in ti ljudje se vedno glasnejše derejo in kriče: Dajte nam novo dudlo! ln tisti,- ki se- spo znajo na dudle, kar nekam v strahu stikajo- glave in iščejo, iščejo, iščejo, kaj bi dejali v veliko dudlo, da bi ljudje še naprej mirovali in dremal: In spali... Ta doba, če bo prišla, bo jako nerodna in takrat bo bolje hoditi delal pod Tivoli dober vtis, kakor pa biti ljubljanski župan. In vse lo zaradi te nesrečne dudle!