THE OLDEST AND MOST POPULAR* SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OI? SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za yero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. 5TEV. (No.) 37. CHICAGO, ILL., TOREK, 22. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 22, 1927. LETNIK XXXVI. ZEDINJENE DRŽAVE MORAJO PREVZETI KONTROLO NAD NIKARAGUO, DRUGAČE NE BO MIRU. — A-MERIŠKI INTERESI VEDNO BOLJ OGROŽENI. — ZEDINJENE DRŽAVE IZKRCALE 600 MORNARIŠKIH ČET V MANAGUA. pogajanja so še! Managua, Nicaragua. — A- meriški poslanik Charles C. Kberhardt in Lieut. Col. James .T. Meade, ki poveljuje ameriškim mornariškim četam v Managua, sla se sestala s pod-admiralom Julianom Latime-vom, pri kateri priliki so zasnovali načrt za nadaljnjo o-poraeijo ameriških čet v Nikaragui. V soboto dopoldan je prispel semkaj podadmiral Latimer, ki je imel zadnjo besedo z dr. Juan B. Sacasa-jem, voditeljem liberalcev, ki so se uprli vladi predsednika Diaza. Latimer se je zdaj postavil na ' al išče posredovalca in hoče najti pot, po kateri bi se prišlo do sporazuma. i Vlada Zed. drž. ima svoje! interese v Nikaragui. Ti so pa j vedno bolj ogroženi, zato ji* pa je na tem, da bi se napravil: konec nerednostim. Po mnenju ameriške vlade, je najbolje, da ona prevzame kontrolo nad deželo v Nikaragui, kar bi ne bilo le v interesa za. Zed. J drž., temveč za ljudstvo v Ni-l karagui. da bi se pod protek-J eijo Zed. drž. gospodarsko razvijalo, v miru in zavesti,! da čuva nad njim roka Strica Sama. Tozadevna v teku. Nekateri predlagajo,j naj bi vlada Zed. drž. vzela [ pod svojo protekcijo Nikara-i<». ._>;>. rion Jackson in njegov 13 letni vič; izenačen je zakonov Vaša j januarja, pa snm spremi jali k sin Kari, sta bila aretirana na Jovanovič. . zadnjemu počitku mladenko podlagi obdolžbe, da je Jack-| O novi vladi je podal mini- Tereziko Deželak iz Trat v son usmrtil svojo drugo ženo, strski predsednik g. Nikola U- jGrahovgah: komaj 26 let svoje katere truplo so našli v pli- zunovič sledečo izjavo: "Mor tvim grobu oddaljeno milj od tukaj. jda predstavlja sodelovanje SLS zgodnji grob. Bila je vziri,- Ina ----------------—....... ..... starosti je imela, pa jo je za- desetda ste v s svoje strani opazili, vratna bolezen položila ;>re- I — Chicago, 111. — Policija posebnost, ki dokazuje, da sesMaiijina družbenk • ______: i,i:>„ U . . ' . , . i ... ,hi poste- je izsledila na progi blizu Bal-jbo gospodarskim in socialnim no slovensko dekli;: družbeni-m-i- ...-i- ce-sestre so ji ob pogrebu ka- zale zasluženo zadnjo čast — lou ceste in Bloomingdale rd. vprašanjem posvetilo se vec tovorni voz v katerem je bilo pozornosti. Kajti zastopniki pristno pivo iz Kanade vredno SLS so pri posvetovanjih, pa $30,000. Oblasti so takoj od-jtudi sicer, vedno zelo-naglašali redile, da se je pijača prepe- to vprašanje. V tej smeri smat-ljala v federalno skladišče, ram za veliko pridobitev, da je kjer se bo uničila. — San Francisco, prevzel ministrstvo za kmetij-Cal. — gtvo dr. Kulovec. ki ga bo vodil Tukajšna gledališča in kine- ;z voljo in razumevanjem. Soci matografi bodo vsi pod enim jalno politiko je dobil za to in istim vodstvom. Spojili so se mesto morda najboljše k val if i-v eno družbo s kapitalom 100 cirani dr. Gosar. Glede mini-milijonom dolarjev. 'stra za javna dela, inženerja in — Shreveport, La. — Kon- vseučiliškega profesorja Duša-cem minulega tedna je divjal na Serneca pa lahko izjavim, strahoviti orkan nad Sabine, da ga p0Znam že od prej, ko na Louisiana-Texas državni sem h[\ ge sam minister za jav-meji. 23 oseb je prišlo ob živ- na dela> s kolikim razumeva-ljenje in materialna škoda je |njem se je zanimal za vsa vprašanja tega resora. Lahko naglasim, da se je na konferenci po prisegi sklenilo, da se bo, čim bo proračun v finančnem odboru končnoveljavno gotov in bo finančni minister kolikor toliko razbremenjen, velika. SPLOŠNA STAVKA MEHIŠKIH ŽELEZNIČARJEV. RUMONIJO. Pariz, Francija. — Bivši ru-munski prestolonaslednik princ Karol, je izjavil, da gre v Bu-karešt, kjer namerava obiskati svojega bolnega očeta, kralja Ferdinanda. Rekel je, da odpotuje takoj. -o- ŠESTINDVAJSETLETNA STARA MATI. i | Oakland, Cal. — Mrs. Beu-lah Graham iz Oakland, Cal. je postala stara mati, dasi je stara komaj 26 let. To je menda najmlajša stara mati v Zed. drž/ MLADI SVEDROVCI. Chicago, 111. — V petek jutro je policija zasačila pet dečkov, ki so imeli opravka okrog blagajne v neki trgovini v Jefferson park okraju, katere lastnik je bil še pri počitku. Vseh pet je zdaj pod ključem. Dva svedrovca sta stara vsak po 14 let in eden šestnajst. Na policijski postaji so izpbvedali, da so izvršili že vsega skupaj 34 tatvin. LOUISIANA HUDO PRIZADETA PO TORNADO. New Orleans, La. — Tornado, ki je koncem minulega tedna divjal nad Louisiano in Mississippi, je, kakor posnemamo po zadnjih tozadevnih poročilih, zahteval 31 človeških žrtev, škoda je ogromna. Poleg mrtvih je tudi precejšne število ranjenih. i Mesec katoliškega tiska je. • Koliko ste storili že v tem nbesecu za katol. tisk? Mexico City, Mehika. — V petek so odložili delo železničarji v Mehiki. Najprvo so . v stopili na stavko železničarji bo odbor ministrov že priprav- .lak c. g pater Hijac.nl Pod gor ene družbe, ker niso dosegli Ijen, material za ozdravitev go- .sek iz Maribora. spodarske krize takoj prevzeti Dne 17. jan. je nagle smrti u-mrl Štefan Kila k. gostuč \ Sv. Petru. Nekda j je imel lepo posestvo in pridno ženo, na >'a-rost pa prišel v zelo zalo.-'no razmere. Svetila mu večna luč! Smrtna kosa v Framu pri Mariboru. V četrtek. "21. jan.. .smo spremili k večnemu počitku splošno znano in priljubljeno gospo Antonijo Zupane, mater tuk. trgovke in posest nice gospe Za-molo, kateri je dolgo let gospodinjila. Doživela je lepo starost 80 let. Poleg mnogoštevilnih sorodnikov, hčera, sina g. Antona Zupane, posestnika v Št. Juriju ob južni žel., tukajšne požarne bra m be in drugega občinstva, jo je spremil na njeni zadnji poti tudi njen ožji ro- kar so zahtevali, nakar je vodstvo Zveznih transportnih delavcev iz simpatije poklicalo svoje člane od dela. -o- TOVORNI PARNIK S POSADKO 36 MOŽ, SE JE POTOPIL. Manila, P. I. — Tovorni par-nik Elkton, ki je vozil sladkor, se je v razburkanem morju v tukajšni bližini potopil. Ob življenje je prišlo 36 mož posadke. Parnik je bil last Admiral družbe. -o- Radi praznika Washington novega rojstnega dneva, ki se obhaja danes 22. febr. danes tiskarna ne obratuje in radi tega jutrišnja sjtevilka našega lista ne izide. Prihodnja številka izide zopet v četrtek 24. febr. v pretres in v delo." Nek Pribičevičev časnikar je dejal, da se zdi, da sedanja vlada ne uživa popolnega zaupanja radikalnega kluba, na kar je Uzunovič odgovoril, da bo vlada šla pred parlament, da se bo to v najkrajšem času zgodilo in da bo vsakdo imel priliko videti, da ima ta vlada večino. Naj se ne varajo tu tisti, ki imajo samo en cilj: da rušijo vlado. Javnost je z veseljem sprejela novo vlado, ker misli, da bo živahno in iskreno delala in da ne bo nihče neprestano motil,kakor je to v prejšnji vladi delal St. Radič. -o-- Nagla smrt. Od Sv. Jederte nad Laškim poročajo: Z naglo smrtjo je šel v večnost rudar Ferdo Moko-tar. V nedeljo, dne 30. jan., je bil pri božji službi, nato je šel DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din____________| 9.45 l,00t> Din_________$ 1&.60 2,500 Din______$ 46.25 5,000 Din............$ 92.00 1 10,000 Din___________$183.00 T 100 lir 200 lir .9 5.20 ^$10.10 500 Ur___t_________$24.25 1000 lir ___________________________$47.50 n Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču-nan«. Zaradi nestalnosti cen je nemogoč* vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poŠti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ^ ZAKRAJŠEK & ČESARK " 453 W. 42nd ST„ NEW YORK. N.Y, 2 "AMERIKANSKI SLOVENEC* Torek", 22. feKruarja 1927 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši iloveiuki Ust ▼ Ameriki. Ustanovljen leta J89L Izhaja Tuk dan razna nedelj, 'pqh-dcljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave2 1849 W. 22 ad St., Chicago, HL Telefon: Canal 0098. The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday* Monday, and the day alter holidays. Naročnina: Za celo leto--- __$5.00 Za pol leta--2.50 Za Chicago, Kanado, in Evropo: Za celo leto__6.00 Za pol leta--3-00 Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. ______$5.00 _ 2.S0 Subscriptions: For one year _____ For half a year- Chicago, Canada and Europe: For one year....................6.00 For half a year________3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-nlitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. čanje in našo slovensko duhovščino v Ameriki, ta naj pokaže to z dejanjem. Vsak nov naročnik, ki ga pridobite katoliškemu listu, pomeni novo moč za našo stran. Ako vsak izmed nas v tem oziru le nekaj stori, bo skupaj storjenega zelo veliko. Pomnite, to ni agitacija samo za list. Ampak tudi za vaše naselbine, vaša katoliška društva, župnije itd. Več ko bo prihajalo dobrega časopisja v naselbine, močnejša bodo vaša katoliška društva, močnejši bo vaš katoliški upliv itd. Saj je vendar katoliški časopis glasnik vaše misli. Vi sami vidite po vaših naselbinah bolj kakor kdo drugi, kako slabo upliva protiverski tisk na družine in-posameznike. Proti temu je samo eno zdravilo in to je, širiti med one, katere zapeljuje protiverski tisk, dober katoliški tisk. Dajte jim v roke dober katoliški časopis in rešili jih bote. To niso fraze, temveč že stokrat z dejstvi dokazane trditve. Nam, katoliškim Slovencem, velja bolj kot kedaj sedaj rek: Boj protiverskemu tisku na celi črti! Širimo pa katoliški tisk, da se njegov upliv razširi v zadnjo slovensko hišo in razmere bodo druge. Še dober teden dni je časa, rojaki. Na delo te dni po vseh naselbinah, agitirajte in širite list Amer. Slovenec! Čitajte na tretji strani lista oglas, ki vam pojasni o nagradah, ki so razpisane do 28. februarja t. 1. George Washington. katol. dramatični klub sv. Jurija v So. Chicago dne 27. februarja, in kakor pripovedujejo točno ob 7.30 zvečer. Najbolj imenitno je pa to, da ima igra kar dva imena. Eni jej pravijo "Narobe svet," drugi pa "Vsi pod enim klobukom." Ne vem kako bi se dalo vse to razlagati? Svet je že od zdavnaj narobe, posebno pa še predpustni čas. To ne bo tako težko predstavljati. Malo težje se mi pa zdi, spraviti vse pod en klobuk. Posebno pa še, ker ne vem, kaj vse mislijo pod klo- Danes, dne 22. februarja se slavi sirom Združenih držav rojstni dan očeta Združenih držav. Kajti zasluge tega velikega moža voditelja so položile ob rojstvu te danes tako bogate in velike dežele, temelje svobodnim in prostim Združenim državam. Uspehe, katere je doživela ta dežela v revoluciji proti svojim tlačiteljem Angležem je pripisovati na račun previdnosti tega velikega ameriškega genija v boju za neodvisnost. Washington je bil pravi mož, ki ga je imela Amerika na svojem krmilu o pravem času. Življenjepis George Washingtona je zgodovina postanka Združenih držav. Leta 1774 se je kot delegat države Virginia udeležil "kontinentalnega kongresa," kjer se je proglasilo neodvisnost Združenih držav. Na tem kongresu so ga tudi izvolili za vrhovnega poveljnika revolucionarnih čet; ko pa je bila neodvisnost izvojevana, je bil izvoljen za prvega predsednika Unije. Izvoljen je bil tudi drugič za predsednika; in ob tej priliki je izdal narodu svojo politično oporoko, ki je znana pod imenom "Farewell Address" — poslovilna poslanica. Ko je revolucijonarna vojna minula in ko so ustanovili in proglasili neodvisnost Združenih držav, so začeli kolonijci v TO IN ONO IZ CHISHOLMA. Združenih državah proslavljati Washingtonov rojstni dan kot jlic." Dol£ narodni praznik, mesto kraljevega rojstnega dne, katerega so jpravljali, proslavljali preje. Washington je vzor bistroumnega voditelja in državnika. Kajti doseči zmago proti Angliji si vsakdo lahko predstavlja, da ni bila lahka stvar. Državo, ki je vladala tedaj gospodarsko več kot polovico sveta, kateri so bili pokorni številni domi-nijoni in kolonije v vseh delih sveta, ni bilo lahko premagati. In kljub vsem tem faktom je bistroumni Washington zmagal, ustanovil neodvisne Združene države in tedaj položil v zibel deželo, kateri je bilo usojeno postati najbogatejša in vodilna država na svetu, kar tudi v resnici so danes države. Chisholm, Minn. Že dolgo ni bilo nič novic v Amer. Slovencu, kot da bi že vsi zmrznili v naši naselbini, kar pa ni tako. V sicer precej dolgem predpustu je še bolj pusto, ker ni nobenega ženitova-nja. Ne vem kaj je vzrok, ali ni korajže ali slabi časi za delavce. Od 11. do 13. febr. smo imeli tukaj tako zvani "Winter Fro-Dolgo so se na njega pri-jpravljali, posebno dekleta, katera so med sabo tekmovala, katera bo kraljica. Ker pa slovenska kri ne fali, je to pot zmagala Slovenka, Miss Anna Kochevar, katera je bila kronana za kraljico. Za nagrado je prejela $250 vreden dija-matni prstan. Častitamo! Z delom je pa bolj slabo le-naše Združene tošnje leto in je veliko delavcev brez dela. Najhujše je za dru- Washington si je s tem spletel lavorik nesmrtne slave, žinske očete, kateri so brez de-Dokler bodo obstajale Združene države in dokler bo obstajal la, nekateri že po več mesecev, ameriški narod, tako dolgo se bo proslavljalo slavno Washing- In tudi še ni upanja, da bi bilo Drugih novic za danes nimam, prihodnjič kaj več. John Sterle, poročevalec. izročili mestnim očetom peticijo, v kateri zahtevajo referendum zavoljo pogodbe sklenjene med našim mestom in kom* panijo cestne železnice. Ako bodo vsled tega posebne volitve in kedaj, bom že poročal. Vino (rozinovec), katero je bilo kot dokaz kršitve prohibi-cijske postave zaplenjeno W. Johnsonu na Walker Ave., je povzročilo precej razburjenosti na naši policijski postaji, ko je tam razneslo dno lončeni posodi, v kateri je bilo. Kaj šele bi bilo naredilo s človeškim želodcem, so ukrepali in vzklikali. Policija pa je bila kljub temu zadosti hitra in je ujela zadosti te tekočine za "evidence." Ant. Okolish. -o- VSE POD EN KLOBUK! So. Chicago, 111. Že par tednov sem se South- chicažani vprašujemo, kako da se od nas nihče ne oglasi. Saj je . um j • * .____i ^0 ■ 27. februarja ob 7:30 zvečer v bilo zadnje case med nami ven- J i x ti „ t„ ni 'cerkveno dvorano, pa bomo vi- dar toliko novega, in tudi ni, / deli, kako se bo stvar uredila. Naši brihtni igralci in igralke nam bodo prav gotovo izvrstno rešili to uganko. Zaupamo nanje ! Žane z Brega. -o- KAJ PRIPOVEDUJE TONE S HRIBA? Lawndalska kultura. V socialističnem kraljestvu v Lawn-diji se širi, kakor pripovedujejo, nova kultura. Te dni je imelo neko socialistično društvo svojo pred pustno veselico. — Predpustom pa ljudje radi gredo tudi v maškare. Ljudje morajo biti včasih tudi veseli. | V Lawndiji se sicer igrajo buk spraviti. Ce mislijo vse lju- , .. . . , di spraviti pod en klobuk, bo skozi celo leto. Zlasti težko šlo, pa če vzamejo tudi ll1™' kl fsllja \awndatake žarke v svet, je maskara, da ji največjega Mehikajnarskega. Ako pa mislijo vse, kar bo ta večer teklo, spraviti pod en klobuk, pa tudi dvomim, kako bo šlo. Bodo drugi malo po strani gledali. Jaz mislim, da bo najbolje, da pridemo vsi, kar nas m para na svetu. Ampak v socialističnem kraljestvu se uvajajo v maškerad-ni svet nove metode. V jedno-tini dvorani pravijo, v tisti dvorani, katero vzdržuje nad 30 je pod varstvom sv. Jurija, dne l*isoč "dov jednote s svojimi žu- Iji, m med katerimi je stin pe- tonovo ime, kakor ime očeta te dežele. Naj živi njegov spomin! Zanimanje za Amer. Slovenca. Pisma, ki smo jih prejeli ta mesec od naših naročnikov, pokazujejo veliko zanimanje za Amer. Slovenca. List se je naročnikom splošno priljubil in v večini vsak izraža, da bi ga težko pogrešal, če bi ga ne bilo. Mi tega ne omenjamo radi samohvale, marveč le zato, da pokažemo javnosti mnenje naših naročnikov in prijateljev lista. Zlasti so naši naročniki veseli lepih nagrad, ki so razpisane za ta mesec. Posebno se dopade vsem lepi stenski zemljevid, ki je v resnici kras in pa tudi potreben vsaki hiši. Kolikokrat pridejo med ljudmi pogovori o kakšnem kraju, kdor ima ta stenski žemljevid, ga lahko takoj najde in vidi, v katerem delu sveta se je dogodila ta ali ona stvar. Cas do teh razpisanih nagrad je samo do 28. februarja 1927. I Kdor bo svoje pismo oddal na pošto 28. februarja, bo še upravičen do nagrad. Poštni pečat na pismu bo v tem oziru merodajen. Zato komur je kaj do teh lepih nagrad, naj takoj pošlje in obnovi svojo naročnino ali pa pridobi kakega novega naročnika. Glede velike potrebe katoliškega časopisja menda ni potreba posebej povdarjati. • Saj vsakdo izmed Vas vidi, kaj nasprotniki dnevno počenjajo proti vsemu, kar je katoliškega. Zato, komur je kaj na tem, da se katoliški tisk ojači proti kaj več dela pred mesecem majem, ko začnejo s pošiljanjem rude. Da je čedalje manj dela po železnem okrožju, je vzrok ta, ker je vedno manj zaprtih podzemskih rudnikov in zmi-rom več odprtih. Nekateri dobe nekoliko dela za mesto, to pa le bolj malo. Radi mestnega dela je neki patentiran lažnjivec pred nekoliko dnevi v "Prosveti" pisal, da je naš č. g. župnik kriv, da nekateri ta "napredni" dela ne dobe. Da je to debela laž, dopisnik sam dobro ve. Bolje bi bilo, da bi dopisnik vprašal ka- "UŽITKARJI" V BARBER. TONU. Barberton, O. ' Kako je bilo na prireditvi našega društva "Danica" dne 12. februarja? Udeležba po-voljna. Igra "Užitkarji" igrana v splošnem prav dobro.-Pri tej igri se je tudi prvič pri enakih prireditvah tukaj videlo solze v očeh občinstva. To je pri tistih, kateri so igro in pomen igre v celem razumeli. Drugače pa je bilo pri tistih, kateri niso razumeli — naša mladina. Ako te vprašate, vam bo večina njih odgovorila, da je bilo sicer lepo, dobro igrano, ali bilo pa je tudi "very funny" in ker je bilo "funny," so se smejali. Tako vidite je, ako "East meets West," ali narobe, vendar pa je igra uplivala tudi na mladino, kar nam kaže sledeči dogodek. Malo dekletce, staro pet let, koje mati je igrala "Užitkari-co," je prišlo jokat k očetu, ki je sedel poleg mene, ker se je balo za mamo, s katero so grdo ravnali snaha in sosed. Po tej mali igri so nastopile tri male deklice in nam pokazale in povedale, kako lepe punčike da imajo. Po tej sliki iz otroškega življenja je k tem trem pristopila še Četrta, na kar so vse zapele pesmico. Za tem so nastopile dve že bolj od-raščene deklice in lepo zapele v dvospevu. Kot završitev priredbe je nastopil zatem pevski zbor društva "Danica" in nam brezverskemu tisku, ki neprestano blati vero, katoliško prepri- j limo jim še 501etnice! ke Ulete in druge njegove po- zelo lepo zapel dve lepi pesmi, magače, ki raji ob času volitev [Posebno zadnja je bila ne samo glasujejo za tuje kot za doma-1 lepa, ampak tudi kos umetnosti če kandidate. Župnik pa vsaj v glasbi. Pevovodja tega zbora do sedaj ni dela dajal in ga tu-1 sicer vedno "kika," ker se pev-di ne bo, ker ima svojega posla ci ne udeležujejo redno pev- zadosti. Pri Arkotu na Poplar Streetu so bili 12. februarja prijetno iz-nenadeni, ko se je v njih hiši zbralo veliko število prijateljev in znancev, kateri so jim prišli častitat k 251etnici poroke. Že- skih vaj tako kot on želi, ali dokler bomo slišali tako lepo petje raz našega odra, bo samo on kikal, ne mi. Našega župnika pa prosimo, da naj se zopet kaj kmalu pripravi in izvežba igralce za drugo igro. Državljani našega mesta so da bi vse ostalo samo med nami. Treba je tudi drugim naselbinam povedati, kako "luštno" je včasih v So. Chicagi. Da ne bom hodil preveč po ovinkih, kakor mačka okolu vrele kaše, naj kar povem, kako je bilo in potem še kako bo. Kar še vmes pride, bodo morda drugi poročali. Morda Špela? Torej kako je bilo. Tako-le: Zvečer, dne 2. februarja je naše neutrudno cerkveno pevsko društvo "Zarja" obhajalo svojo drugo obletnico odkar obstoji. Člani in članice so priredili na ta večer privatni "party" v cerkveni dvorani, na katerega so bili povabljeni razni domači gostje, na prvem mestu pa naš č. g. župnik Rev. B. Winkler. Pri bogato obloženih mizah smo se prav luštno imeli. Ko pa je prišel na vrsto tisti, ki jezike razvozlja, so se začeli prav pridno oglašati razni govorniki, ki so vsi poudarjali, kako važnega pomena je za naselbino cerkveno pevsko društvo in njim združen dramatični klub. Ta dva društva bi morala biti in tudi sta ponos, srce in življenje vsake slov. naselbine v Ameriki. Pa ne samo v Ameriki, tudi v starem kraju povzdigujeta čast in napredek po župnijah. Ko smo se dobro založili in pokrepčali, se nas je prijelo tako navdušenje in veselje, da smo začeli kar plesati. Povedano bodi, da smo imeli tudi godca med seboj, in sicer takega, ki zna prav lepo mehe stiskati. Čeprav ima roke trde od težkega dela, nam je vseeno tako veselo igral, da se je vse okrog vrtilo. Okoli polnoči smo se začeli počasi razhajati vsak s tem prepričanjem, da je bilo res domače prijetno. Našemu cerkvenemu pevskemu društvu Zarja pa kličemo: Le korajžno naprej! Ne ozirati se ne na desno, ne na levo, ampak naravnost in brez strahu po krepko začrtani poti v boljšo prihodnost. Zdaj pa še kako bo. Za pustno nedeljo se naša naselbina že tudi prav pridno pripravjija. — Kamor prideš, na cesti, v hiši, v prodajalni, v dvorili, pred cerkvijo, povsod ti ponujajo, da kupi vstopnico za veliko in Joliet, III. "Ena mati nas rodila, naučila nas molit* — sprva mleko, potlej vino nas je naučila pit'." Tako se je razlegala naša pesem po Broadwayu, ko smo slavili god mojega prijatelja Valentina. Marsikatera se je povedala in bili smo dobre in židane volje, kakor že kmalu ne. Še z mojo sosedo sva se pri prijatelju Valentinu pobotala glede tistega dolarja, ki sem ga dobil pri najini stavi na Štefanovo. Rekla je, saj letos je tako lepa zima, saj sem več kakor tisti dolar na premogu prihranila, prav nič ga ne pogrešam. No ja, Tone ga je pa dobil in takrat na Jurjevi veselici ipotrošil, kar je tudi prav. Tako vidite, sva prišla zopet z mojo sosedo na lep način do sporazuma, tako da je zdaj volk sit in koza cela. In to je popolnoma dovolj. Drugače pri nas v Jolietu gre po starem. Toneta bi sicer rad vsak poznal in prišlo je že tako daleč, da eden druzega sumničijo. Zadnjič sta govorila George in pa John na Hickory in Ruby st. vogalu. Pa je dejal George: Noben drug ne piše kot oni-le tam in je kazal na neko hišo. Tone pa živi ravno tine katoličanov, se vprizarjajo stvari, nad katerimi so se pri zadnji veselici zgražali sami socialisti, to je tisti, ki se niso še nalezli Jožetove stoprocent-ne rdeče kulture. V tej dvorani so predstavljali duhovnika, redovnico, in na kak način? Duhovnika z blagoslovljeno vodo so predstavljali na najgnusnej-ši način. Tako pripovedujejo ljudje. Čujte! Posodo za blagoslovljeno vodo je predstavljala — nočna posoda! Duhovnika je predstavljal neki socialistični prismojenec in nosil okrog nočno posodo ter škropil po ljudeh, za njim pa je hodila redovnica. Taka je lawndalska rdeča kultura! Po pravici povedano, nas je sram to-le prinašati v javnost. Toda, na drugi strani pa hočemo, da slovenski narod po A-meriki vidi, kaj uganjajo predstavniki socializma v Chicagi. Kaj se godi v tisti dvorani, ki jo je narod postavil za vse druge namene kakor kike. ' "NI čuda,' dnarod čedalje bolj obrača hrbet lawndalski gospodi. Taki-le slučaji najtemeljiteje odpirajo oči tudi največjim zaslepljencem! Trbovčev Tone. Ampak ne bo še nič. Vzrok je, da za tako stvar je premalo v žepu. Zato pa dragi, nepoznani moji prijatelji in prijateljice, ki smo se letošnjo zimo spoznali po dopisih v Amer. Slovencu, hvala vam vsem za povabila. V nedeljo bo pustna nedelja, dobro se ljen, kakor vidim iz raznih dopisov, v razne naselbine in kraje. V Sheboygan so me vabili, naj pridem po cvetko zalo. Vabili so me v Ohio, Pennsylvani-jo, v coloradske hribe in celo solnčna Kalifornija me ni pozabila. Ej, kako se človek moti! Že sem mislil svoje čase, da sem človek, ki bi se zame nihče ne zmenil, pa se in še kako. — Ampak, kako naj vse te kraje obiščem? Komaj bi bilo, da bi imel zrakoplov, t1 a bi letal iz kraja v kraj, potem bi še kako bilo, drugače pa ne. Potem pa bi frfotal in obiskaval solnčne veselo igro, ki jo priredi Slov. jrožce, kakor jih je neko* znani imejte. In ko se bote kretali v v nasprotni strani. Tako, vidite, veselju pri zlati kapljici in lese zanimajo tudi za Toneta. pih rumenih pustnih krofih, Za ta predpust sem bil vab- spomnite se tudi samotarja To- neta, ki bo takrat čepel na jo-lietskem hribu in filozofiral poleg svojega ljubega kalifor-nijčana. Bog živi vse lušne ljudi! Te dni so okradli na 31!) Ruby St. Malnarjevo in Vičeviče-vo mesnico. .Odnesli so kakor pravijo, nekaj nad 100 dol. Ant. Kerkoš z Meadow Ave. je bil te dni aretiran, ker je v pijanosti sirovo ravnal s svojo ženo. Izpuščen je bil na svobodo pod varščino, dokler se ne bo vršila obravnava. Drugih novic topot nimam. Vsem čitateljem prisrčne pozdrave! Tone s hriba. DRUŠTVO NARODOV KOT PRAKTIČNA REŠITEV PROBLEMA SVETOVNEGA MIRU. (Ponatis predavanja.) Predpogoji, da se je mogla osnovati in da more napredovati močna in resna organizacija s ciljem zasigurati trajen svetovni mir, so: 1. da je dosega tega cilja možna; 2. je treba spoznati, da je njega doseči potrebno; in 3. predpogoj je, da se v izpolnitev te možnosti veruje in zanjo deluje. ad 1.) Mnogi resni in trezni misleci so iskali in razmišljali, jeli mogoče doseči svetovni mir, jeli mogoče državam, človeštvu shajati brez večnih in groznih sovražnosti in vojn; prišli so do trdnega prepričanja, da je to mogoče, da se bo to zgodilo. Ko so zaverovali v to možnost, so žrt\7Qvali vse svoje sile, da pripomorejo k nje dosegi — in že danes vidimo njih uspehe. Ako si tudi mi hočemo predočiti v neki obliki, ali je mogoče odpraviti vojno med civiliziranim svetom, ali jo vsaj izključiti do najmanjših izjem, storimo to zelo smot-reno, če se spomnimo na nastanek in razvoj državnih in pravnih razmer od najstarejših dob pa do danes in izvajamo analogije k mednarodno-pravnim razmeram. Vsakomur je znano, da je za vse spore prvotno veljalo in obveljalo načelo pesti: kdor je bil močnejši ali spretnejši, je zmagal, pa naj je bila pravica na njegovi strani ali ne. Toda najsi je imel, kdor je bil močnejši, od tega še tolike koristi, vendar so pogoji človeške družbe in človeku prirojeno teženje k pravičnosti dovedli do tega, da je bila samopomoč in samoobramba omejena, ker treba je bilo pravičnejše rešitve, kakor jo daje surova sila. V slučaju križanja interesov sta prizadeta prostovoljno ali prisilno sklenila pogodbo, da se podvržeta pravore-ku razsodišča, koje sta sama sestavila. V vseh civiliziranih, modernih državah imamo pa danes obvezno sodišče, kateremu se morajo v slučaju spora podvreči stranke in ki sodi po točno določenih zakonih. Prišli smo iz povsem neurejenih razmer do miru v notranjosti države. Evo, enak razvoj v življenju med državami, med narodi, ki so tudi individujf v širšem smislu. Prvotno popolnoma br^-pravni mednarodni odnosi, mirovni kakor vojni, kmalu začno obvladati izvestna pravila, ki v novejšem času, zlasti od Grotiusa dela "De jure belli ac pacis" dalje postajajo vse pogostejša in določnejša, bodisi vsled običaja, bodisi po mednarodnih pogodbah. Najbolj barbars&a stopnja mednarodnih odnošajev je že prekoračena. Mi postajamo kulturnejši, bližamo se pravičnejšim razmeram. Glejte, že leta 1899 je bilo ustanovljeno v Haagu stalno izborno razsodišče za mednarodne spore. Razsodiščne pogodbe med posameznimi državami so bile že prej v navadi. Takozvana Jay-eva pogodba iz leta 1794 je rešila okroglo 600 mednarodnih sporov. Ako računamo, da bi približno le vsak deseti teh sporov povzročil izbruh vojne, ako ne bi obstojala razsodiščna pogodba, spoznamo, da je bilo z njo preprečenih že 60 vojen v teku okroglo 130 let. Razsodiščne pogodbe se zato danes sklepajo v velikem številu. DN je zopet napravilo korak dalje, hoteč podvreči vse mednarodne spore mednarodni razsoji. Naša analogija je dovolj evidentna in nje smer jasno kaže bodoči razvoj mednarodnih odnošajev k mednarodni organizaciji za njih reguliranje. Kakor so minuli časi, ko se je vsak spor med posamezniki smatral za njih privatno zadevo, ki jo poravnajo prizadeli med Seboj na poljuben način, brez ozira na pravico, in sicer vsled spremenjenih socijalnih razmer v državi, tako smo danes v meddržavnem oziru dospeli do stopnje, kjer lahko rečemo, da vojna mod dvema ali več državami ni več njih privatna zadeva, nego je jasno, da poleg neposredno prizadetih tingira več ali manj cel svet, vse države, in i-icer vsled kulturnosin-tetične evolucije, vsled kulturnega razvoja, ki od dne do dne plete čim ožje politične, gospodarske in umstvene, torej vsestranske življenske vezi med vs?mi državami in narodi sveta. (Dalje piih.) -o- Ne odlašaj na jutri, temveč g? danes pojdi in agitiraj za Amer. Slcvencal t Torek, 22. februarja 1927 "AMERIKANSKI SLOVENEC" 4 Tvoj nedeljski tovariš. | TEDENSKI KOLEDAR. 3. predpepel. — Jezus ozdravi slepca.—Luk. 18, 31. 27 Nedelja -— Leander, škof. Ponedeljek — Roman, Teofil, Just. y Torek — Albin, škof. Pustni torek. Sreda — Pepelnica. Simplicij, papež. Četrtek — Kunegunda, kraljica. Petek — Kazimir, spozn. Sobota — Ivan od Križa, Friderik. -o- 28 1 2 o o 4 5 TREXJA PREDPEPELNICNA NEDELJA. ( Kvink vagesima.) In spredaj gredoči so ga karali, naj molči.—Luk. 18, 39. Kristus Gospod je bil na poti v Jeruzalem. Ko se je bližal mestu Jeriho, je sedel ob poti neki slepec, ki je beračil. Ko je slišal, da gre množica mimo, je izpraševal, kaj bi to bilo? Povedali so mu pa, da gre Jezus Nazareški mimo. In je za-vpil rekoč: "Jezus, Sin Davidov, usmili se me!" In nekaj čudnega se je zgodilo. Spredaj gredoči so ga karali, i\aj molči. Zakaj so ga pa karali, zakaj mu prigovarjali, da naj molči? Zakaj niso hoteli, da bi prosil Kristusa za pomoč? Bili so to Kristusovi sovražniki — ti so vedno hodili s Kristusom, da so lahko pazili na njega, kaj dela; in ravno ti niso hoteli, da bi slepec-berač prosil Kristusa za pomoč, da bi se Kristus tu pokazal kot Bog. Toda slepec se ni dal pregovoriti. Bolj ko so mu prigovarjali, da naj molči, bolj je vpil: "Sin Davidov, usmili se me!" Jezus ga je slišal, obstal in ga velel k sebi pripeljati. In ko se je približal, ga je vprašal: "Kaj hočeš, da ti storim?" On pa je rekel: "Gospod, da vidim." In Jezus mu je rekel: "Iz-preglej! Tvoja vera ti je pomagala!" In precej je izpre-gledal. Prijatelji moji, kar se je zgodilo takrat s slepcem, to se godi še dandanes z nami. Tudi nam mnogi prigovarjajo, da se ne bi držali Kristusa; tudi nas hočejo s svojim norčevanjem in posmehovanjem pripeljati k odpadu od Kristusa. Hočejo Kristusovo vero zadušiti, njegov nauk uničiti; zato nam prigovarjajo, pogosto celo zahtevajo, da bi mi molčali. Žali bog se dajo le premnogi s takim govorjenjem in pisar-jenjem prestrašiti. Ko bi bili mi tako vztrajni, tako trdni, tako neomahljivi, kakor je bil slepec pred Jeriho, bi bilo med nami marsikaj drugače; toda le prepogosto se zbojimo brezvercev in njihovega vpitja, odpadamo od Kristusa in hitimo v svoje pogubljenje. Obvaroval bi vas rad tega nepotrebnega strahu pred ljudmi, zato vam hočem danes pokazati: Kako se ta strah javlja in kake nasledke ima. Ji: ♦ Pisatelj Tertulijan pravi, da se je hudič poslužil dvojih sredstev, da bi zavlekel slabe kristjane v pogubljenje. Najpr-vo je nahujskal vladarje, ki so Kristusov nauk sovražili, da so kristjane krvavo preganjali. Ker prelivanje krvi ni nič izdalo, poslužil se je drugega sredstva; naščuval je ljudi, ki so se iz spoznavalcev Kristusove vere norčevali in se jim posmehovali. In s tem sredstvom je hudič dosegel marsikaj ob času preganjanj, in s tem sredstvom doseže še dandanes mnogo. Tega posmehovanja se ljudje boje. Kako pa se javlja ta strah? Na dvojen način: iz tega strahu ne vrše svojih verskih dolžnosti, drugič pa ravnajo radi tega strahu proti svojemu verskemu prepričanju. Iz tega strahu ne vrše svojih verskih dolžnosti. Imeli bi moliti; imeli bi iti v cerkev k sv. maši, k zakramentom itd. Toda, kaj bodo moji znanci, moji prijatelji rekli? To je, hudobni ljudje, kajti dober človek bo imel iz tega le veselje. Kaj bodo rekli ljudje? Razvpili ga bodo za mračnjaka, za far-škega hlapca in podrepnika, in Bogve kaj še! Glejte, in ta strah brani marsikomu, da svojih verskih dolžnosti ne izpolnjuje. Ve, da jih mora izpolnjevati, da je v vesti vezan, ali radi strahu pred ljudmi jih ne vrši. Za tem pride potem drugi korak. Boji se javno spoznavati, da je kristjan, katoličan; zato molči, ko bi moral vstati m govoriti; molči, ko bi moral braniti Kristusovo vero, ko jo blatijo Molči, ko bi moral braniti resnico in pravico, dopušča, da se Širi laž. Godi se to dandanes ravno tako, kakor se je godilo Kristusu, ko je bil sojen. Koliko jih je ozdravil! Bili so slepci, gluhi, mutasti, hromi, gobavci itd. Kako so bili veseli, ko jih je ozdravil! Kako so ga hvalili, s kakim veseljem so šli za njim! O današnjem slepcu v evangelju slisimo: in je šel za njim in hvalil Boga." Ko je bil pa Kristus sojen, ko so krive priče proti njemu lagale, ki so krivo pričale, pa ni bilo nobenega, da bi dvignil svoj glas in pričeval resnico Zakaj so vsi molčali? Sv. Janez nam to pove (7, 13) : "Nihče ni o njem očitno govoril iz strahu pred Judi." In tako se godi se dandanes; strah pred ljudmi, strah pred brezverskim časopisjem zapira marsikomu usta, da se boji javno spoznavati Kristusa, da se boji braniti vero, ko jo napadajo; iz strahu pred ljudmi molče, ko bi morali govoriti! „ Toda ne samo to, da iz strahu pred ljudmi ne vrse svojih verskih dolžnosti, oni tudi očitno ravnajo proti svojemu ver- RAK UMORI 125,000 LJUDI v ZED.. DRŽ. vsako LETO. — V Illinois je umrlo 1.1921. 6091 ljudi, 1. 1925. pa 7376 za to boleznijo. skemiL prepričanju. Sv. pismo nam pripoveduje, da je kralj Herocf za svoj rojstni dan priredil veliko slavnost in pojedino. Pri tej slavnosti je plesala hči Herodijade in se kralju tako do-padla, da ji je obljubil dati karkoli ga bo prosila. Njena mati ji je rekla, da n^j zahteva glavo Janeza Krstnika. Zahtevala je od kralja: "Hočem, da mi daš pri tej priči v skledi glavo Janeza Krstnika." In kralj se je razžalostil, pravi evangelist. Zakaj pač? Bil je v groznih škripcih, ni vedel, kaj storiti. Poznal je Janeza Krstnika, vedel je, da je to mož božji; ali naj da njega obglaviti? Naj li stori tak zločin? Z druge strani se je pa bal, da se bodo norčevali iz njega, če ne bo držal obljube, ki jo je dal tako nepremišljeno. In glejte: Strah pred ljudmi je zmagal! Dal je Janeza obglaviti in prinesti njegovo glavo Herodijadini hčeri v skledi. Bilo je to proti njegovemu prepričanju, toda strah pred ljudmi je zmagal! In tako se godi tudi med nami. Marsikateri v svojem srcu veruje v Kristusa Gospoda, obsoja surovo pisarjenje brez-verskega raznega Časopisja, obsoja sramotenje verskih resnic, (toda javno, očitno se boji kaj takega pripoznati, iz strahu pred ljudmi kriči znova z Judi proti Kristusu: "Križaj ga, križaj!" Ne govorim li resnice? Ne vidimo li sami, kako mnogoteri ne samo molče ob takem sramotenju in takih napadih, marveč še sami s svojimi težko prisluženimi denarji podpirajo take liste, še sami se pogosto izražajo dvoumno, posmešno o veri, da ne bi jih nikdo ne sumničil, da so rimski podrepniki? Koliko jih je, ki ravno iz tega strahu naročujejo in podpirajo brezversko časopisje? Koliko jih je, ki ravno radi tega strahu vstopajo k brezverskim, veri sovražnim društvom? Glejte, k takim stvarem vodi strah pred ljudmi! Kako žalostno je to! Kralj Salomon je na ljubo poganskim ženam postavil krasen tempelj v čast poganskim malikom in jim zažigal kadilo — zatajil je vero svojih prednikov. Aron je iz strahu pred ljudmi napravil zlato tele — proti svojemu prepričanju; Pilat je obsodil Kristusa k smrti — proti svojemu prepričanju; in takih slučajev bi mi vsi lahko našteli žalibog le preijmogo iz našega vsakdanjega življenja. Res, prava neznačajnost! Prijatelji, sedaj si pa dajmo odgovor na vprašanje: Kake posledice pa ima tak strah pred ljudmi? Kristus Gospod je rekel: "Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih." (Mat. 10, 33.) Ce ti nočeš spoznati, pripoznati Kristusa, Kristus tudi tebe ne bo spoznal. Pomislite le to: Kdor iz strahu pred ljudmi zanemarja svoje verske dolžnosti, kdor iz takega strahu ravna proti svojemu boljšemu prepričanju, tak človek grozno žali Boga, ker daje prednost ljudem pred Bogom; tak človek je grozno nehvaležen proti Bogu, svojemu Stvarniku in Odrešeniku; tak človek daje grozno pohujšanje, ker s svojim ravnanjem zapeljuje še druge. Pa prišel bo čas, ko bodo prejeli od Kristusa svoje plačilo! Glejte, kam vede strah, napačen strah pred ljudmi! Prijatelji, nikar se ne bojte ljudi! Možato, neustrašeno spoznavajte svojo vero, ne sramujte se Kristusa! Ne brigajte se za to, kaj bodo ljudje rekli! Imejte vedno pred očmi besede sv. Pavla: "Mene pa malo skrbi, če me vi sodite ali kaka človeška sodba . ; . Gospod je, ki me sodi." (1. Kor. 4, 3.) Kaj nam mar brezverski brezbožni svet! Spoznavajte Kristusa v življenju, pa vas bo tudi Kristus spoznal v večnosti pred svojim Očetom. Amen. — St. Joseph, La. — Ldlia Mat plantaža je bila zelo prizadeta po tornado. Ob življenje je prišlo sedem črncev. Skoro vse hiše ob jezeru so porušene. — Chicago, 111. — Policija je aretirala 55 letnega Louisa Chance-ja, ki je bil zasačen, ko je nadlegoval neko 13 letno deklico. Tudi tri druge mladenke so ga spoznale, kot nad-legovalca, za kar se bo moral zagovarjati pred sodiščem-. — Kankakee, 111. — Tukaj-šna bolnišnica je bila prenapolnjena z bolniki. 200 so jih prepeljali v petek v Peoria in Jacksonville, kjer imajo malo več prostora. V državni bolnišnici v Kankakee je sedaj 3500 bolnikov. KAKŠEN JE VAŠ ŽELODEC? Moj je dober, hvala. A ni vedno tako. Lahko ozdravite dyspepsijo, zaprtje, želodčni katar, riganje, težave okrog srca, kislino v želodcu, nervoz-nost, glavobol, slabo sapo in dr., kakor sem jaz. Ne pošljite enega centa Zagotavljam Vas, da bo učinkovalo kar Vam bom jaz poslal za zgoraj navedene bolezni. Ko boste prepričani, da Vam je pomagalo, potem mi boste poslali $1.00. Ni li to zadovoljivo? Pišite takoj. THEODORE H. JACKSON 106 C Stratford Bldg., Syracuse, N. Y. SL0YECI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST . Nen^ceK 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. zdeluje najboljše slike! svoj poklic vrši že s 3q-letno izkušnjo! Naznanilo Mesec februar je mesec katoliškega tiska. Letos ne uprizorimo posebne kampanje, pač pa prepustimo naročnikom samim, da iz dobre volje v tem mesecu obnove svojo naročnino. Oni, ki so posebno vneti za katolišk tisk, seveda ne bodo mirovali, dokler ne pridobe Amer. Slovencu vsaj enega novega naročnika. Da bo stvar bolj živahna, smo se odločili dati posebro nagrado vsakemu: 1.) ki nam na upravništvo dopošlje svojo naročnino za najmanj eno leto naprej ali več: 7 i 2.) ki list na novo naroči in plača za celo leto. Kdor se naroči le za pol leta, dobi stenski koledar. } Nagrade so: zemljevid, molitvenik, rožni venec. J®** ® > ...... to nas « « m & m U ** , . ,.,Thp .Hon*? and Offioe. ., . — te !>ole/.ni jc vsako loto več. Nekaj se more vkreuiti. da se razširjanje prepreči. I.judje morajo biti podučeni, da se vsako leto DAir ®enkrat pustijo zdravniško preiskati. Na tisoče jc takih, katerih «c bolezen šefe prijemlje—če l>i takoj šli k zdravniku, bi si ohrftnili Življenje. Simptom I-0)0*11 i so: iwruba teka. risanje in plini ter bolečine v spodnjem delu teles«. Ko pa jc bolezen ie razvita začne bolnik bruhati, znamenje, da mora takoj k zdravniku. Kronično zaprtje je včasih nodlaaa raku. če se pojavi kri pri črevesu pri človeku nad 4~i let starosti, prihaja navadno od raka. Itaki pri ženskah je velikih nlučsiih na matcrnici. Bolečine v spod. delu telesa in bclw p.. v katerem slučaju sebi veliko škodujejo ženske, ako se ne pustijo preiskati. Ako se pa pojavi rak na ustnah, ustih ali jeziku, se ne sme čakati in botcxen a»-nemarjati. Rak na i»rsih so navadno pojavi pri ženskah nad 50 let, pa tudi včasih pri 30. iti 40 letih. Jamčimo, da vus ozdravimo. So zdravita zato, kakor tudi eu jetiko — AKO SiS ZAČNE ZDRAVITI TAKOJ IN PRAVILNO. — Ne odlaiajte sebi v škodo. DR. C. C. SINGLEY — zdravnik, 43 letno iakuinjo. 20 W. Jackson Bldg., blizu State, Chicago, III. Soba 1016, elevator do 10. nadstr. — Ure: 10. a. m, do 1 p. m. in S p. m. do 7 :.10 p. m. — Nedeljah: 10 a. m. «!o 1 p. m m o ji.-1 J AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. Naš veliki stenski zemljevid je vzbudil veliko zanimanje povsodi. Veliko smo jih razposlali kot nagrade za nove naročnike, veliko dobimo pa tudi naročil zanj. Prepričani smo, da bomo večini ustregli s tem, da damo vsem priliko, da ga dobe. Molitvenik je pripravna knjižica za vsakogar, rožni venec bo vsakogar zveselil, ker je lepega izdelka steklene jagode in zlata verižica. Pomnile pa, da velja ta ponudba samo za one, ki pošljejo naročnino direktno na upravo in plačajo list najmanj za eno leto, to je $5.00 (za Chicago, Kanado in Evropo $6.00) in sicer za naprej. Komur je naročnina potekla v letu 1926, mora plačati vso zaostalo naročnino in še za eno leto naprej. Kdor dolguje za en mesec, naj pošlje $5.50. Vsakdo naj tudi označi, katero izmed nagrad želi dobiti. Kdor je naročnino že poravnal, pa želi dobiti nagrado, naj nam ponovno dopošlje naročnino še za eno leto; katerim še ni potekla naj plačajo sedaj. Tako bo imel vsak pjistop do nagrade. POMNITE PA TUDI, da velja ta ponudba samo do 28. februrja. Kdor dopošlje naročnino pozneje, ni več opravičen do nagrade. Nagovorite svoje prijatelje, da si naroče list v tem mesecu in dobe eno izmed < t obljubljenih nagrad. — Evansville, Ind. — Ogenj je izbruhnil v skladišču lesa Monitor Furniture kompanije, ki je napravil $10,000 škode. — North Andover, Wis. -V tukajšnem kamnolomu je prišel ob življenje delavec Frank Lapointe, star 38 let, ko se je na njega zvalila tri tone težka skala in ga pome-čkala. — Chicago, 111. — Ko se je družina L. C. Stark, na 228 Lee cesti nahajala od doma, so prišli v hišo neznani tatovi in odnesli iz sob tri preproge vredne $1500. -o- koliko je Zidov v ruši ji? Med 145 milijonf prebivalcev Rusije je tri milijone Židov. Od teh jih živi 1,900,000 v Rusiji, pol milijona jih je pa v Beli Rusiji. 10 odstotkov Židov je bogatih, 50 odstotkov je delavcev, uradnikov in malih trgovcev, med tem ko se ima 40 odstotkov boriti s težkimi gospodarskimi razmerami. Okrog 150,000 židov je poljedelcev. -o- ne čakaj, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista. mali oglasi. HISE IN LOTE NA PRODAJ. SAMO $200.00 TAKOJ. 5234 S. Winchester, poslopje 2 nadstr. Po 4 in 5 sob, elektrika. $7500 Bik. Ro-bey-51st, A. J. Lieberman, 105 North Clark_St._ State 5647._30-srdosr ZID. POSLOPJE, trgovina, proda na 717 W. 69th blizu Halsted, 4 sobe flat, za .vsako obrt. $12.500. 36-srdosr ZID. BUNGALOW," 6 sob; nizka cena za takojšno prodajo. 6146 South Keating Ave. Prospect 5967. ____________ _______17-to do HIŠA NA vogalu za trgovino 5 stan. garaža v 2 nadstr. Trgovina zdaj prazna, a je pripravna za vsako obrt. Lastnik v 2. nadstr. 2700 W. 23rd St._13-tdot "SHEEP RANCH" 600 akr. sveta, ograjeno, dobra poslopja. 328 ovac-Saginaw Co., Perry Hillier, Burt, Mich . 14-tdot 320 AKR. vse obdelano, črna zemlja, blizu mesta, dobro poslopje. Lahka odplč. Walch Land Comp., Wiani-peg, Canada._40-fefot ŽIVINOREJO in mlekarstvo pfoda zelo ugodno, vprašajte takoj, Clara A. Wagner, Box 56, Hornbrook, Calif.______41-Moč PRODA trgovino, hiša 2 stan. garaža za 3 kare. "coal, express business" samo $9500. 1009 W. 69th St. __48-č,p,s 4 STAN. HIŠA 2-5 in 2-4 porči za spat, dobra transportacija, lahka odplč. 7342 Vernon._53-p,s,t NA ASHLAND AVE. blizu 67. ceste. 3 trgovine, nizka cena, samo $30,000. Frank R. McGarr, 6355 _ S. Ashland Ave. Pros. 2500._ 55-p.s,t VEL. REZIDENCA za vel. družino, na južnem delu mesta. Dobra transp. 6355 S. Ashland Ave., Prospect 2500___56-p,s.t 12 STAN. poslopje, 8 po 2 sobi "kitchenette Apts." 4—3 sobe kitchenette apts. 67th & Campbell Ave. F. R. McGarr, 6355 S. Ashland ave. _Pros._2500._58-p.s.t HIŠA 6 SOB, 50x150 lota, mehka voda, elektrika, novo dekorirano, garaža. $1200. Carl Palmer, Coal City, 111. 63-s,t,sr MODERNA REZIDENCA 4. spalne sobe, 2 kopelji, porč, garaža, lota 40x125. — $12,800. — 4515 N. Monticello Ave._81-t,sr,č HIŠA 5-6 SOB, lota 33x125, garaža 2 kari, 1922 Scoville Ave. Berwyn, _ IIL_78-t.sr.č klet zidana, 4 2 NADSTR. les. hiša, stan. Vprašajte med 9 _deljo._1940_0tto_ St. _ PARME in 4. v nc-71-t NA PRODAJ 62 AKR., 11 je paše. 40 "rod" do šole in trgovine. Dobra poslopja. 1578^2 East Gleason St., Portland, Ore. __18-t do t 80 AKR. ob posuti cesti, dobra zemlja, hiša 6 sob, hlev in druga poslopja, mlin na veter, sadonosnik, lep dom, samo $4500, takoj treba $2000. Govt. Farm & Loan, A. R. Johnson, Lyman Block, Muskegan, Mich. 88-t do t 60^ AKR. ob vel. cesti blizu cerkve, šole in trgovine. Nov l>Iev in druga posip. Studenec. Cash's Real Estate _ Agency. Westminster, Md. 49-pdop 5 AKR. dobro obdelane zemlje, fina poslopja, jagode. 25 milj do Spokane, Wash. 2y2 do Post Falls, Idaho. E. G. Hardesty, Helena, Mont.____50-p,s,t NA PRODAJ je farma 58^ akrov, s živino ali brez živine, z orodjem ali brez orodja, tudi se lahko razdeli v dve farmi eno 20 in drugo 38'/. krov. Vprašajte ali pišite za podrobnosti na: Ed. Barbaras. R. R. Prairie View, 111.__D2-g,t,sr LASTNIK PRODA 100 akrov ob-sežno farmo 6 milj od Beloit, Wis. ob dobri cesti, 1 miljo od concrete ceste: velika hiša, več drugega poslopja in polje se nahaja v lepi ravnini. Cena $100. aker. Poslopja so sama vredna te~a denarja. Vpr. ali pa pišite na: A. L. Roth, Riverside dr. Beloit, Wis., R. F. D., Box 126. P3-s,t.sr 55 AKR. zemlje, hiša 8 sob, elektrika, furnace, hlev za 15 glav. 2 silos, m. do Massillion, O. 30.000 prebivalcev. $12,500, polovico takoj. Hiša 12 sob, blizu ceste, šole in ccr-kve. 3 konji, 4 krave, 1 svinja. 5 koz. S10,500 .polovico cash. Chas Rurd. 204 McClymonds Bldg., Mas-sillion. Ohio.__ 67-s.t.sr 80 AKR zamenja ali proda, "lake district", Sawyer okraj. Wis. 40 "rods" do jezera, zemlja dobra, 25,000 čev. stoječih smrek. Vredno $35.00 akr. G. E. Johnson, Evansville. Wis. 66-s,t.sr 80 AKR. na ravnini, East Washington, $20.00 aker. J. Sullivan, 179— 8th Ave., San Francisco, Cal. __80-tdot 200 AKR. ob glavni cesti No. 3, eno miljo "frontage". 10 akr. lote, blizu Memphis, G. M. Wallace, Kerr- velli, Tenn.___74-t,sr,č "CHICKEX-TRUCK FARM" 20 akr., 25 milj do trga, 10 akr. fine zemlje, 7 akr. višje ležeče, 3 akr. gozda. Hiša 5 sob, druga poslopja, garaža. $8000. Amer. Slovenec, 1849 W. 22nd_Str., Chicago, 111._73-t,sr,č SADONOSNIKI najboljši v Zed. drž. Cene in pogoji ugodni. Vprašajte: Louis S. Schultz,_St. Joseph, Mich. ____70-1 "PEACH ORCHARD'' 11^ akr., 9 let staro, Sutter Countv, Calif., pridelate 130 ton, stroški le $40.00. — $900.00 aker. Add. E. L. Kynoch, San Rafael, Calif. 68-t DELO IN SLUŽB DEKLE za splošna gospodinjska dela 2259 E. 73rd St. Ph. Saginaw _5310.__59-p,s,t DFKLK za splošna domača dela. _ Mandel,_3117_Montrose Ave. _ 76-t DEKLE za pomoč materi, stara'15 ali 16 let, dober doni. Ph. South Shore 8490, 7749 Jcffery 1st Apt. __j^t.sr.č _UGODNA PRILIKA. "CHICK! CHICK! CIIICKl" Naše piške vam delajo žlvjenje — kupčija dobra. Rocks, Red, $18.50, Leghorns, $16.00, Minorcas $23.00. — Z naročilom jc poslati denar. — Flake's Pctland, Salem, Ore. ________70-1 do tt DEL1CATESEN, na lepem prostoru 6842 Dorchcster Ave. Nizka cena. ___54-p,s,t SALESMAN ČEDNE ZUNAJNOSTI ZA DELO V NOVEM DEPARTMENTS Prilika za moškega vsake starosti, lahko naredi od $3000 do $5000 letno, letno. Vprašajte za KARL D. FRIEND OLIVER SALINGER & CO., Room 660—First Natl. Bank Bldg., Clark and Monroe Strs. 82-t,sr,c Z A MALE FARME, 100 milj do Houston, Texas, blizu mesta in železnice. Cena nizka. Geo. S. Gayle, 1223 W. Bell Ave., Houston, Tex. ___32-srdoar GLAVNI STAN za kokosjerejo. $150 deset akrov blizu Tacoma. Mutual Realty, 938j^ Pacific Ave., Tacoma, Wash._34-srdosr ILLINOIS FOX RIVER FARME na prodaj. Vrtnarstvo in "truck" farme blizu Elgin, 40 do 300 akr. Cena od $135 do $500 za aker, z dobrimi improve«nets. Idealni prostro za kolonizacijo. Na odplč. Vprašajte W. ti Kirkpatrick, Elgin National Bank Bldg., Elgin, 111. Phone Elgin 351. __D-l srdosr Dr. ST. F. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.-*Od 1 do 5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., poL Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544. AVTOMOBILI NA PRODAJ. "PACKART TWIN SIX" kakor nov, naredi 90 milj na uro. Poskusite ronati gotovo vam dopadc* —• $300.00 cash. 1922 \V. Emerson, West 2208.__75-t,sr.č LAFAYETTE-IMPERIAL limusine, vozil le 7000 milj. Zgleda kakor nov, proda takoj. 608 S. Paulina St. ________72-t,sr.č V NAJEM SE ODDA ODDA V NAJEM lokal za drogarijo v dobri naselbini. Frank R. McGarr, 6355 S. Ashland Ave. Pros. 2500 57-p,S(t POHIŠTVO NA PRODAJ. PRODA opremljeno stan., 2 sobi, tu* di piano. 550.00. Vprašajte zvečer po 8. uri. 3503 Adams St. 2B. 19-t do t PRODA $200.00 Victor Victrolo," kakor novo z rekordi, za $75.00. Mrs. Monson, 4861 Berenica Ave. 20-t do t ' "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohiltv« za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE. 4040 North Kedzie Ave. "amerikanski slovenec19 Širite "amer. slovenca" Torek, 22. februarja 1927 Sedla sta in pokušala jedila, ko so jima bila neznana, pa zelo prijetnega okusa; med jedjo pa so jima za zaveso prepevale ženske in igrale na harfe in piščali. Prinesle so jima tudi vina ;tega se pa z ozirom na Masudine besede nista dotaknila ter prosila z znamenji vode, ki so jo kmalu prinesli. Po končani večerji so ženske odnesle posodo in prišli so črni sužnji; ti so ju peljali v kopeli, kakršnih še nikoli nista videla ; tu sta se najprej kopala v vroči, nato pa v mrzli vodi. Drgnili so ju z dišečimi olji, zavili v bela oblačila in jih peljali nazaj v njuno sobov kjer sta našla postelje pripravljene. Ker sta bila močno utrujena, sta se vlegla in ob zvokih prijetne godbe kmalu zaspala. Ko sta se prebudila, se je razlivala svetloba solnca skozi visoka okna. ''Slišal sem že praviti o začaranih gradovih," je rekel Godvin, "in zdaj mislim, da sva v takem gradu. "Skoraj res," odvrne Wulf. Vstala sta in se oblekla v čista oblačila ter vzela najboljši plašč, ki sta ga prinesla seboj na mulah; nato pa so prišle v sobo zastrte ženske z zajutrekom. Brata sta kazala ženskam znamenja, da želita brisač, da si osna-žita oklep. Ženske se kmalu vrnejo z brisačo in mazilom v loncu; sedejo na tla, in prično snažiti njune oklepe. Godvin in Wulf pa sta likala čelado, ostroge in zapone, snažila meč in bodala ter jih brusila s kamenom, ki sta ga v ta namen nosila seboj. Pri delu so se ženske tiho razgovarjale in brata sta nekaj razumela, vendar ne vsega. "Lepa dvojica zares," je rekla prva. "Srečne bi bile, da bi imele take soproge." "Da, res," odgovori druga; "gotovo morata biti ta dva dvojčka, ker sta si tako podobna." "Kruto je bilo od gospe Masude, da je privedla ta dva ptiča v gospodove mreže. Lahko bi ju bila posvarila." 'Masuda je bila vedno okrutna," je odgovorila druga; "ona sovraži vse možke, kar je naravno. Mislim pa, da bi silno ljubila onega, ki bi ga rada imela, in bi bilo morda zanj še hujše nego njeno sovraštvo." "Ali sta dva viteza ogleduha?" "Sodim, da, abotna človeka sta, ki mislita, da morata biti ogleduha. Bolje bi bila storila, če bi se držala borb, za kar sta brez-dvomno dovolj sposobna. Kaj pa se zgodi ž njima?" "Kar se vedno zgodi, sodim — prijetne u-rice izpočetka; potem pa, ko ju izvabijo, pride izbera med vero in čašo. Ali pa jih. morda vržejo v ječo, ker se zdita, da sta plemenitega stanu, da jih odkupijo. Da, da, o-krutno je bilo od Masude, da ju je tako sprejela; morda sta celo samo potnika, ki želita videti naše mesto." Prav tedaj se je odgrnila zavesa in vstopila je Masuda sama. Nosila je belo oblačilo, v katero je bilo nad levimi prsi vdelano rdeče bodalce, njeni dolgi, črni lasje, napol zaviti s pajčolanom, so ji padali napol zakriti doli po rami. Nikoli poprej se ni zdela bratoma tako krasna. "Pozdrav, brata Peter in Janez. Mar je to primerno delo za romarje?", je rekla francosko in pokazala na dolge meče, ki sta jih brusila. "Da," odgovori Wulf, ko sta vstala ter se ji poklonila, "za romarje — v to sveto mesto." Ženske, ki so snažile oklepe, so se tudi poklonile, kakor je vse kazalo, je bila Masuda tukaj ugledna oseba. Vzela jima je oklepe iz rok. "Slabo osnaženo," je rekla osorno. "Menim, da znate lepše govoriti, kakor delati, odidite. "Poslušajta viteza; sporočilo imam za vaju. Gospod" — in povesila je glavo pri tej besedi, —"vaju sprejme tekom ene ure; dotlej pa se gremo lahko izprehajat po vrtovih ,ako je vama všeč; vrtovi so vredni, da si jih človek ogleda." In odšla sta ž njo; stopajoč proti zavesam pa jima je zašepetala: "Ako je vama življenje drago, spomnita se vsega ,kar sem vama naroČila — predvsem glede vina in prstana; kajti če bosta vinjena sanjarila, vaju bodo preiskali. Z menoj ne govorita drugega kot o navadnih stvareh." Na hodniku za zaveso so stali belo oblečeni stražniki, oboroženi s sulicami, ki so se obrnili in jim sledili. Najprej so šli v hlev gledat Dima in Plama, ki sta rezgetala, ko so prišli bližje. Spoznali so, da sta bila v dobri oskrbi. Od tod so šli skozi obokan hodnik na slovite vrtove, o kterih je šel glas, da so bili najkrasnejši na celem Jutrovem. In res so bili krasni; tam je rastlo drevje, grmovje in rože, kakor jih je redkokje videti, med skalami pokritimi s praprotjo, pa so žuboreli potočki, ki so penasto padali preko visokih skal. Tupatam je bila senca cedrovih dreves tako gosta, da je bila dnevna svetloba iz-premenjena v mrak: drugje zopet pa so bile trate pokrite s cvetlicami, ki so napolnjevale zrak s prijetnim vonjem. Vsepovsodi so rast-le rože, mirte in bogato s sadjem obloženo drevje, od vseh strani pa so prihajali glasovi golobov in mnogih belokrilatih ptic, ki so letali od palme do palme. v Hodili so po potih posutih s peskom eno miljo daleč. Ko so naposled prekoračili goščavo trepetajočih, dračju podobnih rastlin, so dospeli iznenada do nizkega zidovja, kjer so uzrli pred seboj tisti črni, široki prepad, ki so ga prekoračili, predno so dospeli v grad. . "Ta prepad obdaja notranje mesto, utrdbo in vse, kar spada k njej," je rekla Masuda ; "ali more živa duša narediti most preko njega? Zdaj pa pojdimo nazaj." Vrnili šo se po drugi poti v grad; tukaj so bili pripuščeni v neko predsobo, kjer je stala straža dvanajstih mož. Po dolgem hodniku so dospeli do zaves, pred katerimi sta stala dva stražnika, ki sta takoj odgrnila zavese. Vstopili so v veliko dvorano ter stopali skozi množico ljudi, ki so vsi ležali sključeni na tleh. Zadaj se je dvorana zoževala. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-deljavo. 1758 W. 21 st Street in Wood, Chicago, III. Izvrstni sladoled, mize za goste Katoliški Slovenci ne pozabimo, da je naše katoliško časopisje naša največja obrambena moč! vinko arbanas Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 w. 18th St. Chicago, iii. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dels izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Cene zmerne. —————————————————— ififli BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZN1NA Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno zeleznino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem cziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.) John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEI-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0490. 000000000000<>00<>00<>00<)-000000000<>000<>00 PISANO POLJE Dr. P. A. Tominec: -'/A v * IV Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STO-RIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! z Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spada jo&a dela, kaker društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, al! posameznikov. — Tiskamo za druitva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščipe na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Pristopajte PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko » Slovenski Katoliški Jednoti Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku $2,825,153.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD 1OO-PROCENTN A. Njeno premoženje znaša $1,600,000.00. Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000. Ima 170 krajevnih društev širom države. Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega druitva. — Gleda ustanovitve novega druitva (8 članov zadostuje) pišite BA glavnega tajnika: Jo«. Z&larja, 1004 N. Chicago it, Joliet, III. Nagrada za ustanovitev znala $20.00. SONCE IN SENCA. Verske razmere pri prvotnih narodih se ujemajo s svetim pismom. Nekaj posebnega ,kar opažamo pri vseh prvotnih narodih, so žrtve prvin ali prvih sadežev, ki jih opažamo v njihovem češčenju Boga. Pri An-damancih je bil celo prvi greh človeka izvršen s tem, ker niso ljudje hoteli na tak način priznavati božje nadoblasti nad seboj. To priznanje ;ie obstajalo v tem, da niso smeli u-živati prvih sadežev ljudje, zato ker jih je njihov Bog, Pu-luga, zahteval zase. Videli smo, da tudi svetopisemska prepoved obsega priznanje božje nadoblasti. Bilo pa je v raju drevo spoznanja dobrega in hudega. Bog bi bil dovolil pač uživanje sadu drevesa spoznanja, ko bi se človek že pokazal dovolj utrjenega v čednosti. Tako bi bilo izraženo, da uživanje sadu drevesa spoznanja v prvi vrsti pripada Bogu, potem ko bi človek že priznal božjo nadoblast in se začasno zdržal tega sadu, bi ga pa tudi človek sam postal deležen, prav kakor vidimo to še sedaj v žrtvi prvin ali prvega sadu pri prvotnih narodih. Da je bilo to temeljna misel prepovedi v raju, je razvidno že iz tega, ker so prve žrtve, o katerih sveto pismo sploh govori, tudi žrtve prvin, namreč Kajna in Abela. Kajn je daroval prvi sad poljedelstva, Abel pa prvence živinoreje. Če se je v prvih časih človeštva na tak način priznavala božja nadoblast celo pri pridelkih, pri katerih je bilo kolikor toliko udeleženo tudi človeško delo, pač lahko sklepamo, da se je to vršilo toliko bolj pri onih sadovih, ki jih je narava sama proizvajala, pri katerih je bila božja oblast in lastnina še tolikanj bolj očividna. Lahko tudi sklepamo, da misel priznanja božje nadoblasti z žrtvijo prvin, ni mogla nastati prvotno pri sadovih lastnega truda, ampak se je mogla po dušeslovnih zakonih poroditi le iz navade, žrtvovati Bogu in priznavati njegovo nadoblast s prvinami sadov, ki jih je narava sama proizvajala. Prav tako se tudi socialne (družabne) razmere prvotnih narodov ujemajo s svetim pismom. Pri prvotnih narodih najstarejše kulturne stopnje, pri južnovzhodnih Avstralcih in Pigmejcih, kjerkoli najdemo tozadevna sporočila, najdemo povsod, da so povsem enotna. Eno najvišje bitje in od njega (ali na njegov ukaz) ustvarjen človeški par kot začetnik človeške družine in družbe. Torej ista slika, kakor nam jo sporoča sveto pismo. To eno-ženstvo, to se pravi zveza enega moža z eno ženo, namesto katere najdemo pri mnogih poznejših nekulturnih narodih mnogoženstvo ali celo mnogo-moštvo, je sociološka posebnost baš pri najbolj prvotnih narodih, kakor so Pigmejci in Pigmoidi in južnovzhodni Avstralci. Že enoženstvo samo po sebi izraža notranjo enakovrednost in enakopravnost moža z ženo. Znano je, kako nizko je stališče žene pri mnogih kulturnih in nekulturnih narodih in v kakem; poniževalnem suženjstvu še dandanes marsikje zdihuje žena. Tega ne najdemo ne v Mojzesovem sporočilu, pa tudi ne pri najbolj prvotnih narodih, ki so nam še dosegljivi. Kolika je njena enakopravnost, je razvidno iz njene izbire živi j enakega druga, iz njenega stanu primerne- ga stališča v družini, v rodu, v ljubezni moževi. Vprav ta slednja je v svetem pismu posebno izražena v besedah: Zato bo mož zapustil svojega očeta in svojo mater in se držal svoje žene, to se pravi, pretrgal bo najsvetejše vezi spoštovanja in hvaležnosti, ki ga vežejo do staršev, katere bo zapustil zaradi zdaj bolj ljubljene žene. Se bolj znamenito je to ujemanje, če primerjamo sveto pismo in moderna raziskovanja glede zaključkov o gospodarskih razmerah prvotnih narodov. Jasno je pač vsakomur, da je prvi začetek gospodarskega razvoja človeštva lov in zbiranje sadov, ki jih proizvaja narava sama. To zbiranje vsekakor v tropičnih krajih ni nobeno težko delo, je celo zabava, če pomislimo, da človek pri tem prodira v vso krasoto narave. To gospodarsko stanje vlada še dandanes pri vseh pigmejskih narodih. Avstralcih in nekaterih južnoameriških indijanskih rodovih. V kolikor niso ti narodi potisnjeni v neugodnejše kraje, tvorijo tudi dandanes še najbolj verno sliko brezskrbnega rajskega življenja, kakor nam ga popisuje sveto pismo. Tudi po padcu, ko je delo bilo človeku naloženo kot potreba, no smemo misliti, da se je to božje prekletstvo v polnem obsegu že dovršilo na Adamovi osebi. Imelo je to prekletstvo čas, da se izpolni na vsem človeškem rodu, in tako ni bilo nobene o-vire, da ne 1 >i Adam in njegovi nasledniki, v kolikor so živeli v ugodnejših razmerah, ohranili vsaj nekaj starega, brezskrbnega življenja. Taki pa so narodi, ki žive na kulturni stopnji lova in zbiranja. Na tej stopnji je naloga moža, da se bavi z lovom in skrbi za hrano, ki izhaja od živali. Žena nasprotno ima dolžnost, da zbira rastlinsko hrano: sadje, jagode, zdravilna zelišča itd. Popolnoma se ujema s tem Mojzesovo sporočilo, da je bil v raju Adam tisti, pred katerega so bile pripeljane živali, da bi jim dal imena. Od Eve sicer ne beremo, da je dala imena rastlinam, pač pa morda ni brez pomena in ne samo gola ženska radovednost, da je bila vprav Eva tista, ki se je bližala drevesu, odtrgala sad in ga dala možu. Če bi ne bil ta sad prepovedan, bi bilo to ta-korekoč njena naravna služba v rodbinskem življenju in prav na to bi se nanašal izgovor Adamov: Žena, katero si mi dal v tovarišico, mi je dala od drevesa in sem jedel, in bi prav zato tvorilo še večje o-pravičilo. Iz te kulturne stopnje lova in zbiranja sadu se je razvila potem živinoreja in poljedelstvo, vmes pa je bilo vrtnarstvo in ovčje-ter kozjereja. Oboje vidimo nastati pri Adamovih potomcih. Tudi nasprot-stvo med Kajnom in Abelom, ki se pojavlja med njima, nam potrjuje etnološka veda. Poljedelstvo je dalo povod k nižjim verskim oblikam, ker je zaradi svoje odvisnosti od vremena skušalo na razne načine dobiti vpliv na vremenske prikazni, medtem ko se je med pastirskimi rodovi staro, preprosto češčenje Boga še najbolj ohranilo. Iz vsega povedanega je slehernemu jasno, da Mojzesovo sporočilo ni ne laž ne pobožna pravljica, kakor trdijo nasprotniki ,ampak da njegovo isti-nitost potrjuje najmodernejša znanost. Potrjuje se tudi tu stari rek: Popolna znanost vodi k Bogu, p/olovičarska pa proč od njega. r