ki,?]« vsak da« raze« in praznikov. Issued daily Sundays and Halldaya YEAH XXXVm Ceaa liata ]• M.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * ff&S.™cS.1^ ffS^S? CHICAGO 23. ILL.. PETEK. U, JANUARJA (JANUARY II). 194« Acceptance fef mailing at »peclal rate of pottage provided tor in section i 103. Act of Oct. 3, 1917, »uthoiiied on June 4, 191b. Uredniški ln upravnllkl proatori: 3«67 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwall 4904 Subacrlption $6.00 Yearly _ dTEV.—NUMBER I klarska unija in korporacija \Brat:°K,tai-1.8. Steel obnovili mezdno pogajanje >re(hednik Truman odobril zviicinje cen tVTNA UNIJA PODPISALA POGODBO Wuhington. D. C- .10. jan.— Jarska unija, včlanjena v [ongresu industrijskih organi-icij/ in korporacija United States Steel, sta naznanili dose-lo sporazuma glede obnove itzdnih pogajanj. Pričela se jo danes v New Yorku in u-inje je, da bo preteča splošna bvka v jeklarski industriji od-irmjena. Predsednik jeklarske unije je 5hilip Murray. On je predsed-iik tudi CIO. Unija ima čez bo,000 članov, ki so uposleni v [ovarnah jeklarskih korporacij. Stavka je bila oklicana, ko so irporacije zavrnile zahtevo zvišanja plače za dva do-Erja na dan! Pričela se bo prihodnji pondeljek, če ne bo spor zravnan s pogajanjem med vo-litelji unije in reprezentanti ^orporacij. Predsednik Truman je poseli v spor, datffdvme stavko, laznanilo iz B«6 hiše pravi, da ■ odobril predlog, da se cena »klu zviša za štiri dolarje na jno. Jeklarska industrija je predlagala zvišanje za sedem [olarjev na tono za kritje višjih troškov produkcije. [Naznanilo, da bosta jeklarska tnija in korporacija United )tates Steel, ki govori v imenu mh jeklarskih komnpij, o\h n, ♦H pogajanje mgftvU M^- v P. Femsinger, načelnik po-tbnega odbora, katerega je 1-lenoval Truman in mu poveril ravnavo konflikta. John W. r, direktor urada za vojno produkcijo in preureditev indu-Itrij za produkcijo-civilnih potrebščin, Chester Bowles, nsčel-iik urada administracije cen, in fohn C. Collet, direktor urada ekonomske stabilizacije, so kon-ferirali s Trumsnom v Beli hiši 0 objavi naznanila, da bosta jeklarska unija in korporacija Jnited Steel obnovili mezdna ovajanja. Truman je storil korake za ivrnitev stavke klavniških de-ivcev, ki je bila oklicana za 1 ihodnji torek, in stavke proti Jencral Electric Co. in West-lfihouse Electric Co. prihodnjo Predsednik je izrazil u-»nje, da bosta stavki odvrnjeni posredovanjem članov federalna spravnega odbora, ki so ose^li v kontroverzO. Stavka proti korporaciji Ge-eral Motors se nadaljuje. Av-unija CIO je naznanila, da fe bo umaknila zahttve glede viianja plače za 30 odstotkov, fodja stavke je Walter P. Reu-podpredsednik avtne unije, ^troit. Mick.. 10. jan.—Av-^a unija CIO in nova avtna kporaeija Kaiser-Frazer sta Izpisali pogodbo. V imenu prporacije sta pogodbo podpira H<-njry J. Kaiser, načelnik h rektorjev, in Joseph lFnj/er, predsednik korpors-'J«4 v imenu unije pa William t'Aulev in William Stevenson. tVxiba določa pUčo $1.19 ns fr" 'n k tej bo dodano zvišanje, P^ro bo unija izvojevala v fvki proti korporaciji Genersl rotor*. Kaiser-Prszer Corp. se "bvezala, ds bo prispevala v kbni sklad pet dolarjev za izdelani avtomobil. Denar sklene bo razdeljen med liJvcd. Korporacija nričakuje. | bo producirala najmanj 300.-g avtomobilov, kar pomeni, da ■ Prispevala v sklad okrog f fK, °00 Pogodba tudi določa ®Dito' delavnico in pobiranje •anarine (checkoff") za unijo I korporaciji. Western Union »■—«—-----—■■ ■!..... ■ ——------,---5L__ lahko čaka Unija ADF obljubila pomoč stavkarjem New York. 10. jan.—Joseph P. Selly, predsednik unije American Communications Association, je dejal, da Western Union lahko čaka, "dokler ne zmrzne pekel," preden se bo 7000 članov njegove unije, ki so zastavkali, vrnilo na delo. Selly je podal to izjavo po konferenci z R. H. Kimballom, podpredsednikom Western Union Co. On je. ponovno na-glasil, da unija ne bo sprejela odloka vojnega delavskega odbora. Stavka je posledica tega odloka. Western Union se poslužuje telefona in'pošte pri dostavljanju poročil. Čez tisoč stavkar-jev je včeraj piketiralo njen glavni urad v New Yorku. Telegrafska zveza med New Yor-kom in drugimi ameriškimi mesti je bila pretrgana zaradi stavke. Waahlngton. D. C« 10. jan.— Unija komercialnih telegrafistov, včlanjenih v Ameriški delavski federaciji, je zagotovila Domače vesti Zopet v civilu Detroit.—S častnim odpustom sta se vrnila v civilno življenje brata Leo in Albert Bernik, Prvi je prišel iz Nemčije, drugi pa od mornarice. Latrobe, Pa.—Častno sta bila odpuščena iz armade Stanley Ban in Frank Klopchar, oba člana društva 725 SNPJ. Is Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je podlegel uDŠkodbam Louis Les-jak iz poilinwooda. Težko je bil poškodovan, ko je šel po izjavi policije preko ceste proti in gA je povozil avto. Star je bil 4§ let, doma iz Lokavca pri Ajdovščini na Primorskem in v Ameriki od 1912. Tukaj zapušča mster, pet poročenih sestra in brata. Bil je član SDZ. —Joseph Godič iz Collinwooda je v bolnišnici Emergency Clinic podlegel poškodbam za o-peklipami, katere je dobil pred šestimi tedni pri delu. Bil ie samski, star 62 let in v Ameriki 42 let.—Častno so bili odpuščeni iz oborožene sile: Joseph Grdi na, sin Joleta Grdine, pri mor narici 38 mesecev, zadnjih 9 mesecev na Pacifiku, prej pa na Atlantiku; Joseph L. Cercek, v armadi 31 mesecev in se bojeval nk zapadni fronti; brata Elmer —" it. ' . 1« i, .. na zapaam ironu oraie jDimci pomoč uniji CIO, ki je otticala ErnMt pint prvi v.armftdl stavko proti Western Union. ^ drugi pa 42 mesecev Njen J. bo £ Oborit,* ££dni fronti.- noben telegrafist sprejel sluttel r bolnišnice se je vrnil Frank uradih Western TTniotr. ^Yz. klTe /.lai zdravi doma jralj Jurij pozdravil lelegate 1^'ndon, 10 jan —Kralj Jurij lx»zdrsvil delegate, ki So pri- Chleago. 10. Jan. — Cez 8000 članov neodvisne unije Association of Communication Equipment Workers je zastavkalo proti Western Electric Co. V tej uniji so delavci, ki instalirajo telefonsko opremo. Ts unija je včlanjena, v Zvezi telefonskih delavcev, ki ima čez 263,000 članov. Možnost je, da se bo pridružila stavkarjem. Če se bo to zgodilo, bodo vse telefonske zveze pretrgane. Unija Association of Communication Workers je oklicala stavko, ko je bila njena zahteva za zvišanje plače za šest dolarjev na teden odbita. Argentinske firme dobile koncesije Buenos Aires, Argentina, 10. jan.—Argentinske firme in kom-panije so dobile koncesije in se bodo lahko izognile zvišanju plač, če dokažejo, da jih ne mo-lejo zvišati. Kompanije so se uprle in naznanile, da se ne bodo pokorile vladni odredbi, da morajo zvišati plače za 15 do, 25 odstotkov. Odredbo Je izdal polkovnik Juan Peroh, ki ima glavno besedo v vladi. Ameriška komisija dospela v Tokio Tokio, 10.. j*n.—Ameriška komisija osmih članov je dospela v to mesto, kjer bo pomagala pri izvajanju odredbe, ki določa razpust trusts ZaibaUu in drugih japonskih industrijskih kombinsdj. Načelnik komisije, ki reprezentira vojni in mprna-rični department, je Corwin Ed-wsrds. Po dovršitvi svojegs dele bo predložila poročilo obema -departmentoma. * •_ Eksplozija na . ameriškem parniku Pearl Harbor, Havaji, 10. jan. —Na ameriškem parniku, ki se je nahajal v bližini Okinawe. se je pripetila eksplozija. Trije člani posadke so bili ubiti, šest pa ranjenih. v Euclidu. iS Mllwaukeeja Milwaukee—V sanatoriju Sacred Heart se nahajs ie več tednov Kristina Bregant, žena Franka Breganta, ki boleha že več kot devet let za slsdkorno boleznijo. Sin Frsnk se je vrnil od vojakov, kjer je služIl skoraj štiri leta, drugi sin Edwin pa je še na Guamu, toda ga pričakujejo domov.—Leo Koshak, ki je bil 16. dec. težko poškodovan v r.vtni koliziji v bližini mesta, je podlMel poškodbam v bolnišnici. Zapušča ženo in štiri sinova,—John Rozman je 27. dec. v krogu svojih sinov in hčera, vnukov in prsvnukov praznoval visoko starost 90 let.—Častno so bili odpuščeni iz oborožene sile: Albert Lončarlč in John Chokel, sinova družine Joseph Chokel, v vojni čaz tri leta; John Kegel ml., v anrredi tri leta in služIl v Indiji in Burmi; John C. Evs-nich, služil pri mornsrici, zdaj pa že nadaljuje študije na univerzi Marquette. Nov grob v Detroitu Detroit.—Tukaj Je umrl Anton Kravanja, star 39 let In doma od Soče na Primorskem Zapušča ženo, očeta in več sorodnikov. Pred leti je živel v Bridgeportu, O. SODIŠČA FORMIRANA NA JAVI skem ustavi jenom Sporazum med vlado in komunisti čungking. Kitajake. io. jan.-'^oraW za restavriranje irTPkomuntstov, ° ki UkontrohI'ujo1 kolandike nadvlade severne , kitajske pokrajine, so IKinrfcKirftlr A Drkl naznanili dosego sporazuma gle- rULILl* de končanja civilne vojne. Th-; JA RAZPUSCENA koj po objavi h|^nanila je bilo izdano povelje oboroženim si-, BtltvlJi( Jtvl< 10, jan.-Brlt-am obeh grup, nfj ustavijo bo- . vojfiSke avtoritetJ so prvič, jevanje. odkar so se zavezniške sile vr- Vojaški poveljniki so dobili navodila, naj takoj odrede usta vitev sovražnosti in premikanje čet. Nove vlidhe čete ne bodo poslane v Mandžurijo, da tam restavrirajo kitajsko suvereni-teto. Povelje za ustavitev streljanja je sledilo pogajanju med generalom Čunom, poveljnikom vladnih čet, io,j^icralom Enla-jem, načelnikom komunistične delegacije. Za dosego sporazuma kna velike zssluge general George C. Marshall, ameriški poslanik v Čungkjngu. On je s svojim posred9y|j|jem omogočil Vno vlado in ta za zedlnje-Hib političnih spravo med c< komunisti. Pot je zdsj nje vseh kita grup, ki so s* kaysale med seboj, S končanjUrt civilne vojne je postavljena podlaga enotnosti na Kitajskem. ; Pobijanje tpsnega sovraštva , i * . • .. Truman iti Stassen prevzala y^dstvo L, nile na otoke Vzhodne Indije, storile korake za restavriranje holandske nadvlade. Odredile so formiranje holundskih sodišč na Javi, največjem otoku Vzhodne Indije, pred katerimi se bodo morali zagovarjati jetniki, ki so v ječah, kakor tudi osebe, ki bodo aretirane v bodočnost), Holundsku sodišča nimajo ju-risdikcije nad osebami, katere krijejo britski vojaški zakoni. Samo'te so izvzete. Jurisdlkci-ja krije vse druge ne glede na narodnost. Značilno je, ker odredba določno poudarja, da morajo biti sodišča holandska, ker je Vzhodna Indija del holandskega Imperija. Sodišča Imajo holandske predsednike. Britske avtoritete so pojasnile, da bodo sodišča funkcionirala kot del zavezniške vojaške administracije, katere glavni stan je v Sinrfaporu. Izrekala bodo lahko smrtne ln zaporne k^zni. Formiranje holsndiklh sodišč je nadaljnji dokaz, da bo do britske vojaške sile pomagale Holandljl pri katlranju rsvol te domačinov, ki zshtsvajo svobodo in neodvisnost. Brec brit Prva seja zavezniške komisijs Tokio. 10. Jan.—Prva sejs članov zavezniške komisije za Daljni vzhod se Je včeraj vršila v tem mestu. Komisijo tvorijo reprezentanti Amerike. Rusije, Velike Britenlje in KitaJ-•ke. Ustanovljena je bila v «mislu zaključka, sprejetega na konferenci zunanjih ministrov treh velesil V Moskvi. šli v London, na prvo sejo skupščine Združenih narodov Delegati so bili njegovi gosti na banketu v palači St. James. Policija ponovno aretirala pikete Chicago, 10. Jan.—Policija Je ponovno aretirala ena Jat članov unije United Electricsl. Radio & Machine Workers CIO. ki so pi-ketirali tovarno Illinois Gear L Mschine Co Doslej Je bilo a-ret Iran ih le 132 stavkarjev. Delavci mt zastavkali za zvišanje plače za 20 odstotkov. Chieego, 10. Jan.—Predsednik Truman in Harold E. Stassen, bivši governer Minnesote, bosta načelovala kampanji, ki se bo pričela 17. februarja in zaklju-čils 24. februarja,.za pobijanje rasnega sovraštva. Kampanja se imenuje teden ameriškega bratstva. Njen namen je zbiranje prispevkov v posebni sklad. Določena je vsota $4,000,000. Denar iz tega sklada bo potrošen za pobijanje bigotstva, predsodkov ln rasnega sovraštva. Kampanjo sponsorlra Splošna konferenca kristjanov in Židov. Njeni voditelji so se včeraj sesuli v hotelu Stevensu, kjer je bil prirejen tudi banket v po-čast Stassenu. ki je bil nedavno odpuščen Iz mornarice. On je bil član štaba admirala Williams F. Halseyja. Stassen je republikanec ln se omenja kot potencialni predsedniški kandi-dst republiksnske stranke. Na banketu jc bila prečitana Trumanova proklumaeija. Tru-mon je bil hbrsn za častnega predsednika, Stassen po za voditelja kampanje. "Dober svet v bodočnosti se mora zgraditi le na temeljih priznanja dostojnosti in prsvic slehernega posameznika," pravi Trumanova proklamaclja. "Ozirati be ne smemo na pleme, vein poreklo posameznikov, landHka nadviuda Vzhodne Indi- ■ • je Ktrnioglavljena. V bistvu so britske vojaške avtoritete postavile Javo pod obsedno stanje. Kako dolgo bodo Imela holandska sodišča brit* sko podporo, ni znano. - Gotovo je, da so poročila, da bodo britske čete zapustile Javo v marcu, brez podlage. Britske vojaške avtoritete so odredile razpust Indoneške poli clje na Javi, ko se Je dva tisoč holsndskih vojakov Izkrcslo Batsvljl, glavnem mestu. Ali bodo nfiogle britske ln holsnd ske čete zatretl gibanje zs neod vlsnost, Je odprto vprašanje, * Protesti ameriških vojakov naraščajo General Eisenhower priporoča pospešitev demobilizacije Frankfurt, Nemčija. 10. jan — Pet tisoč ameriških vojakov je demonstriralo .in protestiralo pred glavnim stunom urnuulr v tem mestu zaradi zavlačevanja demobilizacije. Vojaki se bi radi vrnili domov. Demonstracije so v teku v vseh krajih sveta, v katerih se nahajajo ameriški vojski. Poveljniki ameriške okupacijske sile v Evropi je general Joseph T. McNarney. Vojaški policaji so morali rabiti orožje proti demonstrantom pred urudom generala McNarnyja. Okrog 20 demonstrantov je bilo uretiru-nih. Washington, D. C.. 10. jan.— Vojni department Je objavU nove odredbe in jih poslal poveljnikom ameriških oboroženih sll v Evropi, na Pacifiku in Japonskem. Te vsebujejo lnstrukclje glede pospešitve demobilizacije. Genersl Dwight D. Elsenhower, šef generalnega štaba, se je izrekel za pospešitev demobilizacije, Izdal je ie odredbo v tem smislu, da potolaži vojake, ki so se naveličali službe v tujini ln se hočejo vrniti domov. V torek so ameriški vojaki demonstrirali in protestirali v Manili, .Genersl Douglas Mac-Arthur, poveljnik okupacijskih sll na Japonskem, je dejal, da ne bo podvzeta disciplinarna akcljs proti demonstrantom. Podržavlje nje poljskih industrij Zasega nemikega premoženja odrejena ro temveč priznati enakopravnost vseh državljanov Korski, ki bodo podvzeti, da kampanja dosežr določeni cilj, so bili orisani. TI uključujejo med drugim moblllzlrsnje Jasnega mnenja proti predsodkom In izvajanje programa splošne kooperacije vseh grup in orgs-nizacij. Trumanu ln Stassenu bo pomagal pri vodstvu kampanje George B. McKibbin. čikaiki odvetnik ln bivši državni firtan-čnl direktor. Restavriranje. španske monarhije? Don Juan in Franco sklenila dogovor , Bivši premier Churckill na poti v Florido Miami Beach, Fie . 10 jan.— Kršil k Clarke, predsednik Clarke Steamahip Lines, je naznanil, da sta bivši britski premier Winston Churchill in njegova žena na poti v Florido V Miami Beach bosta d o« pela 17. januarja. Lausanne, ftvlcs, 10. jsn —Poročilo I z zanesljivih virov prsvi, da sta diktator Franco in Don Juun sklenila dogovor glede re-stavriranjs monarhije v ftpanl' ji, Don Juan, ki se pogaja sa španski prestol, živi v fivirl. Poročilo dostavlja, da je Don Juana obiskal Jose Maria Oriol, nprezentant španskega dikta' torja. Dogovor določa postoprto' oddajanje oblasti Don Juanu po generalih, ki so postavili Francs na čelo Španije. Prva faza predvideva vzposts vitev reda v Španiji, ki ga ogra* Žajo aktivnosti republfkanrev, druga pe razpust fašistične vtranke. Don Juan bo pozvan, naj zesede španski prestol, po formiranju močne katoliške ro-jalistične stranke Ramon Padilla, tajnik Don Juana, bo kmalu odpotoval v Madrid, kjer bo konferirsl .s Francoij) Slednji hoče prepre čiti zavezniško odločitev gled; odnotajem z njegovim režimom Franco se je odločil za restav riranje monarhije, ker so španski republikanci dobili podporo zavezniških držav, /lasti Fran-, clje Poročila, da bosta Velika Britanija in Amerika pretrgali ekonomske in politične odn'4eje s Francovo vlado, se vzdržujejo Varšava, Poljaka, 10. jan. — Poljsku vlada je odredila podr žu vi jen je vseh glavnih industrij dočim je Istočasno narodni svet odobril dekret, ki določa vladno prev*ctje vseh podjetij, ki upo-slujejo 50 ln več delavcev, Pri zadete so banke, rudniki, tovsr ne, komunikacijski sistem in jsvhe naprave. Hilary Mine, minister za indu atrije, je dejal, ds polltlčns de mokrsclja sni mogoča brez eko nomske demokracije- I'ojjakt* gospodarstvo mora biti osvobojeno izpod kontrole ksrtelov ih zunanjega kapitala. Dekret je bil izdan, da se ta cilj doseže. Mine Je dejal, da bodo drŽav Ijani zavezniških držav, ki ima Jo investicije ns Poljskem, do bili odškodnino. Ta bo izplača na v gotovini in bondih. Sodi se, da zunanji kapital drži 50 do HO odstotkov polJ"!*^ industrij. "Poljska ne mara biti kolonija zunanjih Interesov," Je rekel Mine. "Postati mora neodvlsnu v vseh ozlrlh." Mine Je dalje rekel, da bosta dve tretjini industrij prišli pod Adržavno lastništvo br»?z odškodnine, ker so bile te posest Nemcev, Akcijs je v bistvu konfiskacija nemškega premoženja na Poljskem. Parlament Je ratificiral dogovor z Rusijo glede začrtanja nove meje. Člani kabineta so nu svoji seji sprejeli.zaključek gle-<1k obnqve diplornstičnih t>dno-šajev z Avstrijo in Ogrsko, potrdili osčrt o stabilizaciji denarni va, sprejet na konferenci v Hretton Woodsu, ln reparacijskl dogovor s Čehoslovskijo. Tiskarska unija zavrnila predlog Cleveland, O., 10 jan.-Čla-ni tiskarske unije (ADF) so zavrnili ptodlog T. W Robertaona, federalnega poaredovalca, naj prekličejo stavko proti trem tukajšnjim liatom In s« vrnejo na delo Robertson Je predlagal I-menovanje arbitražnega odbor s, ki naj bi izravnal konflikt med OBNOVA EVROPE ZAVISI OD AK0JE VELESIL • ' J 'f Francija zahteva odrezani« Porurja in Po-renja od Nemčije POTREBA SPORAZUMA O SMERNICAH Berlin. 10. Jan.-Rekonstrukcija Evrope bo morala čakati ns , osvojitev skupne politike glo-de bodočnosti Nemčije po štirih velesllsh—Amerike, Rusije, Velike Britanije in Francije. Ta politika bo morula garantirati zadostno kontrolo Nemčije, da se ne bo nikdar več dvignila kot vojaška sila in ogražala miru. Zavezniško okupacijske avtoritete niso osvojile polltllce za dosego cilja in ustvaritev podlage miru v Evropi. Politika v britski okupacijski coni roflek-tira stališče delavske vlade, ki nI storila še nobenega koraka gledo razkosanja Nemčijo. V ameriški coni se širi nepokoj, ker so vojaki nezadovoljni ln se bi radi vrnili domov. Nemčija se je lahko oboroiila po zaklju-čenju prve svetovne vojne, ker se vodilni zavezniki nlao tnogll zed izlili glede Izvajanja skupne politike. V ruski okupacijski coni so bile uveljavljene odredbe, ki so se izkazale za učinkovite. Ena izmed teh je rezultlrsla v razkosanju veleposestev junkerjev v Vzhodni Prusijl. Iz teh veleposestev js nastalo čes 200,000 kmetij. Francija aihtcvrf v Interesu lastne zaščite odrešenje Porurja In Porenja od Nemčije. Predlagala je, naj obe pokrajini prideta pod mednarodno kontrolo. Stališče Francije, ki je bila trikrat žrtev nemške agresije v 75 letih, je rszumljlv.o. Očitno je, du js sporazum med velesilami potreben, Dokler ne bo nemško ljudstvo demonstriralo zrelosti za demokracijo, je zavezniška kontrola potrebna. Separacijsko gtbsnje v Nemčiji narašča, Odbor v Južni Nemčiji podpira gibanje za ustanovitev federalne demokratične drŽave, katero naj bi tvorile Bavarska. liadejt In Wuerttenburg. Palestina naj odpre , j § i vrata Židom Priče nastopile pred komisijo Weak ing ton. D, C., 10. jan.~ Priče, ki so nastopile pred skupno unglcško-umerlšku komisijo, so izjavile, ds Palestina lahko sprejme nsjmsnj 100,000 žldov v prihodnjih Šestih mesecih i^i de polovic. Židov, ki so v Evropi, bi radi prišli v Pslestlno. Robert Nsthan, ekonom v fltuibl vlade, J« dejal, da bi Palestina lahko sprejela v desetih letih čez tnilljon Židov In njeno gospodarstvo ne bi trpelo. Dr. Joseph J. Schwartz, direktor židovska odbora, je izjavil pred komisijo, da 600,000 izmed 1,200,000 Židov v Evropi xpnaj Rusijo nima priložnosti sa dostojno življenje In ds je Palestina njih edino upanje. On je priporočal hitro akcijo, de židje dobe zavvtje v Palestini. Njegovo priporočilo Je podpri Earl Harrison, bivši ameriški (migracijski komisar, ki Je zadnje p*> let je v svojem poročilu orisal žalostno usodo Židov v taboriščih v Evropi. Predsednik Tru-msn je potem predlagal, naj Palestina odpre vrata 100,000 ti-dom. ' unijo in izdajatelji Ustov. Slednji so odobrili predlog, unija pa ga Je odbUa. Stavka Je bila o» klicana prpl petimi dnevi in Cleveland Je brez časopisov. PR08VETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN 1-ASTMI M A SLOVEMSKF NAFODItE PODPOR IO. 1EDNOTF Ot|w ot by SM»V*M NatMtf« m £dru«M» dhar« Chieaga) finili NK a« laio. $ij>0 m pol tete. 11.50 m fcotn tete) m Chteo«o In okolico Cook Co* 17.60 m cote loto. 93.7» m pol tete) u laoaomoteo w 00 ■MHl itew tec tke United Štete« (oxcopi Chtcopn) and $4.00 por tmt. Chicago nad Cook County 17JO per __oglaaoa pa dogoooau^-llokoptal doplaor In čtenkor m no rrsčsjo. flokoptel literarno vaoblno (trtica. p*aatL dramo, paaml ltd.) ao rraojo potiljalollu lo v aluiaftu. 6o Je prllsšu Advertising rates on agraomont. Maauarrlpta ol eommunlcatloas nad unaoltattad arttetea «riU not bo returned. Other manuscripts, such aa stortes. plays, poama. ate., will be returned to sender only when accompanied by soli-addraaaod and stamp id aaoalapa. analov no *ao. kar Ima atik a listom« PROSVETA 2657-59 So. Lawndalo An. Chicago 23. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS xlasovi iz naselbin Pred velikim industrijskim potresom V prihodnjih dneh grozi objeti deželo eden največjih industrijskih ali delavskih potresov v vsej njeni zgodovini. Zadnja leta so vol kovači javnega mnenja, posebno pa meščansko časopisje in radijski komentatorji posvečali mnogo prostora in časa stavkam, ali bolje ičuvanju proti organiziranemu delavstvu. Na vsako naj-manjšo stavko so gledali s povečevalnim steklom in v veliki večini primerov "iz principa" udrihali po stavkarjih. O vzrokih stavk in o krivdi podjetnikov ni bilo skoraj nobenega sluha. Vse to kljub temu, da vsa zadnja leta ni bil izgubljen v vseh stavkah niti en odstotek delovnega časa. Veliko več tega časa je bilo izgubljenega vsled poškodb pri delu, še več pa vsled bolezni. Ampak o tem v meščanskem tisku in po radiu ni bilo skoraj nobenega sluha. Le redkokdaj je kdo to omenil. Taka je naša "svoboda" tiska in govora. Zdaj se ps deželi res obeta pravi karneval stavk. In to velikih stavk v masnih industrijah. Za industrijsko Ameriko je to nekaj novega. Prejšnja leta je aem pa tam prišlo do splošne stavke le v premogovni industriji, ampak še to le deloma, kajti do leta 1933-34 ta industrija ni bila 100% organizirana. Največja stavka je bila leta 1922, ko so skupno zaštrajkali majnarji na mehkem in trdem premogovnem polju; toda še tista stavka ni bila popolna, kajti v West Virginiji, Virginijl in neksterih drugih državah je ostalo na delu par ftotlsoč neorganiziranih premogarjev. Ampak tista stavka je bila izgubljena. Za UMWA so nastopili kritični časi in je v naslednjih desetih letih skoraj popolnoma izginila— razen v Ulinoisu, Indian! in na antracitu. < ★ Viharnih ln zelo brutalnih stavk—brutalnih s strani oblasti, podjetnikov in profesionalnih stavkolomskih agencij—pa je ameriška delavska zgodovina polna. Z enako brutalnostjo jih je zatirala le carska Rusije po pričetku svoje industrializacije pred približno 75 leti, kakor tudi angleški kapitalizem pred čartistično dobo (pred sto in več leti), v kateri si je delavstvo priborilo prve pravice do organizacije. V Ameriki je nastala ta doba šele s prihodom "new deula." Toda mnogi naši "free enterprizerji," posebno pa velike korporacije se ša danes upirajo priznanju te pravice, oziroma priznanju delavskih unij in kolektivnega pogajanja kot nekaj neobhodnega v industrijski družbi. Se celo fašizem Je priznaval to pravico, toda unije je seveds totsliziral in jih vpregel v svoj fašistični voz. V Italiji in Nemčiji je moral vsak delavec spadati v fašistične unije, v katerih pa ni imel nobene besede. Besedo so imeli le njih voditelji, ki so bili postavljeni od voditeljev fašistične ali nacijske stranke. Te "unije" so bile podobne Caponijevim "unijam" po ameriških velemestih. * ' Če pride prihodnji teden do splošne stavke v jeklarski in železarski industriji, dalje v klavniški in komunikacijski industriji, kakor tudi v tovamsh General Electric, Westinghouse Electric, Internstionsl Harvester in v elektrarskih tovarnah General Motors, tedaj dežela ie ni videla takih stavk kot bodo te. V teh in-dustrijsh, v ksterih so nspovedsne splošne stavke, in pri General Motors, kjer stsvka okrog 170,000 že blizu dva meseca, dela približno dvs milijona delavcev. Največje posledice bodo nastale, če pride do staVke v jeklarski in klavniški industriji. Jeklarska stavka, če bo trajala kaj časa. bo zaprla tudi druge tovarne ali suspendirala dela, ki so odvisna od te industrije. Stavko v klavniški industriji pa bo občutila sleherne družine, vsak posameznik, kakor tudi oni "farmarji," ki rede živino za klavnice. V klavniški industriji so plačo razmeroma slabe; najbolj izurjeni delavci zaslužijo komaj 90 centov na uro, velika večina pa manj. Klavniški delavci zuulužljo od $30 do $40 na teden pred odbitkom; ko bo znižsn dcXvnik ns 40 ur v tednu, kar obetajo vse klavnice, kakor hliro dobe dovolj delavcev, bo zaslužek še manjši. Na drugi strani ps klavniški magneti delajo velike pro-fite; lani je mesarski trust (štiri največje družbe) plačal 70 milijonov dolarjev nadprofitnega davka. Da so klsvntški magnatje spravili tudi v svoje žepe čedne profite, se razume. * Glavna zahteva delavstva v vseh teh industrijah je zvišanja plač za 20 do 30 odstotkov. Značilno je, da vse prizadete unije CIO naglašajo. da mora to zvišanje priti na račun velikih profitov. ki jih delajo družbe, ne na račun odjemalcev. In to je tistp, kar kapitaliste nejbolj bode v oči. Zvišanje plač na račun profitov— kakšna predi znoat! Če bi unije ne propagirale te "komunistično" doktrine in ae na drugi strani mArda celo zvezale s podjetniki ln z njimi vred pritiskale na vlado, naj odpravi vsako kontrolo cen, potem bi nsjbrže ne bilo takega odpora s strani kapitalistov. | Prav to stališč* je zadnie dni zavzel John L. Lewis, ki ae je postavil na branik "free enlerprizerjev." K vragu s odjemalci, za katere ae John nič ne briga. Ampak njemu je lahko, kajti $25,000 letne plače in prav toliko za svoje stroške niso mačje solze. S takimi dohodki se že kraljevsko živi. K sreči niso vsi delsvski voditelji usmerjeni pd Lcwlsovem kopitu, posebno ps ne briljantnff Walter Ruether, glavni vodja stavke pri General Motors in pro-pagstor teorije, ds mora zvišanje plač priti na račun velikih profilov. 1 Ko pišemo te vrstice, si vlada v Washlngtonu na vse načine pri zadeva, ds bi odvrnil* stavko predvsem v jeklarski in klavnišk Industriji. V ta namen bo jeklarskim in klavntšklm magnetom menda dovolila nekoliko zvišanje cen. toda ne toliko kolikor zahtevajo Klavnišktm magnetom bo to dovolila ind i rek t no—pri vladnih naročilih sa vojsko in UNRKA. Da je mogoče zvišanje * pleč, sta pokazala Frazer in Kalaer, ki sta s avtno unijo aklenila novo pogodbo, precej ugodno aa delavce. IZ JOHNSTOWNA Johnstown. Pa<—Tu, v Penn-sy Ivani j i, se je oglasila starka zima, zato je treba dobiti drugačno zabavo. Dokler je vreme lepo in gorko, želi ljudstvo le v prosto naravo, pozimi pa vse tišči v zakurjenih prostorih, zato mislim, da je ravno sedaj najboljši čas za kakšno priredbo v dvorani. Združeni Jugoslovani v Johns-townu smo se odločili prirediti veliko priredbo, katere čisti dobiček bo šel za pomoč našim bratom in sestram onkraj morja. Ta priredba se bo vršila dne 20. januarja; pričetek ob treh popoldne v hrvaški dvorani. Glavni govornik bo dr. Neubaur, ki se bo nahajal v tej okolici od 18. do 23. januarja. On je glavni zastopnik Jugoslovanskega rdečega križa. Pred vojno je bil eden najboljših zdravnikov za jetične bolezni v Jugoslaviji. Več o shodu bomo še poročali. Upam, da nam bodo šli zavedni jugoslovanski sinovi jn hčere na roke.. Razni derviši pa se naj tudi dajo spoznati. V zadnjem glasilu Slovenske ženske zveze sem čitala članek "Bridka resnica." Članek je napravil neizmerno veselje med katoliškim ženstvom. S tem je naše ženstvo dobilo zaupanje v svoje voditeljice. Na žalost sem čitala, da je bity urednica Albina Novak menda primorana obljubiti poboljšanje. Ali mislijo elevelandski nezmotljivi preroki, da bodo s tem ubili resnico? Ali mislijo, da bo njih blato pokrilo resnična poročila naših mater, očetov, sinov, bratov in sester? Ne, tisočkrat ne! Ubilo pa bo vero v nas. Kaj si moremo misliti katoliško vzgojene žene in matere o vas, ki ste prisegli ob mašniški posvetitvi, da boste delali za Kristusa in hodili po njegovih stopinjah? Pastir mora čuvati svoje čredo in če se ena ovca izgubi, naj pusti drugi, da gre ln najde izgubljeno. Ali ni to v nasprotju z vašim delom? Ali je Kristus rekel, da laži in po-tvarjaj? Ali je tako on delal? Vi *ste tisti, ki uničujete vero in ne komunisti! Čas je že, da se s studom obrne vsak zaveden Slovenec od zavajalcev ln slo-vensno reče: "Stoj in ne naprej!" Narodni pregovor pravi, da kdor laže, ta tudi krade, torej človek najslabše vrste. Le dajte na svetlo Imena naših kvizlingov ln belogardistov, pa naj bodo kdor koli. V roke sem dobila dva Izvoda lista "Mladina," ki izhaja v Ljubljani. V listu je jasno po-vedanp, da v Jugoslaviji no preganjajo ne vere in ne zapeljan-cev. Tem zapeljancem dajo vso priložnost, postati vredni člani človeške družbe. Afi bo tak narod propadel? Narod, l|i zna tako pravilno soditi, ne bo nik dar propadel, pa če go m tako blati Ameriška Domovina. Le škoda, da U časopis nosi tako lepo ime. Svetujem vom, do pustite svobodno misliti ln pisotl vodi teljicsm Slovenske ženske zvezo, kojti drugače ae lahko zgodi, da vam bo pokazalo 12,000 članic hrbet. Mi pa, dragi rojaki, ki se v svobodni ameriški dešeli, ne dsmo diktirsti niti italijanskemu Rimu« napolnimo na dan priredbe združenih Ju goslovanov Hrvaško dvorano do zadpjega kotička. Apeliram na vsa okolišks društva, da se že sedaj pričnejo pripravljati za ta dan. Vaem bom v kratkem poslala vabila in vstopnice. Pobirali bomo tudi prostovoljne pri spovke, obleko in živil*. Vse bo prišlo prav. Naj se izpolnijo besede goriškega slsvčka: "Popolni dan ni več tvoj dan. tvoj jo vstajenja da nT Vstal jfc naš narod, mi pa mu pomkgaJflK) vsaj malo, da si opomore po tej teškl operaciji Poedrsv vsem ravednim Jugoslovanom! Mary Vidms* GLAS STAREGA DOPISNIKA PROSVETE Sharon. Pa,—Danes, ko to pišem. je avati Miklavž. V državi Indiani Je mestece Santa Claus. Santa Claus je po naše Miklavž, ki donaša darila otrokom v stari domovini tri tedne pred bo- žičem. Ameriški Miklavž pa pride na sveti večer s severnega tečaja na saneh, ki jih vlečejo trije pari jelenov, in obsuje z darili ne samo otroke, temveč tudi odraslo deco vsake starati. Ob tej priliki se nehote oziramo nazaj v ono srečno dobo, ko smo v družbi staršev, bratov, sester in prijateljev obhajali božične praznike. O, kako srečo in zadovoljstvo snjo takrat občutili v svojih mladih še nepokvarjenih srcih! Dasi rojeni in večina nas vzgojeni v revščini, vendar smo bili srečni. Tedaj še nismo vedeli, kaj jO boj za obstanek, nismo poznali zavisti, lakomnosti in hinavstva sveta. Takrat so nam pripovedovali, da se ji rodil Jezus Kristus, odrašnik sveta, da bo svet rešil večnega ipogubljenja. In verjeli smo. Zdaj, ko se bojujemo za vsakdanji kruh, za golo življene, si tolmačimo to stvar malo drugače. * Kakor pravijo, je bil Kristus nenavaden talent, ki ni bil zadovoljen s takratnim režimom. Postavil se je no čelo ljudstva in učil nove nauke: ljubi svojega bližnjega kakor sairfega sebe! V svoji dalekovidnosti je videl odrešenje zatiranih v tem, da je učil slogo in ljubezerf med narodi. Ali s tem se je zelo za meril vladajočemu razredu in ta^o so ga obsodili na smrt kot upornika ln revolucionarja. Baje je še na križu prosil Boga, naj odpusti njegovim sovražnikom. Pridobil si je, kakor pripoveduje pripovedka, mnoga srca, ali on je trpel in umrl zastonj. Kako pa je med nami, delavci? Ali kaj zaleže tisti nauk, "ljubi svojega bližnjega kot sa mega sebe"? Mislim, da mi na vprašanje ni treba odgovarjati Nevoščljlvost je v polnem cvetju. Če ima kdo boljše delo al živi v boljših razmerah, smo mu že nevoščljivi. Ne rečem, da smo vsi taki—še se dobe osebe ki jim je mar blagostanje njih bližnjega. Naše napredno časopisje nam kaže pot in nas izobražuje. Imamo tudi veliko naprednih knjig, ali žal tako malo odjemalcev!. Jaka Yert. PREDVAJANJE FILMOV Cleveland. O,—Kakor je bilo že poročeno, se tu nohojojo zastopniki Jugoslovanskega rdečega križa in se bodo mudili med elevelandskimi Slovenci v tednu od 12.-19. januarja. S seboj bodo Imeli tudi precej dolg film iz stare domovine, ki kaže osvoboditev LJubljane ln druge kraje slovenske oz. jugoslovanske domovine. Ta film ne bo slikal samo borbo našega naroda, pač pa tudi razne Krajo slovenske zemlje. Zato so tukajšnje podružnice organizacija SANS oz. centralni odbor tih podružnic in Progresivne Slovenke, izrabile to priliko, da se bo na ta teden vr-šils občna aktivnost v Cleve-landu. Vspored je sestavljen kot sledi; V nedeljo, 13. januarja, bodo imeli bratje Hrvati veliko prireditev v SND, na kateri bodo nastopili zastopniki Jugoslo-vsnskegs rdečega križa, in sicer dr. Neubaur, ga.> Nada Kraigherjeva iz Trsta in Gojko Rat kovic h. V torek, 15. januarja, bo podružnica 39 SANSa Izrabila priliko ln predvajani bodo filmi v SND na St. Clair ave. Rojaki v tem okrožju bodo imeli priliko videti lepoto slovenske dežele in borbo slovenskega naroda za svojo oavoboditev. V sredo bodo filmi predvajani v Slovenskem društvenem domu ns Recher^ove., v četrtek pa v Slovenakem delavskem domu ns Waterloo rd. Pričetek bo točno ob sedmih švečer, zato jo občinstvo prošeno, do pride v dvorano pravočasno na omenjene dneve. Torej boste imeli v vseh naših okrožjih priliko, da vidite te slike, čuli boste tudi zastopnike Jugoslovanskega rdečega križa, ki so prav kar prišli iz stare domovine. Petek zvečer pa bo posvečen Ks Kraigherjevi. Večer ji bodo priredile noša vrle Progresivne Jeklareld delavci r Johnsiownu. Pa., glasujejo sa starko. Kar Bethlehem Stool ni dovolila glasovanja na svoji gemlJI. češ. da bi to motilo produkcijo. Je Jeklarska unija CIO poetartla šotor r bil šini ln nI bilo zato nič manj glasor oddanih. Jeklarski dalarci širom dežele so so Izrekli so stavko pet proti enomu. Unija CIO zahteva zrlšanje dnevne plače sa $2. Slovenke in članice Slovenske ženske zveze. Ta večer bo posvečen izključno našim ženskam in dekletom. Cenjenim rojakom in rojakinjam priporočamo, da se poslu-žite te prilike in vidite filme iz stare domovine. Vstopnina ' je prosta, zato ni nobenega vzroka, da ne bi vse tri dni napolnili dvorane naših domov. Podnevi si bodo zastopniki Jugoslovanskega križa ogledali naše bolnišnice in druge zdravstvene zavode, zvečer pa bodo nastopili s kratkimi.govori med nami in predvajali filme. Poskušalo se bo tudi, da bi govorili na eni izmed naših radijskih postaj, kajti vsi obvladajo angleški jezik. Upamo, da ne boste zamudili te prilike, čeravno bodo filmi predvajani med tednom. Na druge dneve nismo mogli aranžirati teh filmskih predstav, kajti zastopniki se ne morejo muditi med nami dlje kot jim je odmerjeno. Zato, rojaki, posetite te filmske predstave v svojih okrožjih. S tem boste pokazali, da se zanimate za preporod našega naroda in da pozdravljate novi razvoj v Jugoslaviji in ju-goslvensko demokratično repu-biiko. *; ; Kakor sem že omenil, vstopnina je prosta, zato ni vzroizL, da se ne ti oazvali tcinu «.pe u, za-eno pa se boste seznanili ? Jugoslovani, ki so prav kar prišli iz star j domo\ »'ne. Za okrožje Slovcnskepa delavskega doma na Waterloo raj. še povem, d? se bo vršila pc predstavi p-ostn zabava v novi točilnici pdlpg avditorija, kjer so boste imeli priliko seznaniti z rojaki iz domovine. Dr. Kern pa je prevzel nalogo, da bo zastopnike Rdečega križa seznanil z našimi bolnišnicami in drugimi zavodi in jim šel na roke v splošnem, prav tako ostali slovesnki zdravniki in Rdeči križ. Slovenski Cleveland, obišči vse te priredbe, da bodo naši gostje odnesli najlepši vtis iz naše druge Ljubljane v Ameriki. Torej na svidenje! Za skupen odbor: J. F. Durn. tajnik 48 SANSa. ju ubili, vzlic temu, da nista nikomur ničesar žalega storila. Ubogi brat, nisi sam med nesrečneži. Ogabna domobranska roka je umorila mnogo Sloven cev. Zelo bi rte veselilo, da bi prišel dan plačila. Človek ne bi postopal taka kruto niti z živi no, ki molči m ne prosi milosti. Tončka Skufca. ODMEV NA DOMOBRANSKE ZLOČINE Now Castle. Ps—Prosveto čl tam zelo rada in ne morem pričakati ure, da pride. Najprvo se ozrem na dopise iz starega Rra ja, ki so tako zanimivi in žalostni, da se človek mora zjokati. Dasiravno mi nI narod poznan, mi je zelo hudo. Koliko so morali ti ubogi ljudje prestati! Spominjam se prve svetovne vojne. Ko so bili Nemci na vajah, so se ponašali, kakor da bi lastovsli vso zemljo. Kaj le moralo biti šele sedaj, ko so imeli zagotovilo, da je vs* nji hovo, kar gledajo oči, ali kako hitro so se zmotili. Človek lahko razume početje ogabne divjadi. gnusne zločine polentarjev in Nemcev, ki niso nas še nikdar trpeli, ali grozo me strese, ds so bili prsv tako kruti ali pa še bolj domobranci in belogardisti. Rads bi vedels, sli so imeli domobranci čisto vest in katoliško vero. ko so počenjali toka grozodejstvo s svojimi lastnimi brati Slišalo sem. do so domobranci ubili sina mojega brata s 27 streli. Bil je star 20 let Prsv tako ao vsega razotre-llli drugega sina, ki mu je bilo komaj 18 let. Siromaka sta prišla iskat kaj za pod zob, toda ao URADNO POROČILO „ PODRUŽNICE 4 JPO-SS Sheboygan. Wis.—Dne 28. ma ja 1941 smo se zbrali zastopniki in zastopnice sheboyganskih društev, da ustapovimo podruž< nico JPO-SS, ki je pozneje dobila številko 4, ter da se pogovorimo glede pomoči naši hudo prizadeti stari domovini. Takrat je bilo zastopanih 11 dru štev, pozneje pa sta dve odstopili, torej jih je ostalo devet, k so sodelovala v skupni složnosti do danes, ko se naša podružni ca razpusti, kakor je določila zadnja seja, ki se je vršila 17. oktobra 1945. Društva, ki so sodelovala do razpustitve, so sledeča: Mlade-niško društvo "Nada" JPSZ 4 društvo 144 KSKJ, št. 157 KSKJ, št; 10 JPZS, 344 SNPJ št. 1 SŽZ, AS Združenje in 42 SNPJ. Sledeči so bili dohodki ln stroški te podružnice. Računi so bili pregledani 28. novembra 1945: Dohodki: Dar Sheboygan County War Chesta $1000, prodani listki za darila in kartna zabava $725, jugoslovanski shod 28. feb. 1942, na katerem je nastopil Franc Snoj, $44.87, jugoslovanski shod, na katerem je nastopil mr. Cainkar (18. aprilr 1943), $34.26, shod, na kateren je nastopil mr. Kristan (2. nov 1943), $60. Knjižice za darila (2 apr. 1944) $201.45, darovi včlanjenih društev za JPO-SS $210.-68, nabrani darovi po slovenskih domovih (maja 1945) $967, čla narina društev $37, za kjnižicr "The Slovenes want to live' $42.50. Skupni dohodki $3,322.76 Stroški: Poslano na glavni urad JPO-SS $3,030.45, poslano na glavni ured SANS $10, stroški za pošiljanje obleke v New York $48.81, poslovni stroški $79.49, preostanek poslan 29. nov. 1945 na centralo JPO-SS $154.01. Skupaj $3,322.76. Četudi bi odšteli dar Sheboygan War Funda, še vseeno znese na vsakega slovenskega moža, ženo in otroka v Sheboygan u po $1 prispevkov za relifno akcijo. Poleg tega je odbor delal, da smo zbrali skupaj 2,400 funtov obleke, ki smo jo odposlali v New York. Iz tega finančnega poročila se lahko sklepa, da je vladala lepa vzajemnost ves čas obstoja podružnice, ter da so zastopniki in zastopnice £ odborom vred lepo in složno delali, zato smo tudi imfcli uspeh.. Odbor si šteje v dolžnost, zahvaliti se vsem zastopnikom in zastopnicam, kakor tudi vsem Včlanjenim društvom za prijazno sodelovanje in doprinešene žrtve. Iskrena hvala za vse darove ob času kolekte po hišah. Naj bo vsem v zavest, da ste storili narodno delo in dolžnost. Naj vam bo v obilno plačilo za ves trud, pota in žrtve, ki ste jih doprinesli v prirav so -tako-.;- dobro zmM Vemce. • V Prosveti je bilo poroča Ja nekateri rajši store samon :ot da bi šli v rusko okupm ko cono. Kljub temu pa bil :asedli prvo ladjo, ki bi bila i nenjena v obljubljeno deži Torej je najpametneje, da 1 ukaj ostanemo. Saj tudi nil bene garancije, da bi bili dol* iošli. Sicer pa imajo Rušil mi veliko takih fantov kot i jaz, ko me tlači že šest kri ooleg njih pa imajo tudi veli /ojnih invalidov, več kot Al rika in Anglija skupaj. Sa) tudi Stric Sam brani fantov deklet s šmarnicami za uM Žal mi je za dopisnika, ki nI bi rad napravil veselje s i jim poslovilnim dopisom. I si nikar radi tega ne stori I žalega!# Ako ne bodo pokW diplomati opazili ob praveflj su prepada, v katerega drvj potem bomo pa kar v*i F poslovilne dopise, ker samo den bi tega ne zmogel. Pravijo, da so sedaj *Japo spoznali, da se vojna ne W To velja samo za nemanice^ liki mošnji pa se vedno ido zainteresirale ljudi na primer tako, kakor so jih zainteresirale volitve. Naše železarne nujno potrebujejo velike količine starega železa. Brez njega ne morejo delati, ne morejo proizvajati že-eznih izdelkov, ki so nam tako vsestransko potrebni. Naša tekstilna industrija potrebuje stare krpe, potrebuje blagovne odpadke. Drugim tovarnam so zopet neobhodno potrebni drugi od-parki in stari zavrženi predmeti: gumij, papir, kosti itd. Brez velikih -količin tega materiala so naše tovarne obsojene na živo-tarjenje oziroma na popoln zastoj. V tem primeru bomo vsi ostali brez izdelkov, ki so nam ■vsem vsakdanjem življenju tako potrebni kakor voda ali j?a kruh. Ostali bomo brez orodja, brez obleke, blez stekla in drugega. Starega železa leži danes po vsej Sloveniji na desettisoče ton. Raztreseno je povsod, ker je še nedavno divjala ogorčena borba za našo svobodo in kjer so kapitulirali Nemci in njihovi domači pomagači. Zrušena letala, tanki, pokvarjeni avtomobili, najrazličnejša vozila, ki so za vožnjo neuporabna, na pol uničeni železniški vagoni in njihovi deli, vsega tega je še povsod dovolj. Med tem ko zunaj počasi propada, pa naše železarne nujno potrebujejo vagonske količir e starega železja. Ali ni greh " "Hst* domovinef-W-bi ji vsi ■adr pomagali, da puščamo to že-ezje tako v nemar? Še letos potrebujejo naše železarne 4800 vagonov, prihodnje leto pa 14,800 vagonov starega železa! Naša mladina.je že dala pobudo za nabiranje starega železa, ta'< papirja in stekla. Uspehi f niso zadostni. Izkazalo se je; I ima velika večina ljudi do '■k. •fj(>ia popolnoma napačen ^nos Dogaja se, da omalovažujejo take akcije celo aktivisti in ■ih skrite potrebe po kulturnem doživljanju v našem preprostem človeku! Nekoč so nam rekli Američani, ki so nss obiskali: "Vi ste pravi vojaki s puško in knjigo." Nande: "Na Krasu sem pred meseci goyoril s Črnogorcem, tankistom. Menil sem, da ima najmanj srednješolsko izobrazbo za seboj. Pa ml je povedal nazadnje s ponosom, da je bil nepismen in da se je šele v domovinski vojni naučil pisati, brati in spoznavati svet." Drago: "Opravljal sem razna dela, kolikor jih je moral opravljati marsikateri partizan. Nič zato, da je počivalo moje slikarsko delo v tako velikih dneh. Žrtve je zahtevala naša borba, ki nas je obdarila še s premnogimi doživetji, novimi dognanji in prijetnimi spomini. Marsikaj sem ii zabeležil v skicirko, še več v dušo in srce. Mnogokaj mi je šlo po zlu, marsikaj sem zahajjcal, a dobra volja mi je ostala." Nande: "Poglavitno je, kaj je človek prinesel s seboj, hočem reči v sebi." Vprašam ju po odnosu k ustvarjanju pred vojno. Drago: "Kar Je bilo, je bilo. Razvoj gre svojo pot in nova spoznanja dajejo novo vsebino ln njej primemo obliko." Nande: "V vojni se je do kraja poglobilo spoznanje, kako mora biti umetnik povezan naravo, z množico, z življenjem." Ko ogledujemo risbe in druga dela, s katerimi sta brata Vidmarja napolnila zadnjo sobo Jakopičevega paviljona, opozorim ne presenetljivo sorodnost us tvarjalnega dela umetnikov-partizanov. Drago: "Nikdar se nismo znašli vsi skupaj in vendar je borba dejal bi, pojavila naše delo na skupni imenovalec." Nande: "Doživetja so bils pač podobna. In v sebi čutiš srečo da si doživel čas, ki si ga sluti in pričakoval Kljub podobnosti motivov je vendar vsak izmed nas gotovo a kakšnim posebnim spominom priklenjen na tisto, ker je narisal ali izrezal. Tu— farovž t udrto streho, spredaj pogorišče. Mlad politični delavec, ki so mu rekli "Savinjčan" in sem ga poenal še iz Laškega, se je v tej hiši boril do zadnje ročne granate in do zadnjega strela. Italijani mu niso mogli drugače do živega, kakor da so hišo zažgali." Goreče vasi, ljudje na begu, vdani v usodo kskor da se jim ni nič nenavadnega zgodilo, kurirji in opazovalci na preži, pa topničarji—skrivališča v kočevskih hribih in še nekaj, česar je malo na risbah, o čemer pa brata Vidmarja navdušeno govorita: odnos do živali. Mezgi, pro-letarci v živalskem svetu, psi in konji—koliko neme požrtvovalnosti in vdsnostf, koliko pretresljivih spominov! ... In spet se-rljs prizorov lz Gonsrsa ln drugih taborišč ponižanja in trpljenja. Potom linorezi, motivi in borbe. Drago: mLinorezi! Nisem imel sreče s slikarskim materialom. Nekoč sem vendsr našel star li-nolej, ki je bil že ves prehojen in sem ga dneve in dneve brusil ln gladil, da je bil kolikor toliko za rabo. A potem, kje vzeti dleta? Treba Jih Jc bilo pač narediti. Pero, narobe izbrušeno, aH Izpiljen žebelj, tako je bilo treba ustvsrjati skoraj iz nič. In zato, prav zato so ti linorezi na razatavi." "Poslej pa spet nazaj k slikarstvu?"—vprašam na kraju. "Da," — soglasno Nande in Drago. - —r. FIRST GIRL SCOUTS an Guam are welcomed In an Investaunt parcel se j by America* Red Crass workers who organised troops at the reqeeet of military government officials. Tke Red Crem workers, whose regular dety Is In recreation clubs. Interested MS Island girls to Joining this nationally recognised branch el the Amsrtesa Girl Seoetp. Razni mali oglasi MAID—WHITE OR COLORED Daily except Sun. 9:30 till after dinner. No cooking or .windows. Light laundry. Good salary. HOL. 102%, HOUSEKEEPER , Good working condition. Qwn room. Good salary. (NVr North Side Hotel) Mr. WAGNER—Mohawk 3080 Razni mali oglati kaajju aiali okls si FILE GIRL PERMANENT POSITION LARGE LOOP OFFICE Pleasant Working Conditions MR. LOTHGREN 175 W. Jackson - Room. 2037 WOMEN—18 to 40 YEARS For full time work in chicken shop.] Experienced in sales and chang,] making. Steady job. Apply now VAL-O-WILL chicken SHOP -1435 West 79th St 50.00 REWARD If you know someone who has a good ear for sale or sell me your car for an unusually high price. Call Seeley 0607 or after 6 P. M. "call ■ VINcennes 3901 Excellent Opportunity for Comptometer Operators and Typists Permanent or Part Time Work Good Sqiary f Pleasant Working ' Conditions STATISTICAL TABULATING CO. 53 W. Jackson Blvd. - HAR, 2?D0 GIRLS to learn sewing 60c an hour to start FENSKE BROS. 1666 N. Throop St. SEWING MACHINE OPERATORS on Casual Dresses. Can earn $1.00' to $1.25 per hour at our piece work rate. All modern high speed machines. Individual motors. DORALL SPORTSWEAR 115 So. Market St. "Nikar misliti, ds govorim le o sebi." nadaljuje Nande. "Pognal sem umetnike, kl so ljubili svojo puško g vsem srcem, jo ščitili, snežili in gladili, kakor da jim Je najdražje na svetu." Drego: "Na Ilovl gori je bilo, v mrzlih tn mokrih novembrskih dneh v letu 1943, ko sem s borci Cankarjeve brigade preetal partizanski ognjeni krst Za Ilovo goro še cela veriga doživetij ln borb In tovarištvo? To »ne da popisati. To ni navadno prijateljstvo. .Tovarištvo al globoko občutil in bilo ti Je res hudo. kadar si se mors I od tovsrišev ločiti. Človek kot tak je živel v nas, zato nismo poznali sebično- GUARD FOR NIGHT DUTY 03c per hour - 43 hour week . Staggered Schedule Free Hospitalization and Insurance HOWARD RADIO CO. 1735 Belmont Ave. OPERATORS r ? Experienced on Furniture Slip Covers. Steady work. Good pay FELDMAN & CO. 3955 W. Lawrence Ave. HAT TRIMMER" Men's hats; good wages; job. Vacation. PEERLESS HATTERS 1131 Westgate, Oak Park Euclid 2566 steady • MAID For general housework. Plain cooking. Own room, bath and radio. Pleasant working conditions, and good home. Personal laundry. References. Good salary. DORCHESTER 2631 V Prosveti so dnevne svetovne tn delavske vest L All lih čitate vsak dan? ŽENSKE vojni vseh Industriji Ali gledale sa delo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITREBSES) J Ženske, za čiščenje v > ■ > delih metu v od 5:30 pop. do 12. ure ponoči .t. Rabimo tudi pomagalke v jedilnici f \ A Oglasite se ; ;,! | v uposlovalnem uradu za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY e pritličju 309 W. Waahlngton St. CHICAGO AU ate naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte avoj list! SECURE r«'» GIRLS - WOMEN 18 TO 45 Sewing-Machine Operators With or without Experience . 44^ HOUR WEEK GOOD STARTING PAY Apply McCOY-JONES & CO. 440 N. WELLS ST. LITHOGRAPHER METAL DECORATING PRESSMAN Must be familiar with 2-color Metal Printing Press CONTINENTAL CAN CO. > 5535 WEST 85th ST. Rasni mali oglasi WOMAN WANTED For general housework and cooking In 8 room suburban home in La Grange; family of 2 adulU with girl II In high school Good home for right party wMh private room and bath. References required 13500 per week with regular days off. Telephone Mrs. Kuhlmsn. La Orange »7S0, regarding interview and reverse charges * 10 glrlstj8 to 35 Good pay; good hours; light, dean work; free refreshments served during rest periods • CHICAGO CRIB DIAPER SERVICE M2I W Chicago Ave aorrmajti sa prosvetoi Wirers - Solderers Condensor Knifers f V Apply al once Howard Radio Co. 1735 Belmont Ave. WOMEN - GIRLS Here's a Chance to Start the New Yeer with a GOOD STEADY JOB Free Bus Transportation Low Cost Cafeteria good pay Days or Nights Come In snd lalk It over VISKING CORP; 6733 W. 65th St. YOUR FUTURE WITH * OLD ESTABLISHED COMPANY WE HAVE SEVERAL OPENINGS FOR EXPERIENCED DRY PROCESS ENAMELERS EXCELLENT WORKING CONDITIONS Call DEArborn 3846 or write or phone, collect BELVIDERE VITREOUS ENAMELING CO. BELVIDERE. ILL. WOMEN AND GIRLS 18 to 40 years, for light factory work in modern plant $28.50 per week for day work $31.20 per week for night work Steady work Convenient transportation PLA^T CAFETERIA Call ready for work at CHICAGO CARTON CO. 4200 S. Pulaski Rd. Telefon Virginia 2500 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO n Pe sklopu 11. vodne konvencije so lahko nateU ne list Piesvote la prtfttoje eden. dva. M. Mr! all pet tianev la ene druUne k sni naročnini. Ust Prosveto stane sa vae enako, aa člene all nečlane 8S 00 ss ene letno naročnino. Cm *e tnsi fte plačajo prt siniiaf $1 JO ss tednik, se |im to prlftteje k naročnini. Tesel sedal nI vsvoka. reči. da Je Ust predrag ae člane SNPJ. Lasi PtoevoSe Jo eafto lastnina ta fotone Jo v vaoM druftlnl a^kdo. kl M red čital Ust vsak dan. Pojaaniloi—Vselt; kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsn SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo eahteval sam svoj Hrt tednik, bode mural tisti tlan lz dotične družine. Id Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, lo takol naznaniti upravniitvu Usta ln obenem doplačali dotično veoto liani Prosveta. Ako tega n» kteH. tedaj mors upravniltvo enlist) datum se to vsoto naročniku Cona ilatu Prosveta Jot Za Zdrui. dri« ve ia PROBVETA. BMP J. «t»T So. Lawndale Are. chioeeo ss. m. Prilslsna notlljem 1. Rasle*____ UstaviSo tednik In ea