Leto ifII, štev. 22& LJubljana, nedelja 3. oktobra 1926 Poštnina pavSalirana. Cena 3 Sin = l«h«j a ob 4. i| jutra). Stane mesečno Din 15—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica Mev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi itev. 1«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (JpravniStvo: Ljubljana, Prešernov« ulica St. 54 — Telefon št. 36 inseratni oddelek; Ljuoijaiw, Pieser-nova ulica št. 4.. — Telefon št. 402 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. i. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub lana št. 11.841 - Praha čislo 78.180 Wten.Nr io*.*4i Ljubljana, 2. oktobra. Ko se je pred dobrega pol leta Mussolini peljal v Libijo ter o tej priliki presenetil svet s svojimi znamenitimi govori o bodočnosti italijanskega koloni-jainega imperija, o potrebi in volji oja-čenja italijanske pozicije na Sredozemskem morju, so se marsikje posmeho-valj visokodonečim tiradam italijanskega diktatorja, smatrajoč jih za patetično neokusnost. Ali opazilo se je, da se angleško časopisje ni posmehovaio in da iih je angleška javnost premotrivala povsem stvarno. Sestanek med Mussolinijem in Cham-berlainom priča, da vidi Anglija v fašizmu ne le to, kar je smešno, marveč tudi ono drugo, kar je ipak več, kar je znak koncentracije narodne energije in se mora, bodisi s simpatijami ali antipatijami vpoŠtevati. Mussoiini ima za naše pojme napako, da kriči o svojih željah, o težnjah, ki jih hoče dati italijanski politiki, na vse grlo, da ga mora čuti svet. Težnje same pa niso prav nič nenavadnega, marveč so prav isto, kar imajo tudi druge države, samo da o njih moičijo, a jih na tihem uresničujejo. Fašistična Italija se dosedaj. ako se ne oziramo na njeno notranjo politiko, še ni izkazala, koliko zna svojo oornba-stično oznanjeno moč pokazati v dejanjih. Poprejšnja Italija ne navdaja sveta baš s strahom ... Ali jasno je, da bo ta dokaz dejanske moči poskusila podati prej ali slej — s kakim uspehom, to se bo videlo. Dotlej pa bo njena diplomacija na delu, da opravi že sama kolikor se največ da. In s tem računa Anglija. Ni več tajnost, da Velika Britanija podpira italijansko politiko malodane v vseh problemih, ki se tičejo bližnjega vzhoda. V zadevi Dodekaneza ne insistira na ureditvi tega vprašanja v grško korist, v Somalski deželi je izvedla obljubljeno korekturo, meje ob reki Jubi v italijansko korist, v Abesiniji je sklenila pogodbo z Italijo, po kateri si delita to edino pravo afriško samostojno državo v gospodarski interesni sferi, v raznih sredozemskih problemih se čuti. da se more rimska politika zanesti na angleško podporo. Tudi sicer v evropski politiki se italijanska in angleška pota ne križajo. Te dni ugiba svetovna javnost, kaj je mogel biti predmet sestanka na jahtah pri Livornu. Nekateri govore o Tanger-ju, toda soglasno se naglaša, da v tem pogledu Anglija ne pozna sentimentalnosti; nikdar ne bo pristala na to, da bi se katerakoli država utrdila na tej postojanki, ki bi mogla izpodkopati predominantno pozicijo Gibraltarja, in v Londonu se naglaša, da v tej zadevi tudi napram italijanskim aspiracijam ni pričakovati naklonjenosti z angleške strani. Za setanek med Mussolinijem in Chamberlainom so morali biti tedaj merodajni drugačni razlogi. Misli se na to, da bi mogli biti an-gleško-italijanski razgovori naperjeni zoper Francijo ali celo zoper franco-sko-nemško alijanso, ki se baje pripravlja. Dandanes, ko se politična struktura Evrope izpreminja, kakor je videti, zelo temeljito, bi res ne bilo nemogoče, da se visoka gospoda iz Italije in Anglije razgovarjata o tej temi. Ali zdi se vendarle, da je francosko-nemška zveza še predaleč v bodočnost, še mnogo premalo stvarna, da bi jo bilo mogoče že jemati v poštev, nikar pa celo že graditi protiutež proti njej. Drugačna pa bi bila seveda stvar, če bi bila zares aktualna zadeva glede priključitve Avstrije Nemčiji, če je v Thoiry zares že tvorilo to vprašanje predmet razgovorom med Briandom in Stresemannom. Če bi si skušala Francija pridobiti iskreno prijateljstvo Nemčije s tem, da bi ji koncedirala Avstrijo, potem bi brez-dvomno Italija želela to preprečiti z vsemi sredstvi. Ali malo je verjetno, da bi bilo prišlo francosko-nemško razmerje že do tega poglavja. Ni dvoma, da tvori tudi razvoj političnih prilik na jugoiztoku Evrope predmet največje pozornosti angleških državnikov. Tradicija angleške evropske politike .ie bojazen pred ojačenjem slovanske moči. Anglija gotovo ne želi Jugoslaviji nič slabega, toda takoj je pripravljena križati njena pota. čim se naša država pojavlja kot kristalizacij-ska točka za koncentracijo balkanskih sil, ki bi imela s pridružitvijo Bolgarije v glavnem vendarle preponderanco slovanskega elementa. Angleška politika se boji tudi posledic take grupacije in niso zgolj fantazije, ako angleški listi pišejo o možnostih velikega bloka, ki bi od Francije čez Nemčijo segal preko Balkana na eni strani in preko Rusije do granic Daljnega vzhoda. Prirodno je. da se Anglija, ozirajoč se po zaveznikih proti temu mogočemu, od mnogih predvidenemu razvoju svetovnopolitič-nih linij, obrača v prvi vrsti na Italijo, katere politični projekti na Balkanu gredo paralelno z angleškimi željami. In Italija je le prerada pripravljena se z še večjo vnemo posvetiti balkanskemu vprašanju. Že se javlja, da italijanska diplomacija gradi ožjo zvezo med Grško. Bolgarijo in Rumunijo. ki bi naj j Izolirala ter oslabila Jugoslavijo in j Poostritev situacije v Beogradu Ostri konflikti med vlado in opozicijo. — «Stvarna kriza je tu, treba le še čakati formalnega izbruha«. — Značilni incidenti. — Mučen vtis Pašičevih nazorov na vlado. Beograd. 2. oktobra p. Zadeva stanovanjskega zakona je prinesla v itak že kritično atmosfero mnogo novih opasnih elementov. Akoravno je Stjepan Radič slovesno proglašal, da se mora uvesti še večja zaščita najemnikov, je vlada izdelala projekt novega zakona, ki stopi s 1 novembrom v veljavo in ki predstavlja nadaljrai korak k likvidaciji stanovanjske zaščite. V skupščinskem odboru, v katerem je pričela danes razprava o glavnih določbah novega stanovanjskega zakona, je prišlo do burnih nastopov med vlado in opozicijo. Tudi oni krogi, ki so v sporu med hišnimi posestniki in najemniki nevtralni, priznavajo, da je postopanje vlade vse obsodbe vredno Najvažnejša določba novega stanovanjskega zakona je bila poslancem v odboru samo prečitana in se nikomur ni dalo časa, da jo preštudira in presodi. Opozicija je v znak protesta proti takemu postopanju zapustila sejo in se očividno pripravlja na najostrejše postopanje. Da je vlada storila tako nepremišljeno taktično napako, temu je vzrok splošna nervoznost. ki jo obvladuje. Nihče ne ve, kako se bodo dogodki razvili, a vsi čutijo, da današnje stanje postaja nevzdržno. »Politika« danes točno označuje situacijo kot stvarno krizo, ki le Borba za novi stanovanjski za^on Pričela se je včeraj v stanovanjskem odboru Nar. skupščine z burnimi nastopi med vlado in opozicijo. — Vladni načrt o omejitvi nsje^niške zaščite. ko g. Simonoviča in ga naprosilo, naj se še ni prišla tudi do formalnega izbruha. Pomirjujoče na nemirne in razburjene duhove vpliva samo tendenca se izogniti najhujšim konfliktom vsaj dotlej, da minejo dnevi obiska češkoslovaških parlamentarcev. A §e ta dogodek daje povon k raznim karakterističnim incidentom. Ko je danes posebni odbor izdeloval podrobnosti sprejemnega programa, so radičevci zahtevali, da govori v Narodni skupščini povodom skunne seje s čsl. parlamentarci o medsebojnih gospodarskih problemih — Pavle Radič. Posl. Vider je energično protestiral, ker bi bilo to polit:čno neprimerno, niti nima g. P. Radič za to nobene stvarne kvalit" kacije. Kot govornik ie bil Dotem določen posl. Basa riček Potovanje g. Uzunoviča na Bled je sedaj pač odloženo odn najbrž sploh odstavljen z dnevnega reda. Govori se sicer, da pride kralj že pričetkom prihodnjega tedna v Beograd. Naravno ie. da so se sporočila posi Suvakoviča o Pašičevih nazorih glede-likvidacije krize živahno komentirala. Na vlado so nanravila očividno zelo mučen vtis in ministri se o njih niso hoteli izražati. Beograd, 2. oktobra, p. Danes dopoldne se je vršila seja skupščinskega odbora za novi stanovanjski zakon. Poslanec Vilder je predvsem zahteval, da se poslancem izročijo, odnosno preči-tajo vse resolucije interesentov, da bi mogel odbor si ustvariti sliko razpoloženja in zahtev prebivalstva v tem vprašanju. Razvil se je živahen prepir in prišlo je do ostrih spopadov med opozicijo in vladno večino. V splošno začudenje je končno minister Simonovič prečital novo stihzacijo čl. 12. Po novi redukciji bodo v bodoče stanovanjske oblasti dodeljevale le maksimalno -4 sobe. Višina stanarine za zaščitene najemnike znaša pri stanovanjih do 3 sob šestkratno predvojno vsoto, za stanovanja 4 sob osemkratno. Aktivni in penzijonirani drž. uradniki ostanejo zaščiteni samo v kolikor njihovi prejemki ne znašajo več nego 3000 dinarjev, ravno tako duševni delavci. Zaščiteni ostanejo še nadalje duhovniki, invalidi in njihove rodbine, v kolikor so ekonomsko slabi, vojne vdove in njih rodbine, ročni delavci, obrtniki, ki nimajo svojih delavnic, v kolikor dohodki ne presegajo 3000 Din, nameščenci trgovin in malih industrijskih podjetij, ako z vsemi člani svoje rodbine ne zaslužijo več nego 3000 Din. uradniki in nameščenci samoupravnih kor-poracij itd. K razpravi o tem členu so se oglasili poslanci Vilder, Demetrovič, dr. Gosar, Sumenkovič in Moskovljevič. Vsi ela-ni opozicije so zahtevali, naj se jim nova redukcija navedenega člena predloži pismeno, kakor tudi ostale izpre-membe v zakonu, da bi se o njih enako razpravljalo. V burni debati je bila ta zahteva opozicije odklonjena. Zaradi tega je opozicija zapustila sejo z ugotovitvijo, da vlada predlaga novi zakon brez prehodnih priprav, še pred tem je poslanec Demetrovič kritikoval novi načrt. češ. da ne ščiti zasebnih uradnikov in nameščencev večjih industrijskih in delniških podjetij. Naglašal je. da sploh nima smisla določati najemnino z ozirom na to, kje so najemniki v službi, temveč bi se morala najemnina določati samo glede nn dohodke. Naglašal je nadalje, da bo 1. novembra ko bo novi zakon stopil v veljavo, velika množica stanovanjskih najemnikov ostala na ulici. Beograd, 2. oktobra, r. Odposlanstvo stanovanjskih najemnikov je včera.i po-setilo pod vodstvom predsednika save-za udruženja stanovanjskih najemnikov dr. Gi unija ministra za socijalno politi- onemogočila koncentracijski pokret... Brezdvomno je v evropski in svetovni politiki toliko problemov, o katerih je treba imeti konkretno naziranje. da bi ime! že samo radi njih smisel sestanek med predstaviteljema angleške in italijanske vnanje politike, ki naj se dogovorita o sklepnem postopanju v aktualnih vprašanjih bližnje bodočnosti. Anglija .ie že od nekdaj mojster v tem. kako izigravati medsebojna nasprotja na evropskem kontinentu: očividno porablja sedaj Italijo v to. da z naslonitvijo nanjo ojači svojo pozicijo napram ostalim evropskim silam. In to je morda poglavitni pomen sestanka med Mussolinijem in Chamberlainom odloži dovoljenje prostega razpolaganja lastnikov hiš s svojimi stanovanji vsaj do leta 1930. Minister je izjavil, da je osebno za podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona za leto dni. Tajnik saveza g. Kurelac je povdarjal, da bi moglo priti do neredov, ako bi bilo prepuščeno 70 ods" t eščanov negotovosti. Odposlanstvo'stanovanjskih najemnikov je obiskalo tudi poslance, ki so člani skupščinskega odbora za zakon o stanovanjih. Radi prevelike zaposlenosti ministrski predsednik ni utegnil sprejeti deputacije. Savez stanovanjskih najemnikov je sporočil brzojavno svoje zahteve tudi šefu radikalne stranke g. Pašiču. Prihod češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslavijo Beograd, 2. oktobra, p. D: ues je skupščinski odbor za sprejem češkoslovaških parlamentarcev delinitivno določil spored. Cehoslovaki prispejo s pc-sebnim vlakom iz Zrage v Subotico jutri ob 14.58. Ob 9.20 pa odide jutri iz Beograda poseben odbor v Subotico, odkoder se odpeljejo Cehoslovaki v spremstvu naših funkcijonarjev proti Beogradu ob 15.30. Čehoslovakom pride nasproti tudi naša zrakoplovna eskadrila V Beograd prispe posebni vlak jutri zvečer ob 19.53. Pri sprejemu na postaji bodo navzoči predsednik Narodne skupščine, kraljeva vlada, narodni poslanci, predsednik občine, upravitelj mesta, komandant mesta, višje uradnišlvo, člani češkoslovaškega poslaništva itd. Goste bo pozdravil predsednik Narodne skupščine. V pondeljek 4. oktobra se udeleže če« škoslovaški parlamentarci v Narodni skup« ščini ob 10. dopoldne svečane seje, ki ji bodo pjisostvovali vlada in vsi narodni po« slanci. Otvoril bo sejo predsednik Narod« ne skupščine g. Marko Trifkovič točno ob 10.15. Ob 11.30 bo sprejeta češkoslovaška delegacija od predsedstva beograjske ob« čine, ki ji izroče spominsko darilo. Opol« dne priredi zunanji minister gostom na čast skupen obed. Ob 16. bo seja Narodne skupščine naših in češkoslovaških parla« mcntarcev in skupna seja gospodarskoekul« turne komisije. Na tej seji bodo govorili predsednik češkoslovaškega parlamenta g. Malvpetr, predsednik češkoslovaškega se« nata g. Klofač, dr. Radonič, češkoslovaški poslanec Ulrich, poslanec Basariček iq za« stopnik češkoslovaškega ministrstva zuna« njih del Černv. Nato bo sprejeta resoluci« ja, ki govori o gospodarskem in. kultur« nem zbližanju naše države in Češkoslova« ške. Ob 20.30 priredi svečano večerjo na čast gostom predsednik naše Nar. skup« ščine. V torek polože Cehoslovaki na Avali v&> nec na grob neznanega junaka. Del gostov bo prisostvoval svečanemu polaganju te. meljnega kamna češkoslovaškemu domu t Beogradu. V sredo odide delegacija Čebo« slovakov v Oplenac, kjer položi venec na grob pokojnemu kralju Petru Osvobodi« telju. Za tem poseti Mladenovac, Paračin, Leskovac ter odide v Skoplje. Na vsej poti se bodo vršili svečani sprejemi. V Beograd se vrnejo 8. t. m in se odpe« ljejo takoj v Z-greb. 9. oktobra pa v Split odtod pa preko Sibcnika, Perkoviča. Ogu« lina in Karlovca v Ljubljano, kamor Dri« spe jo 11. t. m. ob 9.35. Zaključitev prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo Na sestanku Brianda in dr. Ninčiča v Parizu se je parafirala prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo. — Rumun-ski zunanji minister o balkanskem paktu in italijansko-rumun- ski pogodbi. Pariz. 2. oktobra, t. Nocoj je odpotoval jugoslovenski zunanji minister v Beograd. Pogajanja o francosko-jugoslovenski prijateljski pogodbi so bila srečno zaključena. Franeosko-jugosl o venska prijateljska pogodba je izdelana po vzorcu pogodb med Parizom in Prago ter med Parizom in Bukarešto. Baje je pogodba že parafirana, vendar pa sedaj še ne objavljena, da se ne otežkočijo pogajanja med Rimom in Beogradom, ki so še v teku. Dr. Ninčič je imel razgovor tudi z generalnim tajnikom Berthelotom. s katerim je že včeraj konferiral. Nato je bil sprejet od ministrskega predsednika Poincareja. Bukarešta, 2. oktobra, d. Pri sprejemu novinarje', je včeraj izjavil zunanji minister Mitiliueu, da še ni danes primeren ca« za ustvaritev balkanskega pakta, slienega locarnskemu. Kljub temu, da se je Bolgarska pri izročitvi zadnje kolektivne note v Sofiji jx>kazala popustljivejšo, vendar pa mora prej pokazati svojo dobro voljo z dejanji. da bi se moglo pričeti govoriti o bal-kauakem paktu. — Minister je uadalje izjavil, da bo v kratkem podpisana razsodišč-na pogodba med Avstrijo in Rumunijo. Z ozirom na italijansko-rumunsko pogodba pravi g. Mitilineu, da jo države Male antante pozdravljajo kot nadaljno garancijo za inir. Italijanska vlada za uvedbo smrtne kazni Fašistovski listi zahtevajo, naj se bivšemu min. predsedniku Nittiju odvzame italijansko državljanstvo. Rim, 2 oktobra, o. Seja ministrskega sveta je danes trajala štiri ure. Uradno poročilo o seji še ni bilo izdano, vendar pa je že sedaj sigurno, da so ministri odobrili zakonski nafrt za uvedbo smrtne kazni za zločine proti kralju in proti načelniku vlade. Preiskavo v takih procesih bo vodil veliki dvor za kazensko sodstvo, ki bo nekak odsek sedanjega kasacijskega dvora. Nadalje je vlada odobrila tudi načrt za preured-bo pokrajinskih odborov. Načrt je predložil notranji minister Federzoni. Končno je vlada sprejela še nekatere ukrepe gospodarskega značaja. Rim, 2. oktobra s. Včerajšnje dekrete, ki odvzemajo 15 Italijanom d ižavljanstvo, pozdravlja fašistovsko časopisje z velikim zadovoljstvom. Obenem zahteva, da ti ukrepi ne smejo biti zadnji, temveč da se morajo z isto kaznijo kaznovati še drugi izdajalci Iftilije, ki žive v inozemstvu. Najhujše napada vladni tisk bivšega ministrskega predsednika demokrata Nittija, ki mu pripisuje duševno vodstvo gibanja cfuoruscitov«. Ako se je proti 15 Italijanom postopalo po vsej strogosti fašistovskega zakona, naj j» občuti tudi Nitti. Sestanek Chamberlaina in Brianda v Parizu Nameni razgovorov med Chamberlainom in Mussolinijem. — Zveza balkanskih držav in Italije proti Jugoslaviji. — Razgovor Chamberlaina in Mussolinij a o aktualnih političnih dogodkih. Pariz, 2. oktobra s. Kakor javlja »Chi-cago Tribune*, je Mussolini načel v Uvorn-skih razgovorih s Chamberlainom vprašanje vstopa Italije v angleško, nemško, francosko kombinacijo. Po svojem povratku lz Ženeve je Briand po baronu Avezzanu obvestil Mussolinija o razgovorih v Tboiryju. Chamberlain ie v Livornu izjavil, da je Anglija v svrho ohranitve svojih zvez s kolonijami navezana na prijateljstvo Francije in Italije. Govorilo se je tudi o vprašanju dolgov. Livorno pomeni korak na potu k enotni fronti Evrope proti Ameriki. Rim, 2. oktobra k. »Popolo d' Italia« piše v uvodniku, ki ga ponatiskuje skoro ves italijanski tisk, da se razgovor v Livornu ne sme postavljati v nasprotje z razgovorom v Thoiryju med Briandom in dr. Stresemannom. Revizija versailleske mirovne pogodbe ter kapitulacija v Dawesovem načrtu določenih plačil ne interesirajo samo Nemčije in Francije, ker sta tozadevne določbe podpisali tudi Anglija in Italija. Radi tega ne more priti do nobenih izprememb brez sodelovanja interesiranih držav. Livorno je logičen dodatek k versailleski mirevnl pogodbi. Mirovna pogodba se more revidirati in bi bilo celo dobro, ako bi se revidirala, vendar pa se mora upoštevati, da imajo poleg Francije ia Nemčije pri tem ie druge države svoje interese. London, 2. oktobra d. Mussoliaijev spremljevalec državni podsekretar Grandi je Izjavil, da so se tikali razgovori med Chamberlainom in Mussolinijem važnejših stvari, kakor pa je tangersko vprašanje. Ta ugotovitev se tolmači tako, da se trudi Mussolini pripraviti Grško, Rumunijo in Bolgarsko do pogodbe z Italijo za ustanovitev balkanske zveze, naperjene proti Jugoslaviji. Tako bi mogla Italija vzdržati v Sredozemskem morju premoč nad Francijo. Pariz, 2. oktobra (br.) Francoski zunanji minister Briand je sprejel v petek angleškega poslanika, ki je izjavil, da se na sestanku v Livornu med Chamberlainom in Mussolinijem niso sklenile nobene posebne pogodbe in da tudi take niso nameravane. Pariz, 2. oktobra s. Danes popoldne je Chamberlam v spremstvu svoje soproge, svojega sina in dveh tajnikov prispel v Pariz, kjer sta ga na kolodvora sprejela Briand in angleški poslanik. S kolodvora se je Chamberlain odpeljal v angleško poslaništvo. Kasneje je imel na Quai d' Orsayju razgovor z Briandom. Razpravljala sta o zadnjih političnfh dogodkih. Chamberlain odpotuje jutri v London. Kriza v slovenski UJU Jesenice, 2. oktobra d. Okrajno učitelj« sko društvo za radovljiški okraj jc na da« našnjem izrednem občnem zboru sklenilo izstop iz ljubljanskega poverjeništva UJU. Proti sta glasovala samo 2 člana. Kot vzrok izstopa se navaja nevzdržno stanje v tem poverjeništvu in njegovo stališče v vpra. šanju narodnega in državnega edinstva. Povratek poslanika turške republike v Beograd Beograd, 2. oktobra, p. Danes se je vrni! po daljšem dopustu v našo prestolioo poslanik turške republike g. Hikmet bej. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Turčijo se bode pričela čim se vrne naša delegacija za sklepanje trgovinskih jx>godb iz Francije G. Hikmet bej je izrazil začudenje, da naša vlada ni de-mantirala pisanja grških listov, ki so javljali o nameri bivšega diktatorja Pangalo-sa, da ie imel vse pripravljeno za napad na Tnrško. To bi bil storil s pomočjo neke balkanske države, s čimer je jasno mišljena Jugoslavija. Pomočnik zunanjega ministra g. Jovan Markovič je odgovoril, da naša vlada vobče ni smatrala potrebnim, odgovoriti na tako neumno pisanje neresnih grških novin. Iz min. sveta in skupščinskih odborov BeogTad. 2 oktobra, r. Radi današnje predpoidanske seje za aovršitev sporeda sprejema češkoslovaških parlamentarcev je bila skrajšana seja ministrskega sveta, ki je trajala od 11. do 13. Iz istih razlogov ni bilo danes seje finančnega odbora. Prihol-nja seja tega odbora se bo določila pismenim potom. Zboroval pa je anketni odbor, ki je nadaljeval razpravo o bencinski alt ri, zlasti o proviziji narodnega poslanca Du-kanca. Seje anketnega odbora se nadaljujejo v četrtek z zasliševanjem Rade Pašiča, ki je snoči prispel v Beograd. Suspenzija uprave Delavske zbornice v Novem Sadu Beograd, 2. oktobra, r. V Novem Sadu je bila predsinočnjem nenadoma suspendirana uprava Delavske zbornice. Odpuščeni so vsi vodilni uradniki zbornice. Minister za socijalno politiko navaja kot razlog tega koraka, da je izvršil sekretar Pavle Tatie veu protizakonitih del in da je s svojim delom oškodoval interese zbornice. Za začasnega tajnika zbornice je imenovan g. Bogdan Krekič, za komisarja pa ing. Savko. Srednjeevropska prometna konferenca Dunaj, 2. oktobra, s. V navzočnosti oii« cijelnih zastopnikov skoraj vseh inozem« skih držav in mnogoštevilnih delegatov av. strijskih in inozemskih gospodarskih kor* poracij, med njimi delegata prometne ko« misije Društva narodov, je bila danes ck>= poldne otvorjena srednjeevropska promet« na konferenca, na kateri je imel bivši av« strijski državni kancelar dr. Seipel o tvorit, veno predavanje o srednjeevropski ideji. Izjavil je med drugim, da smatra kot zelo dober znak, da se danes komaj nekoliko let po svetovni vojni, ki ni izpremenila no« benega dela zemljevida bolj kakor Srednje Evrope, vrši na Dunaju zasedanje, ki ne bo tarnalo nad onim, kar je bilo raz ruše« no, pač pa bo delalo. Mi lahko sodelujemo, je dejal dr. Seipel, na polju prometa, ne da bi nas mogli sumiti, da zasledujemo dru ge cilje kakor oosDodarske ali prometno politične ♦ Presenečeni in razočarani klerikalci Včeraj je »Slovenec* vendarle prišel do sape. Dva dni je molčal kakor oka-menel in njegovi komandanti v škofovi tiskarni so se skrbno skrivali pred osobjem. ki je bilo za razglasitev Ogri-nove in klerikalne zmage po posebnem izdanju »Slovenca* nekaj časa takore-koč v permanenci. G. Ložarja tudi ni bilo več k »Slovencu«, odkar je konster-niran takorekoč osebno asistiral porazu celokupne klerikalne obrtniške genera-litete. Morda je urnih nog hitel na Rakovnik, da odpove salezijansko godbo, ki je samo čakala njegovega povelja, da jo zmagoslavno vseka skozi mesto. Kakor rečeno: Vse je bilo pripravljeno za veličastno zmagoslavje klerikalnih koalicijonašev. Prišlo pa je zasluženo plačilo za vso grdobijo, ki jo je klerikalna volilna gonja uprizarjala zadnje mesece. Klerikalci in njihovi zavezniki so bili «tepeni po notah», ki pa imajo drugo melodijo nego one rakovniške godbe. Kolikor je bil «Slovenec* med volilnim bojem nepošten, ko je napovedoval, da je klerikalna zmaga sigurna, toliko je postal včeraj pošten, ko pravi, da bi bilo nespametno skrivati, kako je klerikalce izid volitev v slovensko gospodarsko korporacijo »presenetil in razočaral*. To je točno. Ce bi klerikalci ne razbili pogajanj za depolitizacijo zborničnih volitev in bi verjeli našim dobrim naukom, bi bili znatno manj razočarani, ker bi imeli v tem slučaju z Jelačinom vred 16 mandatov namesto 8. ki so jih dobili sedaj. Razočaranje klerikalcev, še bolj pa tistih, ki so jim verjeli, je torej prav umljivo. Jeza in konsternacija nad lastnim porazom pa klerikalcem ne daje nobene pravice, da so včeraj kar čez noč obrnili svoje kopje in se spravili nad trgovce in obrtnike z najostudnejšim natolcevanjem. »Slovenec* namreč izvaja, da se je SLS pri teh volitvah le žrtvovala (g. Jelačinu) in da zavedni slovenski trgovci in obrtniki stoje »čisto onstran od ostalega slovenskega ljudstva*. Natolcuje, da »so udinjani tajnim silam, ki hočejo podreti dosedanje nrav-ne sile našega naroda*. Obrekuje, da ti sloji žive od milosti režima, a da se zadovoljujejo s tem, da se le njim samim dobro godi na račun ostalih delovnih stanov. Obtožuje jih, «da nimajo so-cijalnega smisla* in »da sovražijo vsako prizadevanje, ki stremi za tem, da se opomorejo delavni sloji (!) in da so sploh proti zadružništvu*. Sedaj so za »Slovenca* postali pri-vredniki zopet oderuhi, brezsrčni egoisti, kakor so bili takrat, ko so iz stran-karsko-političnih nagibov hoteli razni »kaplani s firtahi* ubiti njihovo gospodarsko eksistenco s klerikalnimi konzumi. «Slovenec» hujska sedaj proti trgovcem in obrtnikom, češ da so se izrekli proti »poizkusom, da bi se delovni sloji izognili posredovalcem in si prihranili dobiček, ki bi ga drugače trgovci in obrtniki brez lastnega dela in truda spravili v lastne žepe*. Čudno je le, zakaj! »Slovenec* tega n! povedal med volilnim bojem? Takrat je igral vlogo hinavca in se ni upal zmerjati trgovcev in obrtnikov, da hočejo živeti brez lastnega dela in truda! To si je treba zapomniti, zlasti pa naj si zapomnijo sedanje «Slovenčevo» zmerjanje tisti trgovci in obrtniki, ki so oddali svoje glasove za Jelačin—Ogrinovo listo! V ostalem pa samo ugotavljamo, da «Slovenčevo» psovanje temelji na laži, ker boj proti klerikalnemu korizu-marstvu ni bil boj proti zadružništvu, ampak proti tisti klerikalni politiki, ki hoče neklerikalnim slovenskim pridobitnim slojem ubiti gospodarsko eksistenco iz političnih ozirov ne glede na splošno narodno gospodarstvo v Sloveniji. Baš s svojim včerajšnjim napadom na napredne trgovce in obrtnike je »Slovenec* dokazal, da je bil ta boj popolnoma upravičen in da je bil poraz klerikalcev pri'volitvah v stanovsko korporacijo trgovcev in obrtnikov popolnoma zaslužen in v naravnost življenjskem interesu slovenskega trgovstva in obrtništva! Afera Mohorjeve družbe Ko so klerikalci z denarjem celovške Mohorjeve družbe skušali v Celju ustanoviti tiskarno, je prišlo na dan, kar se je na njihovi strani delj časa skrbno prikrivalo. SLS hoče ustvariti strankarsko borbeno trdnjavo v Celju s prodajo hiš Mohorjeve družbe v Celovcu, ki naj izkupiček prenese v Celje in ga tu uporabi. V tem oziru nam je došlo več novih poročil, ki naše trditve ne samo potrjujejo. ampak stvar predstavljajo v še hujši luči. Eno hišo so na skriven način že prodati in je denar že »izginil*. Naj-grše izdajstvo je vloga gotovih koroških »Slovencev*, ki so v Ljubljani našli varno gnezdo in opravljajo sramotni posel, da prigovarjajo svoje bivše ožje rojake, naj puste narodno imetje koroških Slovencev iz rok. Kakor smo izvedeli, se v klerikalni stranki argumentira tako-le: "Katoliška cerkev je po trditvi teh izdaiic v Jugoslaviji v tako grozni nevarnosti, da je z občega katoliškega stališča bolj prav, da se porabi premoženje Mohorjeve družbe za novo tiskarno SLS v Celju, kakor da služi verski probuji ko- roških Slovencev v njihovem narodnem jeziku. Težko je najti dovolj ostrih izrazov, da se pravilno in po zaslugi označi niz-kotnost in propalost teh bivših koroških Slovencev, ki operirajo proti svojim rojakom radi zlatega mamona s takimi sredstvi. Primerjati položaj in »nevarnost* katolicizma v naši državi z nalogo Mohorjeve družbe na avstrijskem Koroškem, je tako gorostasna drznost, da je pač tudi v zgodovini SLS doslej nečuvena. S tako lažjo izvabljati koroškim Slovencem denar, na to misel morajo pač priti samo totalno izprijeni in moralno ničvredni ljudje. V »Slovencu* čitamo. da bo te dni poslanec Smodej predaval o predmetu »Zakaj smo izgubili Koroško?* G. Smodej naj oriše, kaj so delali, kaj delajo in kaj bi še radi storili klerikalci z denarjem Mohorjeve družbe. Predstavi naj tiste bivše koroške Jutru« od 30. septembra nam pošilja ljubljansko po-verjeništvo UJU izjavo, ki pravi: »Gospod Herman Kmet, šolski upravitelj v Dolenji vasi pri Ribnici, ni član vodstva ljubljanskega poverjeništva UJU- Tudi ni znano poverieništvu, da bi se posluževal za svoje službeno mesto protekcije političnih strank. Vodstvo poverjeništva stoji strogo na stališču, ki ga je objavilo, da se ima pri namestitvah postopati pravfčmo in objektivno, najmanj pa, da bi se pri tem oziralo na to, ako je slučajno prosilec »deklaraš« ali »antideklaraš«, oziroma da bi se oziralo na to, kateri politični stranki pripada prosilec. Proti temu se bo poverjeništvo odločno borilo. Poverjeništvo je pozvalo gg. Hermana Kmeta in Alfonza Završnika, da predložita svojo argumentacijo do upravičenosti za navedeno službeno mesto. Obrnilo se bode pa tuli na g. šeia prosvetnega oddelka in učiteljskega zastopnika v namestilni komisiji, ako bo mogoče dobiti rudi službeno utemeljitev za dvopredlog, aa podlagi katerega se je izvršilo imenovanje. Nato bo poverjeništvo objasoilo zadevo javno, keT se je iznesla v javnost, kar pa mora poverjeništvo odločno obsoditi, posebno, ker se z objavo v političnih listih daje stvari politično lice.« Predvsem naj izrazimo svoje začudenje, da se poverjeni-šrvu UJU ne dopade, ako se eklatancna kršitev objektivitetnega principa pri namestitvah, za katere se UJU s tako vnemo izjavlja, javno obravnava. Pričakovali smo izjavo priznanja za to, kar smo po svoM publicistični dolžnosti iznesii pred javnost slučaj, ki z bengalično lučjo osvetljuje današnjo prakso in dokazuje, kako velika je pri mnogih razlika med besedo in dejanjem. Kar se funkcije g. Kmeta tiče, je res pomota, da je član vodstva ljubljanske UJU, a ravno tako res ie, da je eden glavnih pokretašev tkzv. deklaracijskega gibanja ter je kot tak tudi predsednik okrajnega učit. društva za Kočevje. Ako poverjeništvu UJU še ni znano, kar smo že enkrat povedali, nai ponovimo: sam g. Pucelj je pismeno opravičeval imenovanje slabše kvaH-Hclranaza g. Kmeta s tem, da je deklarai, kar da njegov bolje kvalificirani kolega nL Mesto protesta, da se je stvar iznesla v javnost, smo pričakovali in še pričakujemo od UJU kar naiodiočnejše obsodbe te pro-tekcijanistične aiere ta učinkovitih korakov, da se krivica popravi, imenovanje g. Kmeta prekliče ter upravi tel j sko mesto zasedejo kvaliiikacij; V tem oziru je tudi naš list in so gotovo tudi naši posland UJU na razpolago. Avtonomisti že žugajo s centralizmom Klerikalci razglašajo, da se bodo proti volitvam pritožili in da bo njihov zaveznik g. Pucelj skrbel, da se čim delj zavleče sklicanje prve seje nove Zbornice. Ali je to res, še ne vemo, vemo pa, da so klerikalci za avtonomijo le, če imajo večino. Sedaj, ko so pogoreli, bodo s svojimi zavezniki kar se da uničevali strokovno avtonomijo trgovskega, obrtnega in industrijskega stanu. Prej so kričali o «go9podar-skem parlamentu>, sedaj pa gredo na delo, da mu zaprečijo sklicanje in konstitucijo. Za vsako malenkost letajo v Beograd sato-žit ministru trgovine in s tem kažejo, da je lažnjivo vse njihovo vpitje proti centralizmu. Je pa zadaj še nekaj dragega. Gg. Jelačin in Ogrin sta prekoračila dovoljene kredite za zgradbo Zbornice. Govori se o zelo velikih zneskih in sta sedaj v skrbeh, kaj poreče k temu nova Zbornica. Oči vid en dokaz tej zadregi je zavlačevanje, ki ga obeta g. Jelačin, in čimbolj se bo razsodba nove Zbornice umetno odlagala, bolj bo stvar izgledala sumljivo. Mi se klerikalnih pretenj nfti najmanj ne bojimo. Z izvoljeno Zbornico ee ne da več igrati in gg. Jelačin in Ogrin z vsakim nadaljnim korakom zlasti glede . zbornične zgradbe prevzemata veliko oeebno odgovornost. Ako bi ne bilo škoda časa, truda in zborničnega denarja za nove volitve, bi si jih kar želeli; kajti potem bi bil obračun s klerikalci in njihovimi kompanjoni ie temeljitejši! (Slovensko ljudstvo* so za SLS pač le duhovniki, ki se vrte po kon£ tonih. N ravna sila našega naroda ata očividno gg. Ogrin in Jelačin, med tem ko so vsi drugi udinjani . Pot skozi mesto sedaj podnevi ni baš vabljiva. 2e več mesecev ni bilo dežja, prah se dviga ob vsakem koraku, sicer ljub« ki park je izžgan, kakor vsi skromni vrto« ▼i. Vodovod, ki je napeljan z Loa-čent, od« pro samo trikrat na dan ob javnih studen« cih. Pijemo torej tudi za žejo dobro črni« no. Na bivšem vrtu prestolonaslednika je pravkar dozidala država moderno kopali« šče z opremo iz Nemčije, kopati pa se Ce« tinjčani radi pomanjkanje vode ne bodo mogli ravno v največji vročini. Tudi ledu nimajo. Drago sarajevsko pivo — 34 Din liter, je čisto toplo, podnevi neužitno, do« bro črno vino pa stane le 8 Din. Znamenit je velikanski relief Črne gore v velikosti 12 krat 12 m. katerega so izdela* 11 med okupacijo L 1916. do 1917. avstrij« ski vojaki, predvsem kipar Markoš Breza« nin, ki je služil kot narednik. Na vse zgodaj smo obiskali tudi dvor pokojnega kralja Nikole. Bela dvonadstrop na palača, v kateri je ostalo precej sporni« nov na bivanje črnogorske dinastije; mno« go je seve dinastija odnesla v Italijo, mno« go pa je bilo po prevratu tudi ukradeno. Danes dvorec sameva in ga pripravljajo za muzej, ki bo imel velike dragocenosti, med drugim nad 2000 umetniških »lik velikih umetnikov, ki jih je kralj Nikola nakupil po raznih svetovnih razstavah. Zanimiva in dragocena je zbirka orožja, predvsem sa» belj. ki so jih razni evropski potentati da= rovali kralju Nikoli. Pokazali so nam dvo= rano, kjer je Nikola reševal najvažnejše dr» iavniške posle na posvetovanjih s svojimi državnimi svetniki, poglavarji črnogorskih plemen. Slovensko kolonijo smo iztaknili že prvi dan. Poleg sobaric po hotelih imamo Shv venci na Cetinju okrog 10 oficirjev, refe» renta veterinarja pri velikem županu, Ivana Kobentarja iz Št Jakoba na Koroškem, na« čelnika hidrotehniškega oddelka inž. Li« čarja z gospo, poštnega inšpektorja dr. Jan« žekoviča in še druge. Zene Slovenke tožijo najbolj radi težav pri kuhanju: ni zelenja* ve, treba se zadovoljiti dan na dan s krom« pirjem in fižolom, kdor se ne privadi več« ni papriki. Vsi uradi so v poslopju Doma Slobode, prejšnje vladne palače in skupščine. "H centralni uradi so seve tudi črnogorska po« sebnost: poštna direkcija, ki nadzoruje vse ga skupaj 34 pošt, ima prav tako kot ljub« ljanska svojega direktorja in dva inšpek« torja, poštarice pa nas gledajo v svojih uradnih črnih haljah prav tako koketno skozi okna direkcije, kakor pri nas. Jutri gremo vrh Lovčena, da položimo srebrn lovorjev venec na grobnico pesnika »Gorskega venca», prvemu vladarju Črne gore iz Njeguša. Dr. Avg. Reisman. Šport Nacionalni lahkoatletski miting ASK Primorja Danes ob 14. uri prične na igrišču ASK Primorja nacionalni lahkoatletski miting, pri katerem se sreča kompletna lahkoatlet« ska sekcija priredi' ija z najboljšimi za« grebškimi atleti, člani Aska, Haška in Ma« rathona, ki se baš sedaj nahajajo v naj« boljši formi. Med ostalimi nastopijo naš najboljši ali round atlet, ki bo na 100 m najresnejše ogrožal našega rekorderja dr. Perparja, pričakovati pa smemo tudi kako iznenadenje od talentiranega juniorja Pri« morja \Veibla. Za tretje mesto se bodo bo« rili juniorji Primorja, med katerimi ima največ šans Janovskv. Na 400 in 1000 m se srečata naš najboljši srednjeprogaš Mo« čan in sedaj brez dvoma najmočnejši at« let v teh disciplinah v naši državi Butko« vič, ki je pred kratkim izenačil jug. re« kord na 400 m, na 800 m pa je za drž. re« kordom zaostal za štiri desetine sekunde. Od ostalih tekmovalcev moramo omeniti zlasti Vidica. Pri teku 5000 m je siguren favorit najmlajši državni reprezentant Slap ničar. Za ostale placemente se bo vodila ogorčena borba med Marathoncem Kum« rom in juniorji Primorja, ki kažejo v tej disciplini viden napredek, zlasti Žorga in Pintarič. V skokih dominirajo Zagrebčani z rekor« derji in državnimi prvaki ing. Zgago, Jaku« pičem. Kallayem in Spahičem. Ogrožali jih bodo Cimperman v skoku v višino in tro« skoku ter dr. Perpar in Vukmanovid v sko= ku v daljavo. V metih naletijo naši mladi atleti Slamič, Cimperman. Vukmanovič in drugi v Gašparju, Spahiču, Kallavju in ing. Švariču na najmočnejše konkurente. Zla« sti Gašpar se nahaja v izborni formi, ki je na dvomatchu Hašk : Ašk zboljšal dri. rekorde v metih kladiva in kopja, v disku je pa sedaj njegova navadna marka 35 m. Kakor vidimo, bo nudil miting obilo za« nimivih momentov in je vsled ostre borbe pričakovati zelo dobre rezultate. Pričako. vati je, da bo občinstvo v velikem številu posetilo to tekmovanje in s tem vsaj del« no podprlo idealna stremljenja našega aka« demskega kluba v povzdigo te najlepše in najzanimivejše športne panoge. m. kolo prvenstvenih nogometnih tekem Danes, v nedeljo, se nadaljuje prvenst« veno tekmovanje. Dosedanje tekme tako prvorazrednih kot drugorazrednih klubov so pokazale primeroma dober šport ter je to pričakovati tudi danes. Apeliramo pa na publiko, posebno na mladež, da se pri tek« mah vede res športno in naj opusti nepri« merne vzklike, kar ne spada na športno polje. Razumljivo, da bosta najbolj zanimivi tekmi popoldne med Primorjem in Herme« som ter Ilirijo in Slovanom. Prva prične ob 14. uri, druga pa ob 15.45 Dopoldne se odigrajo tekme med rezer« vami, in sicer ob 9. Primorje : Hermes, ob 10.30 Ilirija : Slovan. Vse tekme se od« igrajo na igrišču SK Ilirije. Dopoldne ob 9. nastopijo drugorazredni klubi in sicer na igrišču ASK Primorja. Tu« di tekme med temi klubi so dovolj intere« santne in zanimive. SK Ilirija sklicuje v pondeljek, dne 4. t. m. ob 20. uri v klubovem lokalu (ka» varna Evropa) ponoven sestanek v svrho poročil, katerega naj se zanesljivo udeleže sledeče gdč. odnosno gg. Talka Sepetavče« va, Sonja Jermolova, Baltesar, Beltram, Betetto, Čop, Deržaj, Goreč, Hiti, Jerala, A. Kane, Komar, Mahkovec, dr. Majcen, Oblak, Pelan, Pevalek, Rotar, Stepišnik, Vilhar, Vodišek, Zupančič J. in Zeleznik. Tajnik. Kolesarski Podsa\-ez Slovenije. Dirka za Gorsko prvenstvo Slovenije se vrši da« nes na Vrhniki. Start ob 15. uri pri km 20.200. Istočasno se vrše kolesarske gorsko prvenstvene dirke koles, kluba Ilirija in koles, sekcije ASK Primorje. Vrhniški ko« lesarji startajo na isti progi ob 14.30. Po dirki sestanek v restavraciji Mantua. Moloklub iSlovenija* priredi ob pri« liki podsaveznih kolesarskih prvenstvenih dirk popoldanski izlet na Vrhniko. Tem potom vabi vse svoje člane, da se zaneslji« vo udeleže tega izleta. Zbirališče ob 13. uri pred kavarno Evropa. Po dirki sestanek na Vrhniki ozir. Logatcu. — Predsednik. Včerajšnji nogomet na Dunaju. V pr« venstvenih tekmah je Vienna včeraj pora« žila Slovana s 4 : 0 (2 : 0), Floridsdorfei AC pa Sportklub s 3 : 2 (1 : 2). »Salon zavodnice Madsme Kemp" 9 ? 9 9 9 9 9 9? ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■ Vremensko poročilo Meteorološki tavui . tiuDItani 2. oktobra 192- Višma barometra 308> Kraj : Cas 3arum. Temotr jftei »ia- Smei vetra m O&iac- - Vrsta padavine 9° brzina v m nos opazovanja ! v o/c 0—10 o> opazovan i! » mm oo ' urt 7 i. 768-is 10 0 100 mirno megleno Ljubljana . . f (dvorec) j 8. 14 19. 769-1 7o7-9 7r8"7 10 4 lfi-4 14 1 100 69 75 mirno S\V 3 mirno 7 0 megJeno 21. 76--9 132 95 mirno 0 Maribor . . . 8. 769 » 12-0 t-7 NW 1 deževno Zagreb . . . 8. 7693 lit 97 WN\V 1 megleno Beograd . . . S. ?67-7 14-0 73 mirno 2 Sarajevo . . . S. 767-1 12-0 94 mirno 10 Skoplje . . . s. 7o6"4 loO 82 mirno 10 Dubrovnik . . 7. Split .... 7 760 9 18-0 65 NE 3 3 Praha .... 7. 773-3 11-0 — mirno megleno Solnce vzhaja ob r68 zahaja ob 17-40 luna -znaia ob 01-10 zahaja ob 16-11. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 16 6, najnižja u9 C Silni nalivi pričetkom tedna so obrnili pozornost vseh na meteorologijo. Po podatkih ljubljanske vremenske opazovalnice je padlo v Ljubljani prvi dan nalivov 39.0 mm. drugi dan 153.3 mm, tretji lan 39.0 mm in četrti dan 16.2 mm dežja. V vseh štirih dneh je padlo tedaj v Ljubljani skupno 254.7 mm vodne blagodati. Če se pomisli, da ima Ljubljana povprečno na leto okroglo 1500 mm padavin, se to pravi, da smo dobili v teh par dneh nič mani kot eno šestino celotne letne množine. V predelu. kier so bile poplave najhujše, je padlo seveda še precej več dežja. Enormna množina 153.3 mm na en dan. to bi bila za Ljubljano rekordna vsota enodnevne padavine. V vsej dobi od 1. 1852. pa do 1. 1S90. ni bilo. kakor je razvidno iz Seidlove Klimatografije, niti enkrat toliko padavin na en dan. največ je padlo v lej dobi 1. 1S53. na en dan, in sicer 109. V novejši dobi, to je v dobi 1896—1911 je bilo po Fesslerju največ na en dan 124 mm in sicer dne 15. avgusta 1908. Za nadaljna leta je razvidno iz meteoroloških zapiskov, da ni bilo nikdar tolike množine padavine v teku 24 ur. Iste dni, ko je pri nas tako silno lilo, so imeli na 9everni strani Alp sicer tudi oblačno vreme, a dežja prav malo. Dunaj je imel v vseh štirih dneh samo 0, odn. 4. 0, 8 mm, tedaj skupaj 12 mm dežja, Salzburg v istem času 1, 4, 3. S trm. skupaj 16 mm padavin, a Celovec, ki leži še tostran glavnega alpskega grebena, 3. 30. 25, 17 mm, skupaj 75 mm dežja. Vse se vprašuje seveda po vzrokih teh silnih nalivov. Vreme vsake pokrajine je takorekoč del celote, to se pravi, vzrok vsakokratnim vremenskim pojavom so v celokupni evropski vremenski situaciji. Ako primerjamo vremenske karte zadnjega ted- na z onimi iz časa, ko je 1. 1824. v avgustu zadela katastrofa domala isti predel med Škofjo Loko. Vrhniko in Ljubljano, ter z enimi iz dni, ko je katastrofalna poplava zadela Selško dolino, opazimo frapantno sličnost. Vsaki pot je bila glavna depresija nekako med Anglijo ir: Dansko, druga, razmeroma majhna pa tik južno od Vzhodnih Alp; vmes med obema pa je bil zračni tlak relativno višji. Podoba je tedaj, da je to situacija, ki je za kraje na južnem vznožju Alp zelo nevarna Pod vplivom manjše južne depresije se ženejo spodnje zračne plasti proti severovzhodu, morajo preko Alp in spuščajo pri tem obilne množine dežja. V zgornjih zračnih plasteh pa je pod vplivom severne depresije zapadna struja, ki je tudi vlažna, saj prihaja z oceana, a je mnogo hladnejša. Mešanje različno toplih zračnih plasti je očividno poglavitni vzrok enormnim nalivom, brez tega bi imeli samo normalno deževje, ki pa je že samo ob sebi zelo izdatno v predelu južno od naših Alp. Slične nalive je imela vsa pokrajina na južni s*rani Alp daleč tja v Italijo, kar se vjema z navedenim tolmačenjem. Kako da se stvori ravno taka situacija vremena in ne drugačna, ostane seveda nepojasnjeno. Pripomniti pa je, da običajno ljudje močno pretiravajo, kadar trdijo, da nekdaj ni bilo tako silnih nalivov. Če človek pogleda vremenske zapiske pretekle dobe, najde takoj obilico sličnih izrednosti, ki po katastrofalnih učinkih ne zaostajajo za najnovejšimi Tržaška vremenska napoved za nedeljo. Umirjeni lahni vetrovi z zahoda in severozahoda, nebo večinoma jasno, temperatura od 16 do 22 stopinj morje razburkano. Dunajska vremenska napoved u nedeljo. Manj oblačno, temperatura lom te banke bi bil v veliko škodo našega gospodarstva iz več razlogov. S popolnim polomom bi bili predvsem težko prizadeti mali ljudje, ld so se po vojni že zopet navadili na Stednjo z vlaganjem denarja v denarne zavode. Čim bi bili sedaj oškodovani bi to vplivalo na široke množice tako, da bi se znova začelo nekdaj običajno shranjevanje denarja po nogavicah. Na tržiSSu industrijskih vrednot je beležiti kot dogodek nagel padec delnic Trbovelj. V četrtek je vrgla na tržišče potom eksekutivne prodaje ZagrebaSka grad ska Stedionica okrog 3000 komadov delnic Trbovelj, zaradi česar jim j« padel tečaj od preko 800 na 280. To so bili komadi Slavenske banke, lombardirani pri omenjenem zavodu. Zaradi nizkega tečaja so nalile te delnice takoj kupce, ker je bila dispariteta med dunajskim in zagrebškim tečajem precej velika in rentabilna. Od državnih vrednot je bila Vojna škoda ta teden precej nestalna. V začetku tedna je beležila precej čvrsto tendenco ob zaključkih po 308 za promptno blago, na slednje dni je polagoma popustila na 805. včeraj pa se je pod nplivom Beograda zopet okrepila na 307. Promet ni bil poseben. V investicijskem malo blaga, še manj v j gramih. Dinar je bil ta teden dalje stabilen z običajnimi minimalnimi oscilacijami. V Cu-rihu se je deviza Beograd držala na nivoju 9.1425—9.145. Močan skok je v Curihu zabeležila italijanska lira, ki je v ponedeljek notirala 19.05. v torek pa že 19.80, a je zopet popustila ter notirala danes 19.47. Francoski frank ie manj valoval. Na zagrebškem deviznem tržišču je bilo ta teden manj blaga, zlasti zagrebškega. Ko bi ne bilo precejšnje ponudbe deviz iz Slovenije, bi morala Narodna banka intervenirati v večji meri. Pokrivala je Narodna banka večinoma povpraševanje po devizah na Švico, Dunaj in Praga o. Včeraj je bilo na tržišču zopet več blaga, zlasti deviz na Newyork- Dnevni promet je znašal redno izpod 10 milijonov dinarjev. Devizni tečaji so ostali ves teden prilično na enem in istem nivoju razen Italije, ki se je ravnala po svojem mednarodnem položaju. Včeraj sta se zaradi večje ponodbe pocenila tudi London in Newyork. V današnjem svobodnem prometu se je danes dopoldne v devizah malo ooslovalo. Blago se je ponujalo po naslednjih taksacijah: London 274.8, Praga 187.8, Švica 1094.5, Pariz 160. Italija 212.25— 212.75. — Vojna škoda nespremenjena. Ljubljanski trg Prve dni po povodnji je bil trg slabo založen z blagom, ker kmetice niso mogle prihajati od daleč z blagom. Sedaj je zopet dovolj blaga. Običajno jesensko blago, ki ga letos zelo primanjkuje, so gobe. Jurč-kov skoro ni videti Le po zadnjem deževju so jih prinesle nekatere kmetice v manjših količinah in po visokih cenah. Pravijo pa, da bodo še zrastle, če bo sedaj po deževju nastopilo toplejše vreme. Drugih gob, kakor lisičk, čebula r i c, ježevcev prinesejo več. Sadja je dovolj; cene so mu precej visoke. V glavnem so cene ta teden ostale ua istem nivoju, kakor prejšnji ttden. Le jajca so se malo podražila. Bile so minuli teden naslednje cene: Meso in mast: goveje meso 15—19, telečje 17—20, svinjsko 19_22.50, mešana slanina 19, mast 25, koštrunje meeo 13—14, jagnjetina 20, konjsko meso 6—8. suhe kranjske klobase 67 Din kg. Perotnina: piščanci majhni 15—18, večji 20—25, kokoši 25—35, petelini 25—90. race 25 Din komad. Ribe: karpi 25—30. ščuke 35. portrvi 55— 60, klini 15—29. pečenke 15 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, maslo sirovo 40. čajno 55, kuhano 45 Din kg. Jajca: 250—3 Din za par. Sadje: hruške 3—10, jabolka 2—8, češplje 4—6. grozdje 8—12, breskve 6—8 Din kg, brusnice 8—10 Din liter. Kolonijalno in speeerijsko blago: kava 42—74. sladkor kristalni 1350, v kockah 15.50. riž 7—12, sladka paprika 58. čaj 7C, Din kg. Hlevski proirrodi: moka »0< 5.50 —6, >1« 5—5.50, kaša 6—7. ješprenj 6—8, ješprenjček 10—13. lurščična moka 350—4, turščični zdrob 4—5, pšenični zdrob 650, ajdova moka 8—9, ržena 5 Din kg. Kurjava: premog 43.50 Din za 100 kg, drva trda 150, mehka 75 Din kubični meter. Krma: sladko seno 100. polsladko 80. kislo 75, slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava, sočivje in podobno: glavnata solata 2—5. ajeerica 3— 5. endivija 3—5, pozno zelje 0.75—1, rdeče 2—3. kislo 350. ohrovt 1—150, karfijola 12—16. špinača 4—5, paradižniki 3—4. kumare 1.50—2. fižol v stročju 4—5. čebula 2— 250, česen 5—7, krompir 1.25 — 150, kisla repa 3 Din za kg. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil, kakor običajno, dobro založen. Cene niso pokazovale nobenih bistvenih sprememb. Slaninarji so pripeljali 41 vozov s 104 svinjami, ki so jih prodajali na debelo po 14—17 Din, na drobno pa po 10.50—27 Din za kg. Krompirja je bilo pripeljanega 26 vozov; cene 1.25—2 Din za kg. Čebule je bilo 16 vozov po 250—3 Din kg. zelja pa 18 vozov po 0.75 Din. Ostale cene: Meso in mast: goveje meso 9—18, telečje 10—20, svinjsko 1050—27. salo 22—23, sveža slanina 18—22, mast 20— 24, ovčje meeo 8—12, kranjske klobase 35 do 40, konjsko meso 5—8 Din za kg. Peros nina: kokoši 30—40, piščanci 12501-35. race 20—30, dosi 30—75, purani 30—75 Din komad. Zelenjava, socivje in podrobno: če sen 10—16, paradižniki 255—3.50. kislo zelje 4 Din za kg, kumarice 0.25—0.50. ohrovt 0.25—2, buče 1—2, endivija 1—150 Din za komad. Sadje: jabolka 2—4, hruške 2—6, češplje 150—8, breskve 6—8 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2—250. smetana 11— 14 Din liter, maslo sirovo 40, Čajno 50—65. kuhano 45—50 Din kg. Jajc*: 1.25—1.50 D komad. Med: 25—30 Din kg. Kmetje so pripeljali nadalje 8 vozov sena in 6 slame. Cene: seno 80—100. slama 45—50 Din z« 100 kg. Tržna poročila Sovosadska blagovna borza (2. t. m "! Pšenica: baška. 75—76 ng, 1 vagon 262.50: baška, 76 kg, 2—3 < dstotke, 2 vagona 260. Oves: slavonski Indjija, 1 vagon 137.50. Turščica: baška, sušena. Tisa, 40 vagonov 140; baška. deeember-ja-nuar. nova, 3 vagoni 17750; banatska 6 vagonov 125. Moka: baška. , 1 vagon 420. Tendenca stalna. Dunajska bona za kmetijske produkte (1. t m.). Tečaji v Ameriki in v Budimpešti nespremenjeni. Cene pšenici in rži na Dunaju ob majhnem razpoloženju za nakupovanje nespremenjene. Tendenca za tur-ščico je bila čvrsta. Oves je tendiral malo prijaznejše. Notice nespremenjene. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domaČa 3S—39, potiska 4250—4350; rž: 27.25 —20.75; ječmen: L 35—80; turščica: 25.50_26.50; oves: domači 23.75— 2450. = Nemško - traacesko - belgijsko - la-ksemburški železarski kaitel. Iz Bruslja poročajo, da se je tamkaj sklenila ustanovitev železarskega karte la med zastopniki nemške, francoske, luksemburike in belgijske težke industrije. Ta mednarodni dogtv-vor je stopil v veljavo že takoj s 1. t. m. Dogovor je ustvaril za enkrat samo razdelitev kvot, ne predvideva pa skupne prodajne organizacije in tudi ne skupnih cen. Skupna produkcija železa je ocenjena na 27.5 milijona ton. Nemška kvota, ki je največja. Hiaša 10 do 11 milijonov ton. Kakor se smatra, bodo k pristopu v ta kartel povabljene še Poljska, Češkoslovaška. Avstrija, Maržarska, Jugoslavija, Italija iu Rumuuija. Ako bi se te države pridružile železarskemu paktu, bi bil s tem ustvarjen kontinentalni železarski kartel. Avstrijske, češkoslovaške in madžarske železarne pri-čaku,. jo zadevno povabilo že tekom tega meseca = Od svetovnega kartela do svetovnega trusta. cPrager Presse> r>iše pod tem naslovom k sklenitvi nemško-francosko-bclgij-sko-luksemburekega železarskega kartela, da je to dejstvo bilo med češkoslovaškimi industrijci sprejeto z mefcnimi občutki Omenjene štiri pogodbo sklepajoče dežele 3icor zatrjujejo, da je predvidena priključitev češkoslovaške in poljske industrije železa, toda zakaj naj bi se sramovali priznati, da se je pri teh pogajanjih gledalo na srednjeevropsko industrijo železa kot na auantite nčgligeable. Čet-udi bi se Češkoslovaška pridružila, bi bila njena pozicija zelo slaba. Dogovor je prilagoden na produkcijo skoro 30 milijonov ton želeaa. Nastal j« zaradi tega. ker ie Nemčija izgubila z Lo-reno važne rudnike železa, dočim zope' Francija nima dovolj premoga, da bi mogla te rudnike v polni meri izkoriščati. Ker so vsi ti industrijski kraji v organski zvezi z Luksemburgom in belgijskimi rudniki železa. karteliziranje ni bilo možno brez teh dveh dežel. Položaj in koncentracija teh velikanskih obratov na majhnem prostoru dado misliti, da nastaja tu ogromen trust, ki bi bil mogočnejši kakor ameriški jeklarski trust. = Vprašanje Banke i štedioniee za Primorje na Sušaku. Iz Zagreba poročajo, da je posetil vladni komisar v Banki i štedio-nici za Primorje na Sušaku (Litorale) dr. Čabrijan mini6tra za trgovino in industrijo dr. Krajača, ko se je ta nahajal v Jašku, ter mu referiral o stanju omenjenega insolvent-neca zavoda. Ob tej priliki je dr. Čabrijan izročil ministru tudi načrt o pri«ilni poraT. naTi, ki ga je izdelal vseučiliščni docent dr. Mogan. = Potrjena prisilna poravnavs. Prisiljena poravnava, ki se je nedavno sklenila med prezadolžeurem Jankom Cizajem, trgovcem v Marenbergu, in njegovimi upe i ki. je potrjena. = Belgijsko stabilizacijsko posojilo. Iz Bruslja poročajo, da je odpotoval belgijski finančni minister Frenqni v spremstvu guvernerja Belgijske narodne banke v Londonu. kjer se bo pogajal za posojilo, ki bi služilo v svrho stabilizacije belgijskega franka. Belgija hoče svojo valuto stabilizirati ne glede na francoski frank, katerega menda hočejo Francozi spraviti na višje st?-nje in ga šele potem stabilizirati. ,o««SUJ^J;.DeI.1**: B«°erad 12.4K50-125350. Berlin 168.40-168.90, Budimpešta 99—9950. Bukarešta 3.69-8.71 London 3452-34.42, Milan 26.65-26.75. *ewvork 707—709.50, Pariz 19-85-19.95. Pragi 12.9375-210175, Sofija 5.10-5.14. Varšava 78.15-78.65. Curih 136.63-137 13: v a 1 u-t e: dolarji 7CM/25—708.25. CUBIH. Beograd 9.145, Berlin 12315. Neu-vork 517.375. London 25.1025. Pariz 1451. Milan 19.47. Praga 15.325, Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.70 Sofija 3.73. Dunaj 735125. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.418, v Londonu (popoldne) 774. v Newyorku UL^t m. po borzi) 1.76 in tri četrtiiike/"^ Domače vesti * Češkoslovaški parlamentarci v Slove, aiii. V pondeljek 14. t. m. prispejo čsl. parlamentarci. med katerimi se pod vodstvom zborničnega predsednika Malypetra in senatnega predsednika Klofača nahajajo zastopniki vseh čeških in slovaških klubov čsl. zbornice poslancev iti senata, v Ljubljano. Pripeljali se bodo iz Šibeuika s posebnim vlakom čez Karlovec ra Novo mesto V Ljubljani se pripravlja čsl. parlamentarcem kar najprisrčnejši sprejem. Odlični gosti, katete spremlja na celem potovanju posebna 10 članska delegacija naše Narodne skupščine m katerim se bodo v Ljubljani pridružili slovenski poslanci, ostanejo v našem mestu ves dan ter se zvečer odpeljejo na Bled, od tam pa naprej v svojo domovino. Glavm dogodek svečanega dne v Ljubljani bo izročitev prekrasnega pokala, ki ga pokloni čsl. parlament našemu mestu. V čast čsl. parlamentarcem se bo vršil opoldne svečan banket, ki ga priredi vlada, popoldne pa bo mestna občina Dozvala mile geste na čajanko. Gotovo je, da bo ljubljanski dan prisrčno in lepo zaključil turnejo zastopnikov bratskega čsL naroda po Jugoslaviji. - , , • * Imenovanja in premeščenja v solski službi. Po lastni prošnji so nameščeni na meščanskih šolah: Vladimir Roje na Rakeku, Marta Cretnik v Ljubljani. Jožica Tomšič in Katinka Rihar v Krškem, Milko Jeglič Ferdo Vigele in Terezija Klinar v Tržiču, Ivan Debeljak v Ribnici, Kristina Schuller v Trbovljah in Josip Reichmann v Brežicah; nadalje na osnovnih šolah: Anton Lapajne pri Sv Petru. Božena Jelene v Bohinjski Srednji vasi, Adalbert Božič v Trbovljah, Milena Groznik-Karba v Hrastniku Hedvi-ka Stojkovič na Mrušici. Helena Potočnik v Cerknici, Danica Potokar v Ajdovcu. Miro-slava Vogrinc v Toplicah, Amalija Jenko v Birčni vasi, Bogumila Cerin v Begunjah, Ana Zavodnik in Vera Premrov na Jesenicah, Marija Fister pri Sv. Križu, Angela Se-rajnik-Vrhovec v Dovjem, Hedvika Rak-Povh v Sevnici, Elza Vračko v Kapelah. Melita Butara-Schiller v Dobličah, Ferdinand Završnik na Brdu, Matilda Maselj v Dobrepoliah, Elza Podboj in Franja Rihar v Loškem potoku, Frania Božič v Kostanjevici. Ruža Petelin v Škocijanu. Vida Sav-nik in Nada Fakin-Gruden na Kalu pri Št. Janžu, Marta Steiner v Cerkljah na Krki, Fran Klavora, Miroslav Iskra, Slavko Mrovlje in Alojzij Rabič — vsi na Jesenicah in Šteianija Klovar v Telčah. * Pogreb Smllje Friblčevlčeve. Včeraj se je vršil v Parizvi pogreb hčerke predsednika SDS g Svetozaria Pribičeviča, Srnilje Nesrečni starš; so položili ljubljenega otroka v daljni Franciji v grob Pokojna Smilja jc letos položila maturo z odličnim uspehom ter se je nameravala posvetiti študiju medicine. Starši so ji za nagrado dovoliti, da je preživela s svojo mlajšo sestro Stana počitnice pri neki prijateljici v Versaillu. Te dni bi se imela vrniti. Medtem se je Smilja prehladila, dobila je pljučnico in je tej zahrbtni bolezni v nekaj dneh podlegla. Vse, ki so poznali ljubko in nadvse ljubeznivo dekle, bo vest o Smiljini smrti pretresla, a tisoči in tisoči zvestih pristašev jugoslovenske demokracije čutijo iskTeno sožalje s kruto prizadetim predsednikom SDS in njegovo rodbino. G. Pribidevič se z gospo, sinom ln starejšo hčerko Stoianko prihodnje dni vrača v domovino. — Povodom smrti gdč. Smilje je prejela rodbina šefa SDS v Beogradu ogromno število iskrenih izrazov so-žalja. Brzojavni izrazi sožalja bodo poslani g. Pribičeviču v Pariz. Predsednik vlade g. Uzunovič in naš minister zunanjih poslov dr. Ninčič sta naročila našemu poslaniku v Parizu, da izrazi sožalje g. Pribičeviču. 4 Upokojitve v šolski službi. Upokojeni so po členih 139. in 141. uradniškega zakona naslednji šolski upravitelji: Simon Bezjak pri Sv. Tomažu v ptujskem okraiu. Martin Sotošek v Zetalah, Ivan Šerbak v Dobju in Anton Brumen na Teznu v mariborskem okraju. * Jugoslo vensko-italijanska razdelilna komisija. V petek dopoldne se ie vršila v mestni posvetovalnici na Sušaku seja jugo-slovensko-italijanske komisiie za razdelitev imovine Istre, Krka in občine Kastav. Ta komisija je prekinila svoje delo v preteklem letu v Puli sredi maja. Tedaj je bil predsednik naše komisije dr. Matko Lagiaja, ki ie pa pred nekaj tedni odstopil. Na njegovo mesto je bil postavljen od ministrstva zunanjih del sušaškj srezki poglavar dT. Marijan Cukar. Drugi člani naše komisije so: Dr Dinko Trinajstič. Ante Andriičič ter namestniki dr. Franjo Jelušič, Franio Barbarič in dr. Emanuel Perčjč. Predsednik italijanske komisije je senator dT. Inocente Cher-sich. člani pa so prof. dr. Luigi Draghicchio in dr. Francesco Farina, namestniki pa dr. Giacomo Stefie, dr. Pietro Molinari in ing. Lodovico Bolii. Italijanska komisija se ie nastanila v Opatiji, odkoder bo prihajala vsak dan na Sušak, dokler se bodo vršile seje Seje bodo trajale približno osem dni. Višek lepote in š ki je zdru en v prele? h damskih plašč'h, ki jih tako > ksaktno m m >eoče doma zdelati Treba je le, da si cen . dame te krasne modele oglt da o pri Fran Lukič, Pred škofijo 19. * Redukcija železniških nameščencev. Dne 1. oktobra je bilo pri zagrebški železniški direkciji reduciranih 80 uslužbencev, ki morajo dne 15. t.m. zapustiti svoja službena mesta. Govori se. da je to samo začetek velike redukcije, ki se ima izvršiti do konca tekočega leta. Med železniškimi uslužbenci je nastalo veliko razburjenje. Posebna de-putacija odpotuje v Beograd, ki bo prometnega ministra zaprosila, da reducirani na- meščenci vsaj do prihodnje pomladi se osta nejo na svojih mestih in da se jiii baš pred zimo ne vrže na cesto. * Češki dom v Beogradu. V Beogradu se bo vršilo prihodnji torek svečano polaganje temeljnega kamna za »Češki dom«. Novi dom bo nosil Masarykovo ime. * Uprava novosadske trgovske zbornice suspendirana. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Novem Sadu je bila dne 1. okt. obveščena, da sta zbornična tajnika Tadič in Dušanovič razrešena svoje dolžnosti, dočim je celotna uprava zbornice suspendirana, vodstvo pa izročeno upravniku novosadske inšpekcije dela inž. Lazi Savku. * Nova ladja »Nikola Pašič«. Predsednik Dubrovačke plovitbe g. Glavič ie posetil g. Nikolo Pašiča ter ga zaprosil, naj dovoli da se novi parobrod Dubrovačke plovitbe krsti na ime »Nikola Pašič«. Sivolasi državnik je ustregel izraženi želji. * Vstopnice za Foersteriev koncert »Ljubljanskega Zvona« dne 18. oktobra v frančiškanski cerkvi se dobe (zunanji posetniki jih lahko naroče po dopisnici) v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. * Društvena pravila moralo biti sestavljena v državnem jeziku. Mariborski veliki župan poziva vsa društva mariborske obla-sti, katerih pravila so sestavljena v nedr žavnem jeziku, naj mu predlože po pristoj-nem policijskem oblastvu I. stopnje najkasneje do konca decembra 1926 društvena pravila, sestavljena v službenem ieziku. ker bo sicer smatral, da nimajo po § 24. dru štvenega zakona z dne 15. novembra 1867., štev. 184 drž. zakonika, več zakonskin pogojev za pravni obstoj. * V krizi v »Slavenskl banki« ni včeraj nastopila nobena nova okolnost. Gpaža se samo skrb upravnega svetnika »Ljubljanske kreditne banke«, g. Jelačina, da bi se stvar ne presojala mirno in hladno. Neki zagrebški list poroča iz Ljubljane vest, da so bili samostojni demokrati silno preplašeni, ker je za sekvestra v Zagrebu imenovan pristaš radičevske stranke g Bašič. To sumničenje je prav otročje, ker tu vsakdo ve, da so te vesti samo prozorno hujska nje in vzbujanje nasprotij, ki jih ni. Mi smo prepričan:, da bo g Bašič po dolžnosti ščitil zakon in pravice vlagateljev So pač ljudje, ki brez intrig ne morejo biti srečni * Brezplačne železniške karte. Na dnev-redu predvčerajšnje seje ekonomsko-finanč nega komiteja ie bilo vprašanie brezplačnih kart na državnih železnicah. Prometni minister dr. Jovanovič ie iziavil. da sedanji način podelievan'n brezplačnih voznih kart ne odgovarja duhu varčevania. vsled česar predlaga, naj se prometnemu ministru odvzame diskrecijonalno pravo podeljevanja brezplačnih kart. Po predlogu minstra dr. Jovanoviča naj bi se podeljevan ie brezplačnih kart uredilo s posebno uredbo in bi torej nikdo ne mogel dobiti brezplačne karte, ako ni to predvideno z uredbo. Ekonomsko-finančni komite je temu predlogu pritrdil. Ministrski svet bo na eni prihodniin sej razpravljal o pravilniku za podelievanie brezplačnih železniških kart. * Zdravstveni dom v Lukovici ie dograjen in bo otvorien dne 24. oktobra. V njem bo poslovala splošna zdravstvena poslovalnica, dispanzer in poliklinika za malo deco, šolska poliklinika, dispanzer za jetične, zdravstvena šola in ljudsko kopališče. Prebivalstvo v Lukovici pripravlja veliko svečanost ob priliki otvoritve. * Himen. V Maribora se ie poročil trgovec g. Slavko Černetič z gospodično Anico Frasovo. učiteljico ročnih del Bilo srečno! Vsi so poklicani a nihče me nemote prekosit ne z bol šo kva-1 teto, ne z nPiimi cenami pri nravnar došl bogati izben angleškega m češki ga o aga 13 moške obleke m površnike ra.lane itd Josip Ivančič Ljubljana, Mikloš.čeoa cesta št. 4. * Novi stanovanjski zakon. Pišejo nam: Po predlogu zastopnikov hišnih posestnikov za Slovenijo je baje minister vzel v osnutek novega stanovanjskega zakona določilo, da naj bodo štiri ah večsobna stanovanja brez zaščite. Tako določilo bilo bi le izjemoma opravičljivo, če si ie namreč najemnik brez potrebe sam izbral tako večje stanovanje Ako pa se ie oženjenemu najemniku svočas nakazalo radi številnejše družine štiri ali večsobno stanovanie in se na tem odslej ni nič spremenilo, potem ni razloga. da bi tak najemnik prišel kar naenkrat ob vso zaščito — najemnik, ki ima manjšo družino in je morda brez otrok, torej gmotno na boljšem, bi pa ostal zaščiten, ker mu je bilo slučajno nakazano le trisobno stanovanje. To bi bila očividna anomalija, ki ne more obveljati; saj hišni posestnik ni prikrajšan, ker mora za obširnejše stanovanje itak dobivati višjo najemnino. Ako bi se stavila večja stanovanja vendar izven zaščite, bile bi neobhodno potrebno določilo, da se takemu najemniku nakaže manjše zaščitno stanovanje, predno se ga sme postaviti na cesto, ker poljubno zvišane najemnine ni mogel plačati. * Novi vozni red »Ekspres«. Danes ie izšel žepni vozni red »Ekspres« zimska izdaja, veljaven od 1. oktobra v običajni, splošno priljubljeni obliki. Glede na precejšnje spremembe voznega reda v Sloveniji jn ostali Jugoslaviji, ter glede na popolnoma nev vozni red Jadranske plovidbe. Avstrije in Italije, bo gotovo vsakdo, ki količkaj potuje rad takoj segel po novi lični izdaji. Cena običajna Din 10— za izvod. Dobiva se po vseh večjih knjigarnan in na vseh postajah pri potniških blagajnah. Naročila sprejema Administracija voznega reda »Eks pres«, Ljubljana, Borštnikov tre 1. Knjigarne objčaien popust! * Državni grb kraljevine SHS ie izšel v založbi »Učiteljskega doma v Mariboru«. Ie to lep, v barvah izvršen litografski izdelek Mariborske tiskarne, ki bo dobrodošel vsem našim uradom, šolam in prosvetnim organizacijam, ki pri svojem poslu in prireditvah pridejo tolikokrat v neprijeten položaj, da nimajo pri roki niti opisa niti kopije našega državnega grba. Na trpežnem kartonu v ioimatu 550 mm X 450 mm izvršena re. produkcija odgovarja natanko opisu drž. gr ba, kakor ga predpisuje naša ustava. Posebno polivalo pa zasluži dejstvo, da je kartonu pridejan kratek, toda popolnoma izčrpen historijat o postanku, razvoju in pomenu posameznih delov državnega grba in o pravilnosti rabe barv. — Pristaviti bi bilo treba Ie še, da se grb kraljeve hiše loči od državnega v tem, da je tu za Slovenijo me sto polumeseca s tremi zvezdami uporabljen kot njen heraldični simbol kranjski eno-glavi orel. Prvič v Ljubljani. Danes — smeh — krohot Sil CIRKUS PAT in PATACHON" pri predstavah oh pol U. dopoldne, pop. 3., pol 5., 8., pol 8. in 9. v KINO IDEAL Pri nultiipii zimske sukn e, obleke, ženskega plašča m vse^a drugega nlaga obišč te novo manutakturno trgovino H. Potokar, Linbijana, UodniboD trg 2. Najnovejše blago 1 Na nižje cent! * Neumestna šala ali kai? Pišejo nam: Meseca julija je prinesel »Uradni list«, da Šumarski oddelek v Beogradu sprejme toliko in toliko višješolskih štipendistov. Rok za vlaganje prošenj ie bil do 15. avgusta V slabih finančnin razmerah so nadarjeni dijaki poskrbeli za vse potrebne — kolko. vane dokumente, jih poslali na pristojno mesto, danes pa, že 1. oktobra, ko se v Zagrebu vpisovanje zaključi, še ni nazaj ne odgovora, ne dokumentov. Če bi kdo hotel prositi za mesto štipendista v kaki drugi stroki, mu je sedaj še to nemogoče, ker nima potrebnih dokumentov. Torej kaj bo z dokumenti, kaj s štipendijo, kai z veseljem do državnega dela? Ne norčujte se tako nepremišljeno, to ne bo rodilo zadovoljstva Upamo, da se stvar uredi, ia da se prizadetim vrnejo vsai dokumenti. * Državna kmetijska šola na Grmu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo še le dne 6. novembra, ko zapuste sedanji učenci zavod. Oni letošnji prosilci, ki bodo v šelo sprejeti, bodo obveščeni o sprejemu sredi oktobra, tako da se še lahko pripravijo za vstop v zavod. Seznam odklonjenih bo poslan ministrstvu za kmetijstvo radi eventuelne oridelitve v druee zavode. * Elektrifikacija Crlkvenlce. Naša kopališča na Jadranu kljub svojim naravnim krasotam ne morejo zabeležiti takega poseta tujcev kot bližnja inozemska letovišča, ker ne nudijo tujcu onih udobnosti kot slednja. Pa tudi v tem je storjen korak naprej: naše najlepše morsko kopališče, mesto Crik-venica dobi svojo električno napravo, ki bo do začetka prihodnje sezije dogotovljena. Poleg privatne razsvetljave je predvidena obilna razsvetljava ulic in sprenaiališč. kar bo sigurno vplivalo na večji dotok tujcev. Zasluga na tem napredku zre tamošnjemu uglednemu trgovcu gospodu Martinu Bale-nu. ki napravo zgradi. Delo ie oddano tvrdki Jugoslov. elektr. d. d. Brovvn Boveri. * Slovensko planinsko društvo iavlja, da se zatvori Krekova koča na Ratitovcu v v pondeljek 4. oktobra. Poset koče v zimski seziii je mogoč v spremstvu oskrbnika Fr. Šmida v Podlonku št. 30. p. Železniki. — Obe koči na Golici ostaneta do preklica ob sobotah in nedeliah oskrbovani. Koča .ia Kamniškem sedlu ie definitivno za tvoriena. * Smrt velikega reškega ital!janaša. Na Reki je umrl dr Ar ton Grossich, ki se ie pisal v svoiih mladih letih za Grosiča in se ie čutil Hrvata Kasneje pa je postal velik italijanaš in ie spada' med one ljudi, ki so z navdušenjem dovedU Lahe na Reko Pokojnik ie b'l kirurg primarfj in Je bil svoječasno znan po svojih dobrih zvezah na avstrijskem dvoru. * Knjižnica za slepe! Podporno društvo slepih Ljubljana, Wolfova 12. iavlja vsem svojim rednim članom, da prične poslovati knjižnica za slepe v Brailovi pisavi, ki so nam io naklonile požrtvovalne slovenske dame pod vodstvom ge. prof. M. Skabrne-tove, v prvih dneh meseca oktobra. Toaa-devno pojasnilo prejmejo vsi člani o pravem času. — Odbor. * Žena z otroci Izginila. Dne 7. septembra so odpotovale v Frandlo za svojimi možmi, ki so zaposleni v francoskih rudnikih, žene z otroci. S postaje Zagorje ob Savi je odpotovalo 7 žen s 16 otroci. Med njimi je bila Frančiška Duh s tremi otroci. Ker ni o njej do danes nobenega sledu, se naprošajo vsi, ki bi mogoče vedeli, kje se nahaja, da sporoče to na naslov Ivan Duh. Rue Bnrdolone 11. For. 4 Lans-Prancija. ali pa na naslov. Antonija Poznič, Toplice 118. Zagorje ob Savi. Velika izbera iopičev. pelerin ravnokai dešla Jos. Roj na L'ub« »na a«efesandrova c. 3. nnjmi»n n iroiLuxrojuuucn: * Redek slučaj. Pri železniškem čuvaju Fr Čretniku v Završah pri Grobelnem ie krava povrgla tri teleta in sicer 2 junčka in telico. Nesreča v sreči pa ie bila, da ie krava nekaj dni potem na enega teleta legla tako da se je zadušil. * Trebušni tifus v Sloveniji se pojavlja letos — kakor poroča »Zdravje« — v velikem številu posledica trajnega deževja in poplav: V enem samem tednu nrošlega meseca je bilo prijavljenih 64 slučaiev tifusa v ljubljanski in mariborski oblasti * Žepni koledar »Jadramke Straže« za 1927. Kakor vsako leto. izda »Jadranska Straža« tudi za leto 1927 svoj dobro zna- ni žepni koledar v najsolidneiši vezavi in opremi. Koledar bo obsega! številne važne podatke o pomorstvu iii naši vojni mornarici. Naroča se pri centrali »Jadranske Stra že--, v Splitu, pri vseh njenih podružnicah in v vseh boljših knjigarnah. * »Zvonček«, prva številka letnika 1920/ 1927 je ravnokar izšla s sledečo vsebino: E Gangl: Dalmacija, pesem: Josip Vandot: Kocljeva osveta, planinska pripovedka s podobama; A. Potočnik: Ljubljana, Poučni spis; Janko Samec: Skrivanje, pesem: M. Jezernikova. Vila Zlatana, pravljica; Fr. Roječ: Lambergeriev dom, pesem; Janko Leban: Valentin Stanič, življenjepis; Kare! štrbenk: Jure, gledališka igra; pouk in zabava, kotiček gospoda Dobropoljskega. Ta najboljši mladinski list vsem staršem toplo priporočamo, da ga naroče za svojo deco. Starši naj se ne strašijo malenkostne denarne žrtve, kajti celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev. Iz navedenega je razvidno, da je »Zvonček« bogate vsebine, ki bo našim malčkom vedno dobro služila v razvedrilo. pouk in v blažitev srca. Naročbe naj se naslovijo na upravo »Zvončka«, Ljub liana. Frančiškanska ulica 6-1. * Podtaknjen ogenj. V Černoslavcih pri Murski Soboti je pred nekaj dnevi izbruhnil okoli 3. ponoči v gospodarskem poslopju Josipa Titana ogenj, ki ie vpepelil več poslopij in napravil okrog 300.000 Din škod Ogenj ie bil brezdvomno podtaknien, toda oblasti doslej še zastonj iščejo požjgalca. * Tramvajska nesreča v Zagrebu. Snoči se je pripetila v Jurišičevi ulici tramvajska nesreča, ki oa k sreči ni zahtevala smrtne žrtve. Pred hotelom »Tri gavrana« je padel Mletni učenec Martin Skibarski pod tramvai baš. ko ie hotel preko tračnic sko Sti na pločnik Tramvaj ga je seveda zgrabil. Ker pa se je dečko v zadnjem trenot-ku prijel za zaščitno desko, je prišel pod kolo samo z nogo, ki mu jo je raztrgalo. * Velika goljufija z menicami. Kakor javljajo iz Novega Sada. so bili Prhovski se-IJaki Gioka Tadič ter Ljuba in Z. Rakjč od Narodne banke obveščeni, da so ntihove tri menice, vsaka po 50.000 Din. reeskomptira-ne. Prišli so takoj v banko ter izjavili, da niso podpisali nobenih menic. Ugotovilo se le, da ie menice pri Srbski trgovski banki eskomptiral veletrgovec Aleksander Gjuri-čič iz Rume, katerega so prevarili trije se-Ijaki, ki so kupili od niega žito in se predstavili z lažnimi imeni. * Umor vdove Čeh. Kakor javljajo iz Splita, je tamkajšnje sodišče odklonilo pred log odvetnika dr. Brkiča, ki ie zahteval, da se Kosta Krmstantinovič izpusti na svobodo Konstantinovič, ki ie svoj alibi dokazal ostane torej v zaporu do končne obravnave o umoru vdove Čeh. * Kak bi mesec oktober? Znani nemški meteorolog Josef Schaffner, čegar prognoze za preteklo ieto so se v glavnem izpolnile, je podal zi oktober naslednjo prognozo: »V glavnem lep in precej topel jesenski mesec do poslednjih dni, ki bodo že precej zim skega značaja. Lepi dnevi za lov! * Defravdant iz Arada aretiran v Osjeku Policijskj ravnateljstvo v Aradu ie obvestilo zagrebško policijo, da je neki Marton Polak na škodo aradske tvrdke »Patna« defravdiral 600.000 lejev ter baje pobegnil v Jugoslavijo. Za njim je bilo odrejeno izsic dovanje. Polak je bil prošli četrtek v Osjeku aretiran. " Poskusen samomor v Zemunu. Kakor smo že . včerajšnji številki omenili, je v zemunskem »Hotelu Central« skušal izvršiti samomor Gjorgje Utješinoivč. častili švedski generalni konzul in podravnatelj Angleške trgovske banke v Beogradu (ne Jugoslovenske banke, kakor se je glasilo prvotno poročilo). Utješinovič je prišel iz Beograda dne 29. septembra v Zemun, kjer je v »Hotelu Central« napisal pismo svoji ženi, v katerem jo obvešča, da je skleni! si vzeti življenje. Gospa je po prejemu pisma takoj alarmirala policijo ter pohitela v »Hotel Central«. V trenotku .ko je gospa prišla v hotel se je iz neke sobe zaslišal strel iz revolverja. Sluteč nesrečo, je gospa z redarjem pohitela v dotično sobo. kjer ie našla svoiega moža v mlaki krvi. Utješinovič je težko ranjen in najbrže ne bo ostal pri življenju. Motiv poskušenega samomora ni znan. * Defravdaclja na železnici v Mostarju. Železniški blagajnik Rudolf Beltram ie v četrtek nenadoma izginil. Njegova odsotnost je vzbudila sumnjo. Izvršena je bila takoj škontracija. pri kateri se ie ugotovilo da je Beltram poneveril 48.448 dinarjev. Za defravdantom ie bila izdana tiralica. Volno in bombaž za strojno pletenie in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4 * Umor sodnega eksekutorja. Kakor poro čajo iz Kulen Vakuia v Bosui, je bil v sredo tamkaj na grozen način umorjen sodni ekse kutor Mile Kueževič. Ko se je Kueževič \ mraku vračal domov, so manomn priskočili k njemu trije moški. Eden mu jc z velikim nežen prerezal vrat. Nesrečni mladenič !e kmalu nato umrl. Policija jc aretirala Vida Biraka jn štiri njegove tovariše. Kueževič se je bil zaradi neke devojke zameri! Bu-raku, ki je najbrže iz osvete izvršil umor. * Tkanino «Eternum„ zahtevaj or! tigov-ca. če si potreben trpežnega perila 17^ ° Tečaji za strojepisje, slovensko in nem ško stenografijo, knjigovodstvo, računstvu slovenščino, srbohrvaščino ter nemščino se začno na zasebnem ličnem zavodu Ant. Rud. Legata r Mariboru dne 4. oktobra in trajajo šest mesecoi Prospek"i brf>tp':tčm> Legat & Ko., Maribor. Slovenska ulica 7. telefon 1(M). 1252 cPEKATE'fE> je danes vsakdo. Ali ho češ delati ti izjemo? Poskusi različne, saje velika izbira iu dobe se v vseh trgovinah * Bolečine v želodcu, zaprtost, bolečine v črevesili, slabo prebavo, glavobol, bledo ličnost ozdravite najhitreje z naravno Fran • Jožefovo grenčico, ako spijete pred * panjem zvečer polno čašo Franc Jožefove grenčice. Špecijalisti za prebavne bolezni prijKiročaj • vsakomu lo priprosto sredstvo. Dobi se \ vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. 64 s Za desinfekeijo, zlasti za časa nalezljivih boiezni je najboljše sredstvo S a u i-t o 1, ki ga dobite v vseh lekarnah in dro-geri.iah. Zahtevajte originalne steklenice! n&o. Ponos gospodinje je lepo ledilno orodte znamke BERN-DORF. Dobi se posamezno in v kasetah pri F. Curieit. Prešernova ul. I Predno kupite oglejte si naše blago in naše cene VOIKA nasproti MESTNEMU DOMU rELIllI-ROSKO-FlUMCOJlU VHM, Iz Ljubljane u— tlolandskl industrijalci in finančniki v Ljubljani. Danes ob 11. dopoldne sc pripelje z brzoviakom v Ljubljano na povratku z informacijskega potovanja po naši državi večia skupina holadaskik industrijalcev in finančnikov, pod vodstvom holandskegu konzula g. Cernadaka, da stopi tudi tu v stik z gospodarskimi krogi ter se informira o našjh gospodarskih razmerah. Domače gospodarske institucije, s katerimi bodo holandski gostje konferirali o aktualnih vprašanjih, jim prirede oficijelen sprejem. Za danes popoldne je projektiran izlet na Bled, za pondeljek dopoldne ogled mesta in za pondeljek popoldne ogled industrijskih naprav Združenih papirnic na Fužinah in \ Vevčah. Ob po! 6. uri popoldne prirede holandski gostje v elitnem kinu Matica« predavanje o svoji domovini, ki ga bo ilustriral krasen iilm. Na velezanimivo prireditev se vljudno vabijo vsi naši privredr krogi, zlasti pa interesenti iz industrijskih trgovskin in drugih gospodarskih slojev ter državno uradništvo. Vstop k predavanju jc prost. Holandski gostje odpotujejo v torek zjutraj iz Ljubljane v domovino. Življenje in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizik;:-ta se je v dobi od 22. do 30. septembra rodilo v Ljubljani 46 otrok (24 moškega, 22 ženskega spola), umrlo pa je 10 moških 11 žensk, skupaj torej 21 oseb in sicer: o oseb za boleznijo na "srcu, 3 za prirojeno slabostjo, 2 za pljučnico, 2 za ostarelostjo. I za jetiko, 1 za rakom, 1 za vnetjem možgan ske mrene, 1 za vnetjem črevesa. 4 osebe pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih so tri osebe dosegle starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih so obolele 4 osebe: 2 na škriatinki. 1 na legariti in 1 na davici. u— Češko svetovaclavsko žegnanje se ie snoči vršilo v prostorih Narodnega doma ob mnogobrojr.i udeležbi članov ljubijanski. čsl. kolonije in tudi ljubljanskih narodnii: krogov. Večer, ki ga je priredila Čsl. obe«, je potekel ob kolačih, raznih atrakcijah godbi, spevu in plesu nad vse prijetno ji animirano. u— Po zadnji poplavi oškodovano prebi valstvo ljubljanskega mesta v Trnovsken predmestju se poziva, da se zbere v torek, dne 5. oktobra ob 8. 30 dopoldne pred trnovsko cerkvijo ter se javi pri komisiji, ki bo popisovala škodo od hiše do hiše. n— Prule. Naše želje ie pred par meseci agilni gerentski sosvet upošteval in popravil ceste prav lepo, za kar mu najlepša hvala. Tudi glede perišč se je nekaj naredilo. Še nekai prosimo sedaj. Trg- za drva je prenešen za vodo, kar je prav. S tem je tudi Karlovška cesta precej razbremenjena Na vsak način je treba pa še maio regulirati cesto na vogalu Gruberjevega nabrežja in Prul, ker sedaj ni skoraj mogoče voziti tam. Ker je trg za drva seda: ob Ljubljanici, bi se ta novo popravljeni del ceste prav dobro s težkimi vozroj utr- diL Prosimo torej malo popravila in potein bomo popolnoma zadovoljni. Kostanjev nasad pred prulsko šolo pa trpi sedaj, da se človeku drevje smili. S kamenjem, poleni in koli se zbijajo mladike tako, da ie vse postlano. Za tistih par dinarjev, ki vrže kostanj, bi se pač ne smelo drevja tako grdo poškodovati! u— Rektorat ljubljanske univerze poziva S- Josipa Benčana, naj se nujno zglasi v pisarni rektorata. u— Jubilej dela. Danes praznuje g. Anton Zanoškar iz Rožne doline, kolar in izdelo-vatelj stavbnega ter opekarskega orodja pri tvrdki »Stavbna družba« v Ljubljani 30 letnico svojega zvestega službovanja. Jubilantu iskreno čestitamo ter mu kličemo Se na mnoga leta! u— Poročil se je včeraj pri Sv. Petru v Ljubljani g. Milan Hvala, revident direkcije državnih železnic v Ljubljani z gdč. Franjo Korene, oiiciiantinio direkcije v Ljub ljanL Mlademu paru želimo obilo sreče! u— Pozor popIavIjencL Ljudje, oškodovani po poplavi so povečini razne predmete katere Jim Je od hiše ali iz stanovanja odplavila voda, dobili že nazaj. Na Viču pri županstvu pa se nanaja še dokaj raznih vrednosti, o katerih se ne zna, kdo Je lastnik. Županstvo na Viču hrani več metrov hrastovih in smrekovih drv, dalje več sodov zabojev, živinskih korit, nekaj škafov in čebrov, več vrat, več kosov ograj, mize, lopate, motike, vile itd. Oškodovanci naj si predmete ogledajo .kajti marsikdo bo naše! bržkone v tej zbirki svojo lastnino. u— Kolo jugoslovenskih sester Štepanja ▼as je nabralo Din 975.10 in iz društvene blagajne votiralo Din 300, skupaj Din 1275.10 za nesrečne poplavljence Ziri-Polhovgradec Znesek so izročile mestni blagajni. Društva, posnemajte to človekoljubno delo! Prof. dr. Zange predstojnik vseučiliščne klinike za bolezni v vratu, nosu in ušesih zopet ordlalra. 1351 » Ljubi|ana, Beethovnova ulica 25/1 u— Skladatelj L. M. Škerianc bo spremljal v pondeljek dne 4. t. m. v Filharmonični dvorani koncertnega pevca Williama Gwina, ki bo Izvajal francoske, angleške in zamorske pesmi. Skladatelj' Skerjanc je brez dvoma eden najnadarjenejših slovenskih komponistov, ki se je kaj uspešno uveljavil tudi kot dirigent orkestralnega društva Glasbene Matice. Predprodaia vstopnic v Matični knjigami. u— Dva učenca, dobrih in skrbnih sta-rišev, pridna in poštena, z ljudskošolsko izobrazbo odnosno nižje razrede srednjih šol, se sprejmeta takoj v večjo kavarno v Ljubljani. Poizve se pri upravi cJutra*. u— Društvo Soča poziva svoje člane, da se udeležijo pogreba pok. Josipa Hvale, ki bo danes popoldne ob no! 4. iz Biehveiso-ve ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Odbor. , „ u— Vinsko trgatev pevskega odseka Gospodarskega in izobraževalnesa društva za dvorski okraj, ki bo danes. dne 3. oktobra v prostorih kleti restavracije Zvezda, bo prekosila vse enaka vrste. Že sprevod, ki se bo pomikal po dvorskem okraju okoli 17. ure, bo nudil radovednim gledalcem dovolj zabave, kaj pa šele trga'.*:v sama Zato vsi v Zvezdo iu »icer v spoduje pnstvre! u_ Otvoritvena predstava v Sokolskem domu na Viču, določena za danes, je vsled nesrečne poplave preložena na poznejši čas u— Bivšim Preporodašem. Vse absolvente srednjih šol, ki so bili vsaj eno leto člani srednješolskega društva »Preporod« in osta li zvesti društvenemu programu, vabimo, da prijavijo svoj vstop v starešinsko organizacijo »Preporoda«. Prijavnice se dobe v društvenem prostoru Tomanova ulica 3. dnevno od 11. do 12. — Odbor. u—- Društva obveščamo, da pri eventualnih prireditvah sodelujejo po dogovoru društveni tamburaški orkester »Edinosti«. u— Izobr. društvo napr. mladine »Edinost« v Ljubljani vabi vso napredno mladino (posebno novince H ki se zanimajo za tamburaško glasbo, da se osebno prijavi pri načelniku v Gajevi ulici št. 2. I. nadstropje (Dijaška kuhinja »Domovina«). Prijave se sprejemajo vsak večer od 8. do 9. u— Dramska sekciia »Zveze demokratske mladine Edinost v Ljubljani«, vabi vse članstvo, ki je vpisano v sekciji, oziroma ki bi hotelo na novo pristopiti, da se udeleže občnega zbora ,ki se bo vršil v pondeljek dne 4. oktobra ob 7 H zvečer v društvenih prostorih. Prosimo točnosti! n_ Mestno središče v Ljubljani priredi danes izlet v smeri proti šmarni jori. Zbirališče ob 13.30 pred kavarno otvori v nedeljo 10. oktobra ob 8. zvečer v veliki dvorani Kazine svoje redne pleme vaje. Odbor. u— Klub esperantistor ▼ Ljubljani otvori v torek dne 5. oktobra v šentjakobski Soli tečaj za začetnike. Kdor se želi v Stlrime-sečnem tečaju priučiti velevažnega mednarodnega pomožnega jezika eeperanta, naj se priglasi navedenega dne ob 19. uri. Učni na mesečno Din 15, za dijake 10 Din. 1307 u— pevskega odseka Go-društvo v Rožni dolini danes 3. oktobra na Strelišču pod Rožnikom. Začetek trgatve ob 15. (3.) uri popoldne. — Ples. — Ker le Olepševalno društvo trpelo občutno škodo ob povodnji, ker so vsi njegovi hodniki raztrgani, naproSa slavno občinstvo, osobito Ljubljančane, da se v čim večjem Številu udeleže te prireditve, ter na ta način pripomorejo, da se napravljena škoda popravi. 1808 Iz Maribora □DOC Že davno priznana in oo-znana naivečia in naicenei-ša izbera moške in ženske konfekcije ie samo pri tvrdki O. Bernatovič n ■ I» m m i K n i III m JLUUU i a— »Slovenčeva« brca mariborskim najemnikom. O protestnem shodu mariborskih najemnikov, na katerem Je bO klerikalni poslanec izžvižgan, je prišel včerajšnji »Slovenec« s pravo barvo na dan in Je postavil na laž izjave lastnega poslanca g. Vesenjaka. Dočim Je g. Vesenjak povdarjal na shodu veliko ljubezen in naklonjenost SLS kluba hišnim najemnikom In obljubil tudi nadaljno podporo, trdi naenkrat včerajšnji »Slovenec«, da v Mariboru sploh ni veič stanovanjske bede tako, da bo edina občinska baraka v Danjkovj ulici že prihodnjo jesen prazna. Tako brije »Slovenec« norca iz resolucij protestnega shoda stanovanjskih najemnikov in dokazuje, da je Imel oni gospod prav, ki Je na shodu opozoril na hinavsko politiko klerikalnih poslancev, ki na eni strani pošiljajo pozdravne brzojavke kongresom hišnih posestnikov, na drugi strani pa poskušajo govoriti na shodu stanovanjskih najemnikov. 840 strank, ki v Mariboru zaman iščejo primernih družinskih stanovanj, vsi premeščeni uradniki in deložiranci, ki nimajo strehe, za vas vse je rešil »Slovenec« stanovanjsko bedo s tem, da jo je kratkomalo spravil s sveta. Logično je sedaj samo še to, da se ukine stanovanjska zaščita in prepustijo proste Toke hišnim gospodarjem, kakor si to žele hišni lastniki. a— Pasivnost mestne plinarne. V zadnji seji mestnega občinskega sveta se je razpravljalo med drugim tudi o mestni plinarni, ki izkazuje veliko paslvo. Da je temu vzrok razvoj elektrTce, to Je razumljivo. Vprašanje je sploh, ali se bo plinarna v Mariboru še dolgo rentirala, posebno pa še, ker sta v Mariboru kar dve plinarni. Ena v režiji mesta, drugo pa ima železnica. Obe pa izkazujeta veliko pasivo. Mestna plinarna naravnost velikansko! Zato bi bilo povsem umestno, ako bi se obe plinarni fuzijonirali. Priporočali bi, da skleneta v tem oziru kaj konkretnega. a— Slaba razsvetljava na koroškem kolodvoru. 2e pred časom je bila vpeljana na koroškem kolodvoru prepotrebna električna razsvetljava. Toda to se je zgodilo le deloma. Povsem nerazumljivo nam je, zakaj se ni uvedla po vsem kolodvoru. Dočim je peron razsvetljen jako dobro, so za ves kolodvor le tri svetiljke, ki naj bi razsvetljevale ves ogromen kompleks, na katerem se zlasti ponoči neprestano premika. Poleg treh električnih kandelabrov stoje še stare, jako drage helioforke. Zakaj se ne bi uvedla enotna razsvetljava, kj je mnogo bolj ekonomska, poleg tega pa Je električna razsvetljava tudi mnogo cenejša, kakor draga razsvetljava s helioforkaml. a— Ob šesti obletnici koroškega plebiscita priredi podružnica Jugoslovenske Matice v Mariboru v soboto, dne 9. oktobra »Einsplelerjev večer« v dvorani »Uniona« v Cafovi ulici. Na dnevnem redu je slavnosten govor, pevske tn glasbene točke. Prireditev se bo vršila ob prostovoljni vstopnini pri pogrnjenih mizah Začetek ob 20. uri. Ime Einspieler je nerazdružUIvo z zgodovino koroških Slovencev ln njihove borbo za osvobojenje. Zato je Jugoslovenska Matica z veseljem sprejela predlog kluba koroških Slovencev v Mariboru, da se ob priliki letošnje obletnice vrši večer na čast borbj osivelemu prvoboritelju proštu Gregorju Einspiel»rju tem bolj, ker je slavlje-ncc baš letos bral zlato mašo. Vabimo vse narodno čuteče Mariborčane, da se udelež® te pomembne prireditve. Odbor podružnice J. M. v Mariboru. a— Za radlo-prijatelje In amaterje. Iz današnjega oglasa dr. LajnSica je razvidno, da Je tehnika v radlo-telefonijj že tako napredovala, da si lahko tudi nepremožnl nabavijo radio-sprejemne postaje. Upamo, da se zanimanje za to lepo in najprimernejšo zabavo tudi v naši državi, posebno pa v Sloveniji, kakor v drugih deželah, razširi. a— Odgovor »Slovencu«. »Slovenec« z dne 1. oktobra je prinesel članek pod naslovom »Anabaptlsti«, na katerega odgovarjamo: Dne X pr. m je Imela baptlstovska cerkev v JugoslavlH, ki ie državno dovoljena, ne pa, kakor je »Slovenec« poročal, prepovedana, javen krst ob Dravi po obredih svoje vere. Imeli pa so krst zato, ker niso navajeni, da b! delovali skrivoma. K Mm F. M6RS0L nosi. se nahaja sedai Wolfova ulic« 5. Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž Predtiskvra. Ustanovljeno 1887 • slavnosti Je prišel tudi predsednik cerkve Vacek Vinko Iz Dartrvara, ki Je opravil sv. Krst v Dravi. »Slovenec« napada zopet po svoji stari navadi to cerkev, češ da Je cerkev pohuJSIjiva ta da zapeljuje otroke ln jih vabi v svoje hiše, kar Je popolna neresnica. Mislimo, da Kristus nI prišel ljudstva pohttšat, da ni zato pretrpel takih muk za SoveStvo, da bi ga pobujšal, marveč Je to storil zgolj za to, da spravi Človeštvo na boUlo pot. Anabaptlsti pa ne učimo drugega, kakor, kar so učili Kristus ta apostoH! »Slovenec« pa naj dokatže, če smo že kakšnega pohujšali! MI le rešujemo pogubljene duše, pa nič drugega! Na dan z dokazi! — Južina Franc, zastopnik babtlstovskega misij ona. a— Samomor radi odpustitve Iz službe. Včeraj popoldne so našli pašam ti na Po-breSki cestj na produ ob Dravi moško truplo, ki ga je navidezno naplavila Drava. Varnostni organi so ugotovili, da je utopljenec 331etol Trobenta Josip, železničar, stanujoč na Pobreški cesti 42. Okoli ust In na bradi je bil ves ožgan. Zdravnik dr. Zorjan Je ugotovil, da se Je nesrečnik zastrupil. Pri nJem niso našli ničesar, kar W dalo sklepati na vzrok samomora. Sorodniki ta njegovi znanci pa so izjavili, da Je pokojni že vdScrat izjavil, da se bo usmrtil, ker Je bil radi malomarnosti odpuščen fz službe. a— NaJboljSe čevlje »Karo« dobite v Mariboru, Koroška cesta 19 In od 1. 10. tudi Aleksandrova c. 23 v trg. St Cernetlč. 224 Iz Celja e— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt ta tadnstrijo za Celje tn celjsko okolico. OremU trtovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim kr< gom v Celju in celjski okolici, da uraduje referent zbornice v torek, scev, in sicer s takim truščem, da so se psi, kure in racc raz-begle na vse vetrove. Tretja iznajdba. o kateri pa se ne čuje nič pobližjega: našel je neko posebno srebrno zlitino, v katero je vlil razne kopije antičnih vaz. ln sedaj javlja Farna, da so se vojvodi di Monte Nevoso posrečile kar hkrati tri velepoinembne iznajdbe, namreč način pripravljanja treh novih vrst žganja. D' Annunzio je nove iznajdbe tudi že krstil; enj je dal ime «La Coffi-cuccia». drug; «Cerese!la brata Gine-pra». tretji pa Evo, poglejte sem,« se nama je žalostno nasmehnila in pokazala na vratca peči. Tam so ležali leseni deli raisekanega — klavirja . . .« X Otrok brez možganov. Ljeningrajske« mu institutu za študij možganov so nedav« no izročili zdravniki novorojenčka moškega spola, ki sploh nima čela. Lobanja .ic ta« ko ploska, da »e začne tik za očmi. Kljub temu pa ima otrok normalne oči. in kar je najbolj čudno — se dobro počuti Otrokova roditelja sta povsem normalna človeka. X Ndiabi &>*)*- V Lipskem so odpirali delavci zaboje banan, ki so prispeli i/ juž« noameriškega Hondurasa. Nenadoma se je zaslišal prestrašen krik: iz zaboja so sko« čili trije strašni pajki. Eden je srečno ute« kel, drugi je napadel delavca, tretjega pa so ujeli in ga dali v zooloiki vrt. Bil jc to pajk, ki žre ptice ter je kakih 10 cm dolg in ima kakor golobje jajce velik život. Čr« norjavkasto telo mu je poraščeno z dolgo ioIto«rjavo dlako. V Ameriki žive te vrste pajki v podzemskih luknjah, katere si le« po posteljejo s pajčevino Vsled tega jih imenujejo tudi preprogarje. Njih pik je zdravju nevaren, žive pa od mrčesa in droh« nih ptic. X Most s« /e udri V Frankfurtu ob Od. ri so zgradili čez reko velik most, katere, ga 9o nameravali uročiti prometu prihod, njo nedeljo. Dela so bila ie končana, a most je bil še za potnike uprt, ko »ta se nena. doma dva osrednja loka udala, kar je ime« Io za posledico strašno katastrofo. Most se je pogreznil v vodo in delavci, ki so bi« I? zaposleni pri zadnjih delih, so le s teža« vo ušli smrti. Dva sta se smrtno ponesre« čil«, več ps je bilo ranjenih. Uvedena je preiskava, da se dožene, kdo ie zakrivil nesrečo. — Lani osorej sem bil povabljen ua pojedino. Bilo nas je ravno trinajst. — In se ni pripetila nobena nesreča? — 0, pač! Dva povabljenca sta se v t*m že poročila! skodelo, leseno žlico ogromne velikosti, brisačo za posodo in vrč za vodo. Ti vrčki za vodo so bili nekaj izrednega radi tega, ker so nosil za jetnike zelo komične napise, kakor: »Živelo veselje!« ali: »Živelo prijateljstvo!« Moj vrč je nazdravljal veselju in že to dejstvo mi je privabilo nasmeh... Dva zapaha sta padla, ključ je zaškr-tal dvakrat zaporedoma kot bi lomil lupine, težka vrata so se odprla. V celici je bil že mrak. Skozi dvoje mrežastih oken je padal večerna svetloba, da so bili ljudje v njej vidni kot črne silhuete. Hodili so po celici gori in doli; ko so me zagledali, so se ustavili... Nisem jih pozdravil. Kdo je ta hip mislil na vse. Nekdo mi je pomagal, da sem potegnil svoje bogastvo v celico. Nato so se vrata škrtaje zaprla, koraki so se oddaljili, i V celici je bilo pet ljudi, jaz sem bil ' šesti. Zadnji; več jih ni šlo v eno celico. Njih obrazov nisem mogel videti, nastal je bfl popolen mrak, le to sem spoznal, : da so mladi ljudje. Odkazali so mi prostor; odprl sem posteljo in sedel na blazino kot človek, ki ne ve, kaj naj stori. Opazoval sem novi dom, ki so mi ga odkazali. Oči so begale po predmetih in zapisovale vtise... Celica je bila kvadratna, sedem kora- kov dolga in sedem korakov široka. Vrata so bila težka, lesena; imela so li-nico, ki se je odpirala navzdol, proti hodniku, da je na ta način nastala pred odprtino mala mizica, na katero so po-kladali stvari, ki so jih jetnikom prinašali ali odnašali. Nad okencem je bila v vratih za tri prste široka, okrogla luknja, zaprta s šipo na vnanji strani. Skozi to kukalce je opazovalo paznikovo oko. kaj delajo jetniki. Enako kukalce je bilo v debelem zidu na sredi med vrati in kotom, ki je služil za stranišče in sicer na koncu čedalje ožje, trobenti podobne odprtine, ki je s hodnika odpirala razgled po celici V nasprotni steni je bilo dvoje oken v višini moža, ki sta bili zagrajeni s petimi podolžnimi in z enakim številom po-čeznih železnih palic, za katerimi je radi večje varnosti tičala še gosta železna mreža. Na ostalih dveh stenah so visele v enaki daljavi ena od druge lesene police. Na njih so stale skodele in vrči. Pod policami sta bila dva lesena klina, na katerih je zvečer visela obleka. Pod policami so stale postelje kot šesteronoge pisane živali. Strop je bil visok, podoben dvodelnemu oboku; sredi njega je visela elek- ! trična žarnica. Leseni pod je kazal vdolbine, iz katerih so gledali čvrši, kakor da ga je izgrizlo na desettisoče nog. ki so romale dan za dnem preko njega. | V kotu za stranišče je stala kovinasta I posoda z dvema ročajema in kovina-i stim pokrovom. Smrad po urinu se je širil od nje. Poleg pljuvalnika je stala izrabljena metla. V kotu ob vratih je stal umivalnik, katerega voda je tekla iz gorenje posode skozi pipo iz medi v spodnjo posodo in od tod v nastavljeno vedro. V drugem vedru je stala pitna voda, pokrita z lesenim pokrovcem Skozi okno se je videl med dvema deloma poslopja dolg rjav zid, nad njim je temnelo večerno nebo, visoka košata smreka je razpenjala veje čezeni; drugega ni bilo videti. Gledal sem po celici in meril ljudi. Dva sta ležala na posteljah z rokami pod glavo, trije so hodili po sobi. Gledali so me molčč, kakor bi hoteli s pogledi zbrati vse podatke o slučaju moje aretacije. Prvi je spregovoril mali človek z velikimi brkami; popravil si je hlače, ki so mu zlezle za pete, in vprašal: »Ali imate cigaretne papirčke?« To vprašanje me je predramilo iz čudnega vtisa, ki ga je napravil name Kraljestvo Franže v prehodni modi Za letošnjo prehodno modo so posebno značilne franže, in sicer franže dveh vrst. Prve, ki so cenejše, so pozamentirne franže in seveda ne napravijajo baš odličnega vtisa. Finejšt vrste so vtkane rese, ki zahtevajo precej delikatno roko pri vezenju. Franže ce vrste se seveda lahko napravijo tudj doma. za njih izdelavo pa nam je potrebna kordonetna svila, katere pozneje ne moremo več predelati in uporabiti. Barva res se mora vedno skladati z glavnim tonom damske obleke. Kadar pa mešamo barve, smerno uporabljati samo kombinacije v črnobelem, črnorožnatem, beigevindskordečem in sličneun. Seveda niso franie efektne samo na oblekah. Tudi doma obleka, obšita z njimi, dobi finejši izgled in franže so še posebno uporabne pri modernem shawlu, bodisi da je poslikan, izvezen ali pa potiskan. Šele če tak shawl okrasimo s iranžami, dobi pravo podobo ;n takega lahko uporabljamo tudi za gledališče in ples, ker ne pride nikoli iz inode. Srednja podoba na naši sliki nam kaže elegantno damsko obleko za obiske, ki na-pravlja vtis vitkosti in je radi tega prikladna tudi za nekoliko korpuientnejše dame. Gornji del je nekoliko sličen bluzi, plastron je iz čipk in se podloži s svilo, ki je slična barvi kože. Bluza končuje v ozkem pasu, pod njim pa se začenjajo dolge rese, ki pokrivajo obleko ter segajo par prstov do naaroba. Za tako obleko lahko uporabljamo pozamentirne franže, ker je trak, na katerega so rese našite, že itak skrit pod pasnm bluze. Franže tesnega rokava pa morajo biti vvezene, ker bi pozamentirne franže ne bile lepe. Obleke te vrste so navadne držane v temnem tonu. Priporočljive barve so: momarskomo-dra, črna, vinskordeča in zelena. Model, ki nam kaže hrbet, predstavlja večerno obleko, ki ie lahko iz svetlega ali temnega blaga. Franže pridejo v tej kombinaciji izredno do veljave. Rokavi imajo lahko všite rese, ostanejo pa tudi lahko brez njih. Če je obleka iz neprozorne svile, n. pr. iz crep de china ali marocaina, je priporočljivo, da se rokavi našijeio na poseben jopič iz tula, ker je ta kombinacija primerna za vse prilike. Obleka je čisto priproste oblike ter izgleda, kakor ravno krilo; to krilo je garnirano z vdelanim pasom, ki je spredaj in zadaj ostro zašiljen v obliki navzgor. Izpod nJega padajo rese, vdelane v passepoil, prosto po krilu. Zgornji del obleke ie na hrbtu pokrit s srčasto, v obliki kepa vdelano partijo fraitž, ki izvrstno učinkujejo, med tem, ko je srednji del obleke gladek ter ima obliko bluze. Te vrste modeli so najlepši v črni barvi ter v pastelnih nijansah, torej crevette, pšeničnormeni iti opečnordeči barvi. Zelo dobro se dajo uporabiti franže tudi pri krznenih ovratnikih, katere s kom- biniranimi resami iahko popolnoma prenovimo. Taka ogrinjala služijo damam posebno zvečer Zanje uporabljamo lahko krzna vsake 'rste: glavno pravilo ie, da so franže iste barve, kakor kožuhovina. Tu pa je lepo delo bistvene važnosti, zato se morajo za take ovratnike uporabljati samo z ročnim delom vvezene rese. Grahasto blago Marsikatera dama ima ostaoke grahaste-ga blaga, s katerimi ne ve kaj početi. V takih primerih se grahasto blago s pridom uporabi za spalno obleko. Treba ga ie le obrobiti s kakšno pestro tkanino, katero našijemo na rokavih, ovratniku in na spodnjem robu jumperja. Jesenska in zimska modna linija Povsem obratna je letošnja modna linija od lanske, katere širina se je koncentrirala na spodnjih partijah, dočim se koncentrira letošnja na zgornjih delih. Tosezonska tro» terska linija in silhueta je v splošnem rav« na in ozka. Družabnim toaletam pa so še vedno pridržane bogate varijante spodnjih partij. Vsepovsod se uveljavljajo bluzasti gor« nji deli, katerih zvesti drug je pas v vseh mogočih varijacijah. Dominujoča novost je bolero,o resničen ali fingiran, čigar raznoli« kost je nad se pričakovanje bogata in v mnogih primerih tudi za manj vitke dame prikladna. Izredno zanimivi in gracijozni so perutni« časti hrbtni deli in prav tako rokavne par« tije. Prevladujejo izredno široki zvonasti in volanski rokavi. Vse toalete, razen ples« nih, imajo dolge rokave in so z redkimi izjemami do vratu zaprte. Dolžina kril ostane še nadalje kratka, da jedva krije kolena. Prehodne toalete so dobesedno izrazite in več ali manj okraše« zapor. Zganil sem se in ponudil cigarete. »Papirčkov nimam.« »Tobak imamo, le papirčkov nam manjka... Ce bi hoteli tobak...« Nato so vzeli cigarete; ta, ki je ležal v kotu in kazal izpod odeje debel mo-zoljčast obraz, se je branil, nato je vzel cigareto še on. »Jutri bomo dobili papirčke; bomo vrnili.« Ta manira me je ganila. O jetnikih sem imel predsodke kot vsi ljudje, ki žive zunaj in si domišljajo, da so boljši od njih. Ko sem jih videl v premikajočih se sencah in so goreli ognji njih cigaret iz mraka, sem občutil, da sem ta hip po svoji usodi zvezan z njimi. Tudi oni so tipali z besedo v skrivnost novega člana svoje družbe. »Kdaj so vas aretirali?« je vprašal tnal človek z velikimi brki. »Pred pol ure.« sem dejal. Srednjevelik kaznjenec s koščenim obrazom in razmršenimi lasmi je ne-voljno zamahnil proti prvemu in s tem pokazal njegovo nestrpnost. »Ali si siten!« »Saj ni nič žaljivega na tem,« se je branil prvi. Ta ga ni poslušal. Obrnil se je proti meni. »Ali niste vj Jereb?« i . ne s kožuhovino ali z bogatimi dolgimi re« sami. Smoking je še vedno zelo priljubljen. Kostum s pol dolgo jopico je garniran s ko« šubovino. Tričetrtinska jopa je fasonirana po angle« ško, lahko pa tudi po francosko. Običajni plašči so pri vsej svoji praktičnosti pred« met široke modne fantazije. Kep se nosi na plaščih in istotako na kostumih; kratko rečeno: kep«plašč ali kep«kostum. Nepričakovana novost je kimono, zlasti pri francoskih in večernih plaščih. Neiz« podbitno velik jc letos kontrast med dnev« no trotersko ter družabno 'n večerno mos do, kar vsekakor tvori zanimivost zase. Velepriljubljen za popoldanske toalete je kazak. Tudi enostranske garniture so zopet modna kaprica. Kot materijal pride v poštev predvsem velur in crep georget. Končno naj še omenim, da se vsem mod; nim spremembam lahko vsakdo prilagodi. Potrebno mu ie v ta namen le praktično-estetičnega čuta. Marija Šarčeva. Vezenine na kostumih Popoldanske obleke dobe finejši poudarek, če so nekoliko opremljene z vezenino, ki pa ne mora biti baš ročno delo, temveč se obnese tudi, če je napravljeno s strojem tako da napravlja vtis brokata. Naša skica predočuie primer takega vezenja. Z vezenino je opremljen revers in odprte, zavihane manšete, ki so izvezene s svilo. Tako garniranje je prikladno posebno za kostume iz svile, zlasti če je temeljna barva kostuma črna, pri čemer se lahko uporablja za vezenje svila modriževe barve. Krznenj obrobek ie običajno siv. P »->;:•:%. '.v ♦ji m i;t--Y Plašč s poševnimi gubami Na psiho moderne in fine dame spada CREMEMOUSON »Sem.« Vse druge besede so mi obtičale v grlu. »Od kje me ta človek pozna?« sem meril njegov obraz iz teme. Nisem ga spoznal. Bilo mi je prijetno, da je tu notri nekdo, ki me pozna; bilo mi je prijetno, da je tu notri nekdo, ki me pozna; bilo mi je, kakor da sem sredi neizmerne pušče naletel na znanca. »Vi ste urednik?...« Imenoval je ime mojega lista. Pritrdil sem. V tistem trenutku je postalo v celici nenavadno življenje. Moj list so seveda vsi poznali. Bil je izmed slovenskih listov edini, ki je smel prihajati v zapore. Poznala sta ga tudi dva Italijana, ki sta bila v celici. Ta, ki je ležal na postelji, se je dvignil in izvlekel s police posvaljkano zadnjo številko. Bila je tema. da je ni mogel več brati. Škoda. Vendar je vedel par dovtipov na pamet. Jaz se jih nisem več spominjal. Ko je vsak izmed njih naredil svojo dobrodušno opazko, je bilo samo do sebi umevno, da so potrdili z vprašanjem edino možnost sklepanja: »Radi lista ste aretirani?« Seveda. Kdo bi tajil? Tudi če bi ne bil aretiran radi lista, je bilo vprašanje tako zastavljeno, da bi bilo težko reči, da ne. »Politični zločinec,« je ponovil jetnik i s koščenim obrazom in kuštravimi las-i mi. To besedo je spregovoril s: takim poudarkom, kakor da je ponosen name. j Tega tedaj nisem opazil še tako razločno. Pozneje sem videl, da so politični zločinci neke vrste aristokracija med njimi. V zaporu se kaznjenci ne ločijo med seboj po stališču, ki so ga zavzemali zunaj v življenju, ampak po dejanju, ki jih je spravilo v zapor. Tako se morilci ne družijo radi s tatovi in so drzni vlomilci kasta zase. V medsebojnem občevanju so hitro intimni in celo žaljivi drug proti drugemu; bodi grof ali berač, v teh prostorih so si vsi enaki, kakor pred smrtjo. Izjema je politični zločinec. Pred tem varujejo potrebno razdaljo spoštovanja in se ogibljejo vsakatere drznosti nasproti njemu; občevanje ž njim si štejejo v čast. Njegovega prestopka ne smatrajo za zločin. Smatrajo ga za žrtev boja za pravico. To sem občutil prvi večer; ta občutek so mi potrdili ves čas mojega bivanja med njimi. In kadarkoli je kateri novinec namignil proti meni in vprašal svojega druga: »Kaj pa ta?« — je dobil enostaven odgovor: »Političen zločinec.« Radovednež ni izpraševal nič več. S ! tem je bilo povedano vse. Izvleček iz večernih programov DUNAJ (531 m 7 KVV), BERLIN (504 m 10 KVV), LIPSKO (452 m 9 KVV), FRANK- FURT .(470 m 10 KVV), MONAKOVO (485 m 10 KVV), RIM (425 m 12 KVV). Nedelja, 3. X. DUNAJ 19 30: Verdi: »Trubadur«. Onera v 4 dejanjih. BERLIN 20.30: Zabaven večer. (Ruski orkester oalaUjk. pesmi in kupleti). 22.30: Plesna godba. LIPSKO. 20.30: Proslava 7001etnice smrti Frančiška Asiškega. (Recitacije in solisti.) FRANKFURT 30.30: Schumann-Bwh:usov ciklus za kvartet. (Prvi večer.) 21.30: Schumann - Brahmsov večer. Solisti.) Nato plesna godba iz Berlina. MONAKOVO 19.45: Godba slavnih dirigentov (Solisti, godalni kvartet in orkester. 21J30: Higijena duha. (Predavanje.) RIM 21.10: Odlomki iz Massenetove opere »VVerther«. Ponedeljek, 4. X. DUNAJ 20. . Koncertna akademija. Skladbe Karla Goldmarka. BERLIN 20.30: Proslava 7001etnice smrti Frančiška Asiškega. 22.30: Plesna godba. LIPSKO 20.30: Simfonični koncert. 22.15: Plesna godba. FRANKFURT 20.15: Lessing: »Emilia Ga-lotti«. Tragedija v 5 dejanjih. MONAKOVO 20.30: Nurnberški komponisti. (Bariton in violina.) RLV1 21.25: Vokalni in instrumentalni koncert. — Sveto mesto Assisi. (Umetnostno - zgodovinski razgovor.) — Kitare in godalni kvintet. — Komedija eno- dejanka. — Lahka glasba. Torek. 5. X. DUNAJ 20.05: Poljuden orkestralni koncert. EERLIN 20.30 ; 300 let orkestra. IV. večer. — Mendelssohn. FRANKFURT 19.30: Sortzing: »Der Wai-fenschmied«. Opera v treh dejanjih. (Prenos iz frankfurtske opere.) MONAKOVO 20.30: Vtisi na poučnem potovanju okrog sveta. (Predavanje.) RIM 21.25: Proslava lOOIetnice smrti Karla Marije VVebra. — Zgodovinske zanimivosti. (Predavanje.) Sreda. 6. X. DUNAJ 20.00: Koncert komorne glasbe. — Beethoven: 1. Sonata za klavir in violino, a - dur. — 2. Trio za klavir, violino in cello, g - dur. 31.10: Sodobni nemški pesniki. — Lahka večerna glasba. BERLIN 30.00 Razvoj nemške opere; 111. VVeber. »Eury«;he«. Romantična opera v 3 dejanjih. LiPSKO 20.30: Faliov večer. 20.45. Koncert. (Sopran tenor in orkester.) 22.00: Plesna godba. FRANKFURT 20.15: Prouukciia Ludovika liardta. MONAKOVO 20.25: .Antika in mi«. (Predavanje.) 21.00: »Funkbrettl«, nato plesna godba. RIM 21.25. Odlomki iz operete »Gospod brez miru«. Četrtek. 7. X. DUNAI 19.30: »Okrog ljubezni«. Opereta v treh dejanjih. BERLIN 20.30: Koncert komorne glasbe. 21.30: Sodobna lirika. 3. večer: Štefan George. 22.30. Plesna godba. LIPSKO 20.30: Iz duševnega somraka. (Orkester.) MONAKOVO 20.30: Simfoničen koncert. RIM 21.25: Vokalni in instrumentalni kon- cert — Svetovni pregled. (Preda vanje.) Petek. 8. X. DUNAJ 20.00: Koncert dunajskega simfo ničnega orkestra. BERLiN 21.00: Citanje iz eseja »Za fasad > resnice«. 21.30- Pesmi iz dobe rokoko. LIPSKO 20.30: Simfoničen koncert: Slovanski večer. FRANKFURT 20.05: Beethovnov večer. 21.15: Pisan večer. (Violine, recitacije.) MONAKOVO 18.00: Mozart: »Čarobna pi- ■ ščal«. Opera v dveh dejanjih. RIM 21.25: Večer lahke glasbe. — Četrt ure humorja. Sobota. 9. X. DUNAJ 19.30: Prenos iz državne opere. (Program sicer še ni določen, najbrže pa se bo izvajala opera »Andrč Che-nier«.) Sledi plesna godba. BERLIN 20.00: »Koncert«. Burka v treh dejanjih. LIPSKO 20.30: Skladbe Joh. Brahmsa. 22.00: Zabaven večer. (Orkester, pesmi in recitacije.) FRANKFURT 20.10: Koncert orgelj iz cerkve sv. Luka. 22.30: Plesna godba iz Berlina. MONAKOVO 20.15: »Der Herrgottscnni-tzer von Ammergau«. Ljudska igTa s petjem v 5 dejanjih. 22.45: Plesna godba. RIM 21.25: Vokalni instrumentalni kon. cert. — Lahka glasba. m Opomba: Programov iz Prage in Brna nismo pravočasno prejeli. J M ¥ 't.i- i! ; - H f: irovske in Polhovgrajske doline Žiri pred katastrofo r m;«-:,,:.^ .■ V®" Siri s Tabora iS F J ra poplavljeno Žirovsko dolino z irriča Žirka. Na otoku na desni znana gostilna pri Baliaču. Na ievi podrti most čez Sofo na poti v Idrijo. Zlrovska dolina pod vodo. Na levi cer >ica na Lediriici, v ozadju najbolj opustošena vas Selo, n.; desni vas Dobračeva. ■ Por uše.u domačija posestnika Ovsenka, p. d. Kaiurja na 5'Ju v Žirovski dolini. i\a sliki je vidno le še podrto gospodarsko poslopje, hišo pred njim je pa odnesla voda brez sledu. Podrl jo je sicer le neznaten potoček. ZBIRAJTE MILODARE ZA POPUVLJENCE! i Opustošeno Selo pri Žireh. Ker si je Poljanska Sora izkopala novo strugo, stoji mlin Ivana Poljanška na suhem. Na prostoru levo od mlina in tam. kjer sedaj teče reka. je stalo šest kmetij zgospodarskimi poslopji, katere je poplava do temeljev uničila Najlepše njive Nove vasi ob .-otoku Račevi po povodnji. Električna centrala na Fužinah pri Žireh, ki ie oskrbovala z električnim tokom razen Zirovske doline tudi Vrhniko. Narasli valovi Poljanske Sore so odnesli 600 m dolgi ;evovod in vogal centrale. Iz Nove vasi v Žirov-fki dolini. Hiša zidarskega mojstra Jakoba Erznožnika, katero so Dretrgali besneči valovi sicer neznatne Pla-stuhove grape. Most čez potoček Šujco ob istoimenski vasi v Polhovgrajski dolini. Poziv na blaga srca! Milodari za poplavljence, kakor obleka, perilo ali gotovina se sprejema v trgovini M. Drenik, Ljubljana, Kongresni trg 7. opisi VRHNIKA. Sokol na Vrhniki ima v nedeljo, dne 17. oktobra t. 1. izreden občni zbor ob pol 3. popoldne v Jantaru. Na jncvactu redu je zelo važna točka. Odbor. LOGATEC. Klub csperantistov priredi v nedeljo, dne 10. oktobra ob 16. uri v hotelu »Kramar* javno predavanje o važnosti in koristi mednarodnega jezika. Po predavanju prosta zabava, petje, deklamacijc, pies iid Predava! bo g. R. Korene. HRASTNIK. No. sedaj pa vidim, da tudi molitev nič ne pomaga, jc vzkliknila pobožna ženica poznatega hrastniškega milijonarja in klerikalnega veljaka s hriba, ker slednji kljub njenim gorečim priporočilom vsem mogočim patronom nikakor ni mogel uiti težki roki pravice: sodišče mu je namreč prisodilo izdatno kazen, ker je ob neki priliki uprav »liberalno« ozmerjal svojega soseda. — Da se še najdejo ljudje, ki trdijo, da je v Hrastniku »nestrankarsko« vzgojevalno društvo Poštenosti s sedežem na hribu nepotrebno! SV. MARJETA PRI RIM. TOPLICAH. Gradba mosta preko Sa\ injc pod spremim vodstvom požrtvovalnega gosp. Kokaija, viš. nadz. v p., kljub slabemu vremenu prav lepo napreduje. Prizadeto občinstvo z veseljem pričakuje zgradbo mosta in priznava velike zasluge gerenta okrajnega zastopa s. dr. Roša. REČICA PRI LAŠKEM. Prostovoljno zasilno društvo v Rečici pri Laškem k priredilo 19. septembra domačo vrtno veselico v prostorih tov. Videčnika. Zastopano je bilo tovariško društvo iz Gaberja pri Celju ter številni tovariši iz Laškega. Cisti dobiček je b;i namenjen za nabavo pre-potrebnega gasilnega orodja. Društvo izreka vserm obiskovalcem najtoplejšo zahvalo, osobito ravnateljstvu Pivovarne v Laškem za brezplačno pivo in tovarišu Josipu Kra-šovcu, posestniku v Rečici, za podeljeni brezplačni stavbni prostor za Gasilski dom. Nadalje se zahvaljuje društvo požrtvovalnima gospema Kokalj in Viegele in vsem gospodičnam, ki so pripomogle k lepemu uspehu. SV. LOVRENC NAD MARIBOROM. Klub csperantistov otvori nov tečaj v ponedeljek, 4. t. m. v tukajšnji šoli. Interesent: na] sc javijo omenjenega dne v šoli, k)er dobe natančnejša pojasnila. MEŽICA PRI PREVALJAH. Zborovanje vseli tukajšnjih umnejših kmetovalcev in lokalnih faktorjev, ki se je vršilo dne 19. pr. m. v dvorani gostilne g. Stoparja, je rodilo popoln uspeh. S sodelovanjem agilnega načelnika kmetijske podružnice g. Ruonika, g. 'župnika Hornbocka, g. šol. upravitelja Feiniga in drugih veljakov ter pod strokovnim vodstvom srezkega kmetijskega referenta g. Emerana Stoklasa iz Prevalj — se je ustanovila mlekarska in pašniška zadruga, kot prva posestrima pred kratkim ustanovljene slične gospodarske zadruge v Črni. Sodeč po zanimanju in vnemi vseh v Doštev prihajajočih krajevnih finiteljev je upravičeno upanje, da se bode nova zadruga uspešno razvijala v procvit in dobrobit kmetijstva na eni, v hask in zdravje mežiškega industrijskega delavstva na drugi strani. V načelstvo in nadzorstvo zadruge se je izvolilo tukajšnje najboljše pose-stnike-gospodarje. Upoštevajoč, da Je v tem rudarskem kraju vsakodnevni krmzum mleka prccejšen, nadalje, ker se je občina hvalevredno izjavila pomagati zadrugi v zmotnem oziru, je rbstoj in razvoj te pre-koristne gospodarske ustanove dovoljno za-siguran. Zadruga bo otvorila tudi svojo ,'odaja'no za nakup in prodajo raznih pridelkov tukajšnjih kmetovalcev. Želeti je, da se priprave za otvoritev lastne zadružne mlekarne pospešijo, da počne mlekarna kmalu obratovati, kakor je to tako lepo in koristno izvedeno v sosednji črnski občini. Aspirinove tablete 't&aifeh' se mnogokrat ponarejajo. Da se obvarujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zav/ (ploičnati kartoni s 6 ali 20 tab.etami) z modro- belo-rdečo varstveno znamko. Odklanjajte vse druge tavaje. Pobirajne plavja i.a Kozarškem polju najboljše .najtrpežne/še, zato najcenejšg, Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. zvečer. Nedelja. 3.: «Macbeth». Tragedija. Premi« era. Izv. Pondeljek, 4.: «Hlapci». D. Torek, 5.: Zaprto. Sreda, 6.: «Doktor Knock ali Triumf medi« cine». Satirična komedija. Premiera. Izv. Četrtek, 7.: Zaprto. Petek, 8.: «Macbeth». Tragedija. E. Sobota, 9.: »Drugi breg». Drama. Premiera. Izv. i? Premijera »Macbetha« v ljubljanski drat mi bo noooj ob 20. Tragedija se uprizori v prevodu Otona Župančiča in v režiji prof. Šesta. Naslovno vlogo igra g. Levar, Ladv Maebethovo ga. Marija Vera, Ladv Mac« duffovo ga. Saričeva, Macduffa g. Skrbin« šek. Banqua g. Rogoz. — V ponedeljek ob osmih zvečer je premijera Cankarjevih »Hlapcev«. Režira Milan Skrbinšek. Župni« ka igra g. Cesar, nadučitelja g. Jerman, uči« teljice in učitelje pa dame in gospodje: De« beljakova, Mira Danilova. Juvanova. Kralj, Peček in Lipah. Predstava »Macbetha« je izven abonmaja. »Hlapci« bodo za abonen« tc reda D. »,VIacbeth« v knjigi. Z ozirom na sedanje predstave veličastne Shakespearejeve tra= gedije »Macbeth« v ljubljanski drami opo« zarjamo p. n. občinstvo, da je Župančičev prevod de! a izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, kjer si ga lahko vsakdo omisli v broširani ali pa vezani izdaji. Ljubljanski Zvon" št. 7-8 Izšla je avgustova in septemberska šte« vilka »Ljubljanskega Zvona« v skupnem zvezku. Od navadnih številk jo loči poseti no esejistična vsebina in pisan izbor gradi« va. NTa uvodnem mestu čitamo deset pesmi iz literarne zapuščine letos v maju umfle« ga lirika Srečka Kosoivla; o njem je urednik napisal nekrolog v domači kroniki. Priob« cene so pesmi: Krik po samoti. Glad. Pel bi..., Slovo, Mračno občutje, Ob orjaškem kolesu, Psalm, Labod, Novoletni sonet in Korak, ki odmeva. Pesmi nudijo vsaj ne« koliko vpogleda v snovanje in delo pokoj« nika, o katerem piše Fran Albrecht, da je z njim pala v grob resnična nada našega slovstva. Po eno kratko pesem imata tudi mlada poeta Vinko Košak in Anton Ocvirk. Esejistični del je, kakor že omenjeno, obilen. Karel Dobida piše o Ivanu Grohar« ju, katerega spominsko kolektivno razstavo je priredila ljubljanska Narodna Galerija v Jakopičevem paviljonu letos junija in ju» li ja. Univ. prof. J. Kelemina priobčuje raz« pravo O Veroniki Deseniški, v kateri se do« tika bistvenih momentov Župančičeve pes« nitve. Nadvse zanimiv je članek našega učenega rojaka Janka Laivrina, profesorja v Nottinghamu na Angleškem, ki govori o Dostojevskem in moderni umetnosti. Dr. Anton Debeljak je predstavil slovenskemu občinstvu prvaka sodobne francoske poezi« jc Paula Valčryja, najnovejšega francoske« ga akademika. Prozo zastopata Vladimir Levstik, ki na« daljuje svojo novelo »Hilarij Pernat«, in France Bevk, ki zaključi v prihodnji števil« ki revije svoj letošnji roman »Beg pred senco«. Fr. Lipah je prispeval sliko iz otro« škega življenja »Otroci se igrajo«. »Književna poročila« so bogata in referi« rajo o Pretnarjevi zbirki »V pristanu«, Omerzovem »Stihoslovju«, dalje o treh ne« plodnih knjigah, katere obdeluje Anton PodbevSek, ki sedaj prvič stopa v krog Zvonovih sotrudnikov; o »Storijah«. katere jedko ocenjuje dr. Glonar itd. O Vukasot vičevi »Muziki vremena« poroča A. Debe« Ijak. o Kušarjevih prevodih slovenske, hr« vatske in srbske poezije v italijanščino pa govorita dr. Debeljak in prof. Budal. Do« mača kronika govori tudi o Zolgerjevem spomeniku ter o sodobnem ženskem roma« nu v Angliji. »Ljubljanski Zvon« stane celoletno 130 Din in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Morala bi ga imeti sleherna iz« obražena slovenska hiša. Ciril Pregelj: Nageljčki Zbirka eno-, dvo- in troglasnih pesmi za osnovne in nižje razrede meščanskih šol. Dve knjigi, cena Din 20,— in 26.—. Samozaložba. Pod gornjim naslovom je izdal naš celjski glasbeni pedagog in učitelj Ciril Pregelj zbirko krajših narodnih in ponarodelih pesmi v dveh knjižicah z lično naslovno sliko. Zbirka obsega 18 eno-, 97 dvo- in 11 troglasnih pesmi iz slovenske in srbohrvat-ske literature, ki so uvrščene po težkoči izvajanja, torej prav uporabne od kraja za šolo. Avtor sam je prispeval s številnimi, posrečenimi napevi, ki dobro odgovarjajo otroški naivnosti in se bodo gotovo tudi prav hitro priljubile. Od slovenskih narodnih so povečini povzete le bolj neznane pesmi, ki se odlikujejo po lepi melodični liniji. Pri nekaterih hrvatskih, posebno ciganskih, bi pa morda bile prevajalne opazke dobrodošle, kakor jih imajo n. pr. Devove Koroške, kajti besedilo je semtertja že prav težko razumljivo tudi za ono deco, ki je že deležna pouka v srbohrvaščini. Ker je zbirka v vsakem oziru prav posrečena in bo gotovo odgovarjala vsem potrebam ljudskošolskega petia, jo prav toplo priporočamo. Kriza slovenske knjige Pod tem naslovom je napisi nedavno v »Jutru« g. Vladimir Levstik satirično-resea apel na slovensko kulturno javnost. Da bo ta memento še popolnejši in mizerija naše knjige še jasnejša, treba dodati nekaj pri pomb. Med tem, ko ilustrirajo Levstikove vrstice brezbrižnost naše javnosti do slovenske knjige, nai veljajo sledeče pripombe čitajoči javnosti, javnim knjižnicam in Iia "zastonjkarjenu. Kolikor je še bravcev pri nas, si izposojajo čtivo največ iz javnih knjižic, ki so ponekod uprav oblegane ter delajo z izposojanjem velike profile. Pa če bi vsaj dobro prospevajoče javne knjižnice kupovale primerno število knjig, bi mogla na ta način avtor in založnik vsaj nekaj razpečati, ali še te čakajo le milih darov, redkih kupoval-cev knjig ali apelirajo celo na velikodušnost požrtvovalnih avtorjev samih. Torej samo zastonjkarstvo no vse plati. V javnih knjižnicah opažamo, da so nekatere bolj čitane naše nkjige v zelo mizernem stanju: vse za-špehano in razcefrano, nehigijenično, toda že stokrat preplačano, kajti knjiga je prero-mala že tisoč rok, zaslužila tisoč dinarjev in marsikomu je bila zara čunjena že odškodnina ali kazen radi slabega ravnanja z raz-cefranim »špehomc. Knjiga je torej že stokrat preplačaun. a knjižnica si še ne nabavi nove, temveč čaka nadaljnih »milih darov« požrtvovalnih rodoljubov. Iu vendar bi večje knjižnice prav lahko žrtvovale nekaj našemu mizernemu knjigotrštvu in utrpele in kupile po deset do dvajset komadov vsaj onih knjig, ki jih narod rad čita. Pravijo, da ne sme v Nemčiji nobena knjiga prvi dve leti po izidu v javno knjižnico, pri uas pn roma še gorka tja in še to kot >mili dar«, kaj t' založbo obsipajo javne knjižnice s prepogostimi prošnjami. V tem oziru bi bil potreben posvet avtorjev in založnikov. To je ena plat zastonjkarstva; druga pa je naša ljubljena Amerika, ki je odjedla našemu bednemu literatu že marsikak izdatnejši grižljaj, kajti kdo naj kupuje tam naše knjige, ko jih pa lahko čita preplonkane v ta-mošnjih slovenskih časopisih! F.j. bedna li-terarska para naj vzdržuje tudi ameriški slovenstvo! Ta zavest bi bila našemu literatu sicer v častno zadoščenje, ako bi bili naši izseljenci v resnici v tako mizernem položaju, kakor so naši literati: toda ljudje, ki so si vzeli v zakup ameriški slovenski tisk, so danes težki magnatie. Saj ni čuda. Vzemimo časopisje: lastnik ameriškega slovenskega lista ne plačuje uredniškega osobja, ne honorira ne člankov ne dopisnikov in ne literarnih prispevkov. Nekaj revolverskega žunda prevede iz angleških novin, vse drugo pa izreze enostavno iz našega časopisja, predvsem pa literarno gradivo, ki je slavno mašilo tamošnjim listom. Za to mašilo mu služijo kar cele knjige, ki izhaajo pri na«. Gospod šef se ne briga, čigavo je delo ali knjiga, saj Amerika ie daleč in avtorski zakon »starega kraja« ie ne doseže . . . Naš literat ne more prodati svojega proizvoda doma. ker so naše založbe pasivne, zato ga ponudi v Ameriko, toda ta mu stavi sramotno nizko ponudbo, ker ameriški szastouj-kar« si misli: naj le izide spis v starem kraju, potem ga pbuatisnem in si prihranim honorar. Da bi se ameriški magnat pehal še za literarnim blagom in se pogajal s pisatelji, mu ne pade v glavo, ko so pa škarje mnogo enostavnejše in cenejše . . . Njemu je glavna skrb dobičkanosnost inseratov, ki jih ni malo in ki mnogo neso. Res prava čifutska trgovina. Takn je falrtična slika našega prekomorskega liska, s katerim »kšef-tajo" izvestni rodoljubi in rojaki. To zlo za-more odpraviti samo avtorska zaščita, to je država, ki sklene z Ameriko konvencijo Tretja zaetonjkarskn plat pa so naši odri, ki nočejo priznati avtorjem zasluženih tan-tijem in ne kupujejo niti primernega števila izvodov igre, ampak si prepisujejo igre sami ali pa si celo posojajo vloge v rokopisu, tako da ne dobi avtor ne tantijem in tudi natiska igre ne more razpeSati. V uvodu natisa Ganglovega »Sinat čitam, da je bila po mnogih, mnogih letih prva izdaja sicer razpečana, da pa ni avtor prejel tantijem; še bolj žalostno pa je, da avtorja niti en oder ni prosil dovoljenja za uprizoritev. — Tu bi bilo treba organizirane zaščite, kajti velikodušnost in požrtvovalnost imata tudi neke meje. Organizacija književnikov naj premišlja, kako zajeziti to umazano razvado. Najmanj, kar bi bilo zahtevati od odrov, naj bi bilo vsaj to, da si kupi oder toliko tiskanih izvodov, kolikor je predpisanih Miran Jarc: 0 sodobni angleški drami (Po poročilu H. Oulda.) Po vojni se je angleško gledališče dvignilo na zelo odlično stopnjo ter v marsičem prekaša francoske i>ozornice, ki nudijo gledalcu večinoma veduo isto »dra.no«.: problem usodnega konflikta treh, ali | a stalno obnavljajo klasični repertoar, držeč »e ša-blonske oblike. Popolno nasprotja s francoskim tradicionalizmom :v>ri nemški oder, ki je bil zadnje čase često zgolj poskusni forum za izrazno umetnost najmlajših. Precej drugače je pn Angležih, kjer je z;, vojne padlo gledališče na zelo plitek liiveau, saj ja postalo pravzaprav povsem trgovsko ]>odjctje, ki ie v ; rvi vreli rpri-•'.arjalo detektivska dnme in spev.-igre. uvajajoč celo tkz. revneje, kot najnižjo stopnjo igralske w»etii s:i. 1>j vojni so se pa st orile druibt z nameiom S"jiti resnično dramo iu posp.-Sevati razv,.j prave gledališke umetnosti, ie družbe, ki so se držale 'ia (>ovršju delj sli manj časa, so r veliki neri vzgojile sodobno občinstvo za dojemljivost pravih dram. Dočim je «• zadnjih letih zaslovelo Jo-volj novih pisateljev, je ostal še vedno nad vsemi B. S h a w. ki mu še tako ostra, pristno angleški konservativna reakcija ni mogla škodova'i. Skoro neopazne je bilo 1. 1924. v nernafnom londonikem gledališču Vrizorjeno njegovo gotovo najmočnejša delo »Heart Dreak tlouse-. (»Dom strtih src:), ki so ga premnogi prezirljivo Dom strtih sre< je podoba civilizirane Evrope pred vojno, zasužnjene po skrajnem diletantstvu v vseh smereh: mikavna lupina, ki skriva v sebi razpaljeno jedro sredobežnih sil — prnle-tarskega nezadovoljstva, kapitalističnega sa-moljubja, vojaške domišljavosti. Kulturni Evropejci so živeli brez smernic. Za varstvo so si zgradili orožje s tem, da so se predali akademskemu in površnemu pro-učavanju socijalnih zadev in razmer, ne da bi jih vsaj skušali spraviti v soglasje i življenjem. Z orokavičeno hinavščino so plavali nad življenjem. Tak gnil dom je morala pokončati nevihta. Bila je to vojna. V tej drami je Shavv izvršil veliko poslanstvo: svarilo pred nevero, svarilo pred neresnostjo in pred namišljenostjo. Tako visoko se Shaw ni dvignil v naslednji svoji drami, ki je izzvala precej kritik in polemik in ki je šla skoro preko vseh velikih odrov, v »Sveti Ivani«. Drugi veliki sodobni dramatik, ki je dosegel svetovni sloveč, je tudi pri nas znani John G a 1 s w o r t h y. Posebno v »Borbi« smo spoznali njegovo čudovito objektivnost, ki močno spominja na matematičnost, v katero so do najstrašnejše zgoščenosti privedena najelementarnejša doživetja. Baš s to lastnostjo se je Galsworthy povzpel do tako odlične višine evropskega pisatelja. Z dramo >Loyalties< se je pri Angležih igralcev v igri. Kdo naj jih kontrolira'? Z organiziranim delom se premaga tudi to vprašanje. Pisatelj. « Avtorjevi očitki na naslov naših javnih knjižnic so — vsaj kar se tiče večjih zavodov — morda nekoliko pretirani. Tem bolj pa pritrjujemo njegovi sodbi o zlih navadah našega tiska v Ameriki in o zastonjkarstvu manjših odrov, ki se pogosto z neverjetno trdovratnostjo odtezajo honoriranju avtorjevih pravic Uredništvo. Zbori št 9 Ta pravkar izišla številka naše zborovske revije prinaša poleg dveh pesmi tudi glasbeno - književno prilogo. Pesmi sta prispevala Emil Adamič in Martin Zelecnik, prvi po narodni »Trije robci«, drugi pa Zupančičevo »Čez noč, čez noč . . .«. Adamičev moški zbor je dokaj preprost po harmonični in ritmični plati in zelo speven; kot tak si bo bržkone hitro priboril pot med naše zbore, dasi je tenorski part nekam visok in naporen. Železnikov mešani zbor se giblje v običajnem slogu pevskih zborov, s priljubljeno alternacijo glasov in vajenimi kaden-cami. Ne predstavlja kaj posebnega, je pa preprost in hvaležen za širšo publiko. G lasbe n o-kn jiževn a priloga posveča uvodni članek pevcu-starosti Otonu Pelanu in prinaša tudi njegovo sliko. Dalje kratko čestitko šestdesetietniku Hubadu in zanimivo ter temeljito nadaljevanje dr. Mantua-nijeve zgodovine jugoslovenske glasbe, katere današnje poglavje dokončava srbski del in načenja hrvatskega. Med dopisi je uvaževanja vredno izvajanje Iva Hladnih?, ki piše o težavah prirejanja koncertov in sredstvih, kako jim odpomoči. Da bi naše oblasti upoštevale upravičene pritožbe koncertnih prirediteljev," njih želje in nasvete, bi danes lahko stopili v koncertnem oziru med narode višje kulture, med tem ko v resnici laborira vsaka še tako majhna kulturna prireditev, ki ni zvezana z domačo zabavo, na deficitu in je riziko koncertnega prirejanja za vsakega umetnika, posabno pa za večje umetniške korporacije, sila velik. _ Prilogo zaključuje koncertno poročilo, listnica uredništva, uprave in manjše opazke. Danes glasbeno-književna priloga •Zborov seveda še ne dohaja bivše priloge »Novih Akordov« niti po vsebini, niti po redakciji; vsekakor pa pomeuja lepo jav-ljenje splošno glasbenega zanimanja in je kot taka vredna, da jo upošteva naša »nuzi-knlna publika. Thomas Mann, Merežkov-skij in Šmeljov Največji nemški sodobni prozaist Thomas Mann je obiskal letos Pariz. Njegovi pariški vtisi so sedaj dotiskani v posebni knjigi, ki ima originalen naslov >Pariser Rechen-schaft«. Mann ni pozabil kljub težki nalogi »reprezentanta« obiskati tudi ubogih stanovanj ruskih pisateljev v Parizu. Tega ni storil zgolj iz vljudnosti, temveč ker je to bila njegova srčna želja. Obiskal je predvsem Merežkovskega. vtelešenje one lastnosti ruske književnosti, ki jej omogoča pristop k zakladom tujega duha. Po kosilu, pravi Mann. sem pil čaj z Me-režkovskim, katerega knjiga o Tolstem in Dostojevskem je nekoč ne]>ozabno vplivala name, 201etnega mladiča. Ganjen sem. ko ga vidim, in ogorčen se spomnim napadov radikalnega nemškega mesečnika, ki je očitni zadnjič Merežkovskemu: kričavo ffli-stejstvo:, ki jo je končno -»razkrinkala« revolucija. To žalitev so vrgli v obraz pisatelju pretresljive knjige O Gogolju edino radi tega. ker smatra v svoji ruski religi-joznosti boljševike za poslance Antikrista in je zapustil kot berač domovino, ki se mu vidi križana iu ponižana. Vsaka pravičnost, vsako duševno ravnotežje je postalo zdaj žrtev politike. Pred kratkim so vzeli sovieti pisatelju zadnje dohodke: honorar za njegove knjige in tnutijeme od predstav njegovih dram. Francoski književniki so objavili poziv za nabiranje darov v podporo Merež-kovskemu. Podpisal sem ga brez obotavljanja in iz prepričanja. Merežkovskij mi je podaril gvojo zadnjo knjigo »Vzhodna modrost«, zbirko globokih mističuo-verskih razodetij iz Egipta in Babilona. S tem delom je poklonil Evropi krasen dar, kakršnega je zmožen samo ruski verski genij. Merežkovskij se ne počuti dobro v Parizu. Pravijo, da živi kakor v puščavi in obžaluje ravnodušnost francoske javnosti napram verski filozofiji. Ovira ga tudi tuj jezik. Čuti se ponižanega, ker ne more izraziti svojih misli. Tudi Mannov razgovor z njim gre čez drn in strn, zdaj je francoski, zdai nemški. To je samo namiga-vanje na stvari, katere bi lahko povedala drug drugemu, in to celo zabava pisatelja. Ko se Merežkovskij poslovi, piše Mann, grem, da ga spremim in od vzamem slugi površnik, da pomagam velikemu ruskemu pisatelju. Izkazati mu malo čast, to mu je največje srčno zadoščenje. Tragedija izgnanih ruskih pisateljev je simbol nove Golgo-te, na kateri hočejo politiki iznova lcrižati neugasljivega človeškega duha. Drugi Mannov obisk je veljal Ivanu Sme- | uvrstil celo med popularne dramatike, dočim 6e je z i The Forest- (»Pragozd«) občinstvu nekam odtujil, saj je ta drama pravzaprav simbolična kritika novega zgrajeva-nja svetovne države. V opreki z Gals\vorthyjeni pa je S o -merset M a n g h a m pritegnil celotno občinstvo. Njegov prvenec >The Man f Ho-nour-: (Mož časti) je očitaval močno intelektualno nabarvanost, dočim se je v poznejših delili pokazal avtor kot duhovit satirik in komediograf. Posebno je zaslovela drama ,.Our Osetters«, ki jo označuje oster cinizem: Človek je človeku lovec, splošna zamenjava je zmotnjava. Vse pa ovito z brezčutnim smehom, kakor da pisatelju ne-dostaja občutje groze pred gnilobo sveta, ki ga prikazuje. Manj značilen je Sir James B a r r i e, ki je doživel velik uspeh z »Mary Rose«, kjer se dejanje izostri v sklep, da si moramo zgraditi sanjsko svetišče, kamor se umikamo pred kaotičnostjo življenja- Svojemu slogu popolnoma nasprotno enodejanko »Shall we Join the Ladiea?« je vrgel kot za poskui-njo pred angleSko občinstvo, ki je osupnilo ob brezprimernem cinizmu, do kraja doslednemu. in se spet umaknil v molčanje. Vendar pa njegovim dramam manjka tiste velike osebne enotnosti, ki jo izkazujejo vse najvišje umetnine. V isti vrsti z Barriem moramo imenovati Pinerosovo dramo >The Enchanted Cottage«, ki pa ji nedoslaja gibkost in lirič-nost. H. A. J o n e s (»The Lie«), ali pa J. Masefield so povprečno dobri pisatelji ljovu, mučeniškemu avtorju »Solnca mrt-\dh«, poetičnega in groznega letopisa strašne dobe, ko so pomeli rdeči zmagovalci osvojeni Krim z železno metlo. Iz bogate francoske hiše, z dišečimi parketi in preprogo pridem v revno stanovanje v rue Che-vert. Odpre nam pisateljeva nečakinja, mlada vdova, ki je izgubila moža v grozni meščanski vojni. Njen sin. 9Ietni deček, zbira znanike ob kuhinjski mizi. Govori sicer že dobro fraucoski. a je le vedno slab radi prestanega tifusa. Pisateljeva nečakinja nas pelje k stricu, ki je vesel obiska. Zgrozim •e, ko gledam izmučeni, razorani iu osiveli obraz SOletnegn človeka, ki izgleda še za 20 let starejši ... Ta groza prehaja v sramoto, ko mi reče, da je vesel ■ mladosti in čvrstosti mene. vrstnika svojegac. Pogovor je razburljiv, ker primanjkuje Smeljovu francoskih in nemških besedi. Dopolnjuje jih z mrzličnimi kretnjami svojih bledih slabotnih rok in nečakinja mu mora pomagati s tem ali onim izrazom. Toži mi, da težko dela v Parizu, da hrepeni po morju, za kar pa mu primanjkuje sredstev. Podari mi svojo knjigo, za k .Vero se mu zahvalim, in nerodno napiše na platnicah, kar mu narekuje vljudni in spretni zapadni jezik: grande ndmiration in les plus sinceres sentiments ter se podpise tudi francoski: Chmelov. Ni mi treba obujati strahot, ki so jih prenesli ti ljudje, a občutim vroče usmiljenje, pobožno =ožalje. ko mislim, da je bil poteptan v blato ta revolucijski idealizem, katerega je bil poln vsak misleči Rus. »Solnce mrtvih« pr?kipeva bridkega razočaranja. krvavega zasmehovanja mladinske >febris revolutionis . Greh je ošabno trditi, da je to znak malodušnosti, jalovega razburjenja posamezne žrtve. Naj ostane zvest svoji vodilni misli ta. ki preživi isto grozo! Pisatelj ni mogoče brez stalne samokritik-^, brez misli o lastni obliki. Ošabni vsevedeži, ki so zazibani v svoje neodgovorno abstrahi-ranje, očitajo vsak dan tudi meni, da sem le buržuj. A ta. ki je pri5el do dna te. meščanske revolucije, je tudi stopil iz tesnega okvirja gotove življenjske oblike ter upira pogled v daleko bodočnost. — Tako se glasi Mannova sodba in mi jo z obema rokama podpišemo. Gostovanje madžarske opere v Beogradu. Budimpeštanski listi javljajo, da bo v krat« kem času gostovala beograjska opera v Pc< šti, budimpeštanska pa v Beogradu in v drugih večjih mestih Jugoslavije. Galsworthy v beograjski drami. V sobo« to, dne 2. oktobra zvečer so imeli v beo« grajski drami premijero Galsworthyjeve drame »Gantleman«. Igra je imela velike uspehe v vseh večjih evropskih mestih: v Beogradu jo jc režiral g. Isajlovič. Violinist Zlatko Balokovič nastopi v ne« deljo zjutraj v Zagrebu z novim sporedom na matineji v Hrv. glasbenem zavodu. Ni« zcrzemec dr. de Koos je angažiral goslača za trideset koncertnih nastopov na Holand« skem. Razstava traneoskesn modernističnega slikarstva v Beogradu. Na pobudo beograjskega društva ljubiteljev lepih umetnosti 'Cvijeta Zuzuiičs se je prošle dni otvorila v Beogradu razstava francoskega modernističnega slikarstva. Zastopani so vsi pravci razstavljenih pa je okolu petdeset slik. Na ogled so originali slavnega Picaesa. Leger- dram. Iz vrste teh sega H. Granville B a r-k e r, ki je v »Skritem življenju« (»The Se-cret Lile«) razgrnil dejanje in nehanje Angleža v visoki politiki. Ta drama je obenem idealizirana podoba prave angleške družbe. Odlikuje jo ostročutje v izrazu in redka preproščina, ki je pravzaprav nismo več vajeni v dobi hrupnega in presamozavest-uega življenja. Najmlajše pokolenje je precej drugačno kot na kontinentu. Dočim nemški odri razkrajajo obliko in uvajajo Rusi na pozornieo svoj tipični kolektivizem, kf se na zunaj javlja v pritegnitvi vseh možnih tehničnih, celo cirkuških pripomočkov, dočim se tudi Čehi udejstvujejo v smislu skrajne sodobnosti, je v Angliji mladi rod precej konservativen. Cajkovi »R. U. R.« ali pa »Življi--nje žuželk«, »Plin« Georga Kaiserja, Tol-lerjev »Masse Mensch« ali pn »M&rchinen-stflrmer«, Pirandellove igre iz sveta relativnosti — vse to ni pri Angležih zapustilo skoro nobenega vtisa, kafti privzeta oblika je vendarle še preveč močna In življenjsko sposobna, da bi jo mogel čas zrušiti. Prvi poskusi novotarsfva so zelo redki. Začeli so jih Hermon O u 1 d (»The Black Virgin« in »The Dance of Life«), H. F. Rubin-s t e i n (»Peter and Paul«), C. K. M u n r o (»The Rumour«, »Progre®«) in C. Bax. V njih se zrcali nastajajoče evropejstvo. Od najmlajših je vzbudil največjo pozornost M u n r o, ki je v , The Rumour« prikazal nastajanje sil, ki povzročajo vojne. Drama, ki so jo angleške kritike označile kot ekspresijonistično, ni niti daleč ne »ix- ja Delouava iii drugih. Posebna novost u Beograjčane so slike v Parizu živečega in delajočega japonskega umetnika Foujite«, ki je v Franciji in Ameriki izredno priljubljen. Američanka portretira kiparja Mestro-viča. Ameriška kiparka Miss Malvina Hoft-manii je napravila po preje kiparja Ivana Meštroviča. Kip je kupil uiuze.i v Broockiv-nu, ki si je že prej omislil Meštrovičevo izvirno plastiko < Nadangel j Gabrijeli. Miss Hoffniannova se zelo zanima za naše umetnostne prilike. Pred pnr leti je obiskal« Jugoslavijo, kjer je bila v komisiji kot članica ameriškega odbora cReliet Admini-stration>, ki je gmotno podprl mnoge naSe kraje. Z« ča-t in sla*o Shakesjieareja. oeta in dramatika Shakespea-reja. Vsi pesniki 4veia sc ptzivliajo. naj položijo svoj obulus na čast Shakespearje-vemu duhu. Posebna komisija bo izločila iz došlih pesmi sonetne oblike sto najboljših del ter jih bo objavila. Najboljša pesem bo odlikovane z zlato kolajno. Garnitura knjig Srbske knjiievne »a-druge. Letošnja garnitura luijig Srbske književne zadruge v Beogradu prinese 7 knjig. Med njimi so: Nove borbe, istrski roman, napisal Viktor Car Einin; Pripovetke. spisal Gligorije Božovič; Palanka u planini, povest Anjelije L. Lazarevida s predgovorom Pavla Popoviča; Iz nove srp6ke isto-rije, članki drja Mih. Gavrilovida, s predgovorom Slobodana Jovanoviča; Uspomene Imbre Tkalca, opazke napisal dr. Josip Ma-tasovič; Ajsliil in Sofokles, izbrane tragedije, prevel Miloš Gjurič; Lorenza Sterna. Sentimentalno j>otovanje skozi Francijo in Italijo, prevel Dragomir Jankovid. Knjige stanejo za člane 100.— Din in s>o vezane v platno. Talichov poslovilni koncert ▼ Pragi je bil proslo soboto, repriza pa v nedeljo. Fil-liarmoniki so izvajali Viteslava Novaka sin-fonično pesnitev «Vihar». Izvedba dela je bila prvovrstna in občinstvo je dirigenta navdušeno aklamiralo. Talich odhaja sedaj za delj časa v inozemstvo na gostovanje. Njegova odsotnost iz Prage pa pomeni za C"eško filharmonijo nenadomestljivo izgubo. Tagore v Berlinu. V nedeljo je predaval v Beethovenovi koncertni dvorani v Berlinu bengalski pesnik Rablndranath Tagore. Govoril je o problemu civilizacije ter je recitiral tudi svoje pesmi, katere je tolmačila občinstvu Lili Freud-Marld. Raistara naše grafik« v Srici. Pred meseci se je otvorila v Švici prva razstava jugoslovenske grafike, med katerimi so slovenski grafiki, zlasti mlajSi umetniki, prav dobro zastopani. Razstava se je telila iz kraja v kraj ter je bila povsod dobro sprejeta in zadovoljivo obiskana. Dela so bila na ogled v Curihu. Baslu, Bernu, Inter-laknu iu \Vinterthuru. 15. t. m. so prenesli kolekcijo v Biel, 19. septembra pa v Lu-zem. Po zaključku te razstave se vrne zbirka v domovino. Kolikor snio poučeni, so imeli naši grafiki tudi v materijalnem pogledu zadovoljiv uspeh Prodali so več razstavljenih stvari. V kratkem bo sledila razstava naše grafike na Poljskem, za kar je prosvetno ministrstvo dovolilo posebno subvencijo. Prihodnje leto pa pojde jugo-slovenska grafika na razstavo t London. razna':, označuje jo drzna satiričnost in pa skrajno trezna, docela razumska abstrak-tivnost, v kateri ni niti diha razgibanosti in strastnosti. Munroju nedostaja pravilne — za Angleža tako bistvene — distauce do pojavov, tiste distance. ki usposablja prikazovati življenje smešno in zabavno malenkostno. Močan odjek je povzročil tudi Sut-tonVanez igro >0 u t vv a r d B o u nd<: dejanje se odigrava na ladji, ki plove iz tega sveta v ouostranost. Potniki pa so pravkar umrli, moški in ženske. Grozotnost je spretno zgoščena, vendar pa je ta mistika neiskrena in precej preračunjena. H a I c o 11 G 1 o v e r je 6kušal obnoviti veličasten slog nekdanjih angleških dramatikov, ne da bi uporabljal arhaizme, kar s« mu je tudi posrečilo v »Wat Tyler«, kier srednjeveški ljudje tolmačijo moderno življenje, in v »The King*s Jewry«. Vzporedno z Oloverjem se udejstvuje D r i n k -vr a t e r, ki je v »Abraham Lincoln« daleč odjeknil, dokaj pa je zaostal v kesnejlih delih pa. kjer je uvedel na pozornieo tudi Crom\ve!la, Roberta Leeja in celo Marijo Stuart. Omembe vredni so tudi dramatiki I. Zangwill. A. A. Milne. Gordon Botom-ley, Lord Dunsanv, Allan Monkhouse, H. Brighouse. Arnold Benuett, L. Robiosoo, Francis Gribble. Vsi ti pa nikakor ne dosegajo Shavra, ki je še vedno obvladovalec sodobnega angleškega odra. To dejstvo pa je tudi dokaz, da mladi rod ni odpel v svet svoje pe«nitve in da še vedno ni pravega naslednika, ki M prevzel plamenico iz rok starega mojstau. Križanka „Grozd" Pomen besed vodoravno: 1. število; 3. otok v Jugoslaviji; 6. mesto v Srbi« ji; 10. filozofski pojem; 11. rim« ski cesar; 12. del ograje; 13. krstno ime znane ruske film« ske igralke; 14. barbanki na» rod; 15. členica; 16. krstno ime ruskega pisatelja; 18. mafico krstno ime; 19. dvoglavi so» vražnik Jugoslavije; 20. mesto v Arabiji; 23. moiko krstno ime; 24. kemični pojem; 26. žensko krstno ime; 27. del vo za; 29. prebivalec ljubljanske okolice; 31. industrijska rastli. na; 32. sesalec; 34. igralna kar« ta; 35. reka v Rusiji. navpično: 1. domača žival; 2. miselni pr« voboritelj; 3. francoski zgodovinar; 4. run« ski pozdrav; 5. vas v Rusiji, kjer je Napo« Icon doživel poraz; 6. pomožni glagol; 7. moško krstno ime; 8. krstno ime nemške filmske igralke; 9. napis na križu; 10. šport« no orodje; 17. žensko krstno Ime; 18. zem« Ijiška mera; 20. država v U. S. A; 21. evropsko glavno mesto; 22. monolit; 23. srbh. okrajšava za «brat»; 24. poljski pridelek; 25. poljski delavec; 28. pesnitev; 30. glas; 33. suženj; 34. turški plemič. Rešitev nedeljske križanke vodoravno: 1. Homer, 5. opeka, 9. davi, 10. Ezav, 11. med, IZ Riga, 14. apel 19. Ari. stotel, 20. Agamemnon, 25. žid, 27. Ape« nini. — nsn.'pično: 1. Hugo, 2. muze, 3. Re« ka, 4. redar, 6. plima, 7. kreda, 8. bivol, 13. Gorica, 15. protin, 16. Pathe, 17. vaza. IS. plin, 21. Grohar, 22. mož, 23. med; 24. Ogulin, 26. rano. Noši onstran sranic p— Interpelacija posl. Besednjaka Gori« ški poslanec dr. Besednjak je poslal na mi« nistrstvo notranjih poslov ia na ministrstvo za javna dela interpelacijo, ki vprašuje, ali ni primerno, da se odredi takojšnja izredna denarna pomoč prebivalstvu, katero je za« dela tako velika nesreča poplave. p— Fašistovski okrožni nadzorniki ali zaupniki se odpravijo. Tako so sklenili v Vidmu. Odslej bodo imele krajevne orga« nizacije fašistovske skupine direktne stike z glavnim tajnikom v Vidmu. Najslavnejši zaupnik za drugorodno conu je bil profe« sor Cavalotti. p— Solkan se zdi italijanski oblasti ved« no bolj nevaren kraj. Pred dnevi je bilo zopet več hišnih preiskav, ki so potekle brezuspešno, kakor doslej še vse, ali nič čuda, ako bodo odrejene čez par dni nove preiskave. Prihajajo ovadbe. Oblast bi sto« rila prav, ako bi prijela ovaditelje za uše« sa. p— Grozdja prodajajo v Gorici po 2 liri kilogram. p— Slovenska dekleta so dobre delavke, zato jih vabijo na delo tudi tovarnarji iz starih provinc. Neka predilnica v Turinu išče večje število delavk in obljublja dobro preskrbo v vsakem oziru. Mnogo sloven« skih deklet je že poskusilo svojo srečo v Turinu in drugod. Prepričale so se, da se ne sme nič verjeti obljubam, delo tam je težko, zato pa vabijo tja slovenska dekle« ta, domačinke se ogibljejo tovarn, ker je plača slaba, delo pa prenaporno. p— Fašizem mora zajeti vse slovenske občine seda', ko imajo «podestate». Pri slo« vesni zaprisegi v Gorici je fašistovski taj« nik Bpzzini zapovedoval novim občinskim načelnikom, da se ne sme odslej izvršiti po občinah ničesar več, kar bi se ne skladalo x direktivami in voljo fašistovske stranke. Fašizem obsega vse, kar je dobro in zdra« vo. Bozzini je prosil končno z nebes blago« alova in sreče za Italijo. p— Utonil je pri poplavi kmet Cesnik, ko je hotel priti čez Kanomljico blizu Idri« je po precej trhli brvi. Deroča voda ga je sredi brvi spodnesla. Klical je na pomoč, pa zaman. Proti Cerknemu je baje še več človeških žrtev. p— Videmski prefekt sredi poplave. Pre« fekt Spadavecchia je hotel posetiti Idrijo. Moral se je ustaviti, ker je bila cesta pro« ti Otaležu zasuta s kamenjem in zemljo. Kar naenkrat so plazovi zasuli pot tudi za njim in tako ni mogel ne naprej in ne na« zaj. Stopil je v krčmo pri Maruškovcu in tam so župani iz spremstva ugibali, kako bi rešili prefekta in sebe. Z velikansko te« žavo so prišli župani Roječ, Rejec in Pr« vanje v Želin, nakar so z ognjegasci šli prefektu na pomoč in ga spravili čez bre« žine in klance z lestvami preko hudournih strug in z vrvmi čez bregove na varno. Bilo je mukepolno delo. Prefekt se je iz Cerkna vrnil v Videm. Modni salon Marija Jeglič LJUBLJANA, Slomškova ul. 27 nudi baržunastein filcaste klobuke po najnižjih cenah, kar se lahko vsak prepriča. Sprejema se popravila vseh vist damskih in moških klobukov. 6799 a Čisto lice! dobite »ajamčeno i zdravnliko ■ biološkim poaiotkom ,,Venas" in se že s prvim etia m vsem, ki so spiemiii dragrga pokoj nika tako mnogoštevilno na njegovi zadnji poti Vsem naša tisočera zahvala! V Ljubljani, 19. septembra 1926 Žalujo&i ostali. Izšla je Blasnikova VELIKA PRATIKA za navadno leto 1926, ki linj 365 dni .VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov na bolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odi kuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak čitati, da bo vedei, kaj smo plačevali nekdaj, kai in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J- Blasnika naslednikih tiskarna in lltograf £ni zavod L'ubl'ana Breg ni zavod, Zaereb, Strossmaverova ul. br. 6. 10427-. POZOR! Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. d., ker jih tovarna JoS. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 pobarva najlepše v različnih barvah. Spreiemaliite: Šelenburgova ulica 3 Postrežba točna Cene zmerne II : Potnika za Stafersko sprejme oečje podjetje z Ze npeljano znamka. Ponudbe na ogl. odd Jutra" pod ..Stalen 77" .......................................»iiaii za Ljubljano in bliž-no okolico sprejme večja že vpeljana veletrgovina žganja. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Alkohol. Zastopnika 1043 10422 Naznanjam cenj. občinstvu Celja in okolice, da bom z 4. oktobrom ustanovil ziio !n nun v Celju na Slomškovem trgu za lamo cerkvijo, kjer bom zdeloval vsa v to stroko spada oča dela, kakor n. pr. umetne noJ8ft Kdor potrebuje obleko, rosian in ostala oblačila res iz dobrega blaga kupi najugodneje in najceneje pri nas. Izredno velika zaloga m posebne cene za šoloobvezne. Detajlna trgovina kontekcijske tovarne iu'.'s Fran Derenda & Cie., Ljubljana. ■ 10440 Nova razstava umetnih fotogratičnih slik. Opozarjam na slike v pasaži moega atel|e-ja v Gosposki ulici 27 (nasproti hotela pri Zamorcu s pripombo, da so cene mojih prvovrstno izpeljanih slik iste kakor pri vseh drugih fotografih. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■naaa Za razpečavanje cenenih in prvovrstnih rožnih gasilnikov oddam okrožno ali generalno zastoost»o. posobn m in delavn m gospodom, ki so v industriji itd. dobro vpeljani ter raipolajato s primernim kapitalom za manjša sklad šča, se nud ugodna pr lika dohodkov. — Več se izxe pri portirju hotela Štrukelj v Ljubljani. 10437 ,ev itd. F. B. L., ;ka cesta t r ■Hmml TOVARNA na Štajerskem v bližini železniške postaje, obstoječa iz 5 oralov arondiranega zemljišča, vodne sile 30 k. s., žage in tvor niče za lesne izdelke se kakor leži in stoji po ceni proda. Vpraša se pri upravi ,Jutra" 10445 a Trg. sotrudnika oz. poslovodjo, prvovrstno moč. sprejmem za irgovino z mešanim bi -gom z !5. novembrom event 1. deetm-bra 1926. Po^oii: vešč slovenskega in nemškega jezi ka, dober prodajalec. Prednost imajo tisti, ki reflekti-rajo na stalno mesto. I0443, Učenec >a trgovino z mešanim blagom se sprejme tako) Hrana in stano-vanje v hiši. Jos. Langeišek. Marenberg. Elektromonterje (Gurtler) samostojne in popolnoma vtšče v prirejanju plinskih lustrov v električne, sprejmemo. Nastop tatioj. Ponudbe z dokazili o sposobnosti in navedbo plače na naslov „Energos" d. d. Osiiek I. NOVE VREČE RABLJENI: vse vrste :ma vedno na /alog lei lh prodaja po najnižjih cenah dobroznana tvrdka lbi MIRKO MLAKAR La Zvezda" v Bosni, ki je opremljen z gornjim zaščitnim žigom. m-, „ Gasilna ornitva, pozor ž Motorna brizgalna oO m3 na uro do nO m visočine Motor i 4 cilindre J2/3 HP - Cena brez cevi tranko tu Din 38.000 do 40.000 Vse auto-brizgalne 30 - 4o% ceneje kot druge Konkurenčn zdelki -685 a dobavlja zastopstvo Renault 4 LAMPRET Dunaska cesta 22 in tisoče sem zavrgel, ker nisem vedno kupoval si knn v veletrgovini R. Stermecki, Celje, It. 20 katera prodaja močno sukno Din 72 — krasen ševiiot D n 77 —, fini kamgarn Din 90 — Ravno tako se poceni proda :a volnena roba za fine damske obleke in modtrne plašče. Cenik z tisoč predmeti in slikami se pošlje vsakemu zastonj Železniška vožnja se nakupu primerno -ovrne b7 a Trgovci engro cene ^ __ vsakovrstna po najugod I rPlfri ne)ši ceili kaor vsako leto VI Wlf U vedno « zalogi. Kupim tudi surovi ln stopljeni loj. Plačam ga po najvišii dnevni ceni Jos. Bergman. Ljubi ana. Poljanska ces a 85. Ocarinienje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrb' hitro, skrbno in po najnižji tarifi 211 tfajko furk, carinski posrednik • jubljana. Masarykova 9 nasproti glavnt carinarnice Vse informacije brezplačno. IVAH m -Najboljši šiv« stroji in pleli stroji — Izbo Konstrukcije aleghntna izvis lev es in šival' strojev lU-ietna gaia. I a. Pisalni str.-A dlet in Urani.. Kolesa iz prvih 5 na ogl. odd. cJutra*. 27776 Učenko sprejmem za trgovino z meš. blagom, biti ^mora poštenih staršev iz dežele ter s primerno šolsko izobrazbo in nad 15 let stara, hrana in stanovanje v hiši. A. Potokar, trgovina z mednim blagom, Brezje pri Mariboru. Inkasant reduciran vsled 6krčenja obrata, išče primerne slu£> be kot sluga, potnik, inkasant ali kaj sečnega Ponudbe na ojrlasni oddelek Jutra* pod Šifro »Vesten 27808 in marljiv 30* 27030 Akademik (filozof; sprejme v iastruk-cijo srednješolce iz matematike in jezikov. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cZajamčen uspeh*. 27766 Mehanično i Trg. pomočnika Absolventka mešane stroke, spretnega, drž. dvorazredne trg. gole sprejmem kot vodjo po dru ž- ; i5Ce službo. Ima veselje tu- nice. Kavcija brezpogojna, ! di do ročnih del. Naslov v " oglasnem oddelku cJutra*. dwla\ nico na5lop lahko takoj/ Ponud-lepo, oddamo. Pojasnila pri ; be ^d šifro cVesten* na Kmetski posojilnici v Ljub- 0gl. odd. cJutra*. 27810 Ijani. 27456 ! Šivilja | Krojaškega Leopoldina Sternad, Ljub- i pOUlOCniKa ljana — Kolodvorska ulica ! sprejme za veliko delo tast. 22/m Oe^o) se priporoča ! koj Anton Benegolija, Ljub-cenjenim damam. 27712 | Jjana, Poljanski nasip 40, • IV. nadstr. 27759 Inštruktorico za računstvo II. meščanske iole iščem. Ponudbe pod «Zmožna 600* na oglasni oddelek cJutra*. 27779 Strojepisje Državno koncesijonirano zasebno učilišče Gita Petač, Ljubljana. Valvazorjev tre It. 6, pritličje. 27767 Klavir poučuje po najboljši metodi gospodična. Naslov v ogl. odd. cJutra*. 27788 Dvokolesa popravlja najbolje, najhitre-'ančič, 215/1 je in najceneje Florjančič, Nunska ulica 3. Popravila klobukov vseh v rs*, sprejema modni salon Stuchlj-Maške. Ljubljana. i Mesarji in gostilničarji — pozor! <5 O'v5 O i 15. oktobra začnem z izde- ' lavo ogrskih salam ter 2 kleparska vajenca ; sprejmem več prattikantov. sprejme event s hrano in j KJ se JeE nau£iti, Daj stanovanjem v hiši A. Wost- ; bn0 ali pismen0 ogla. ^^^Vodma^:, pr; KovakP " " Več čevljarjev sprejme trgovina in zaloga čevljev v Prešernovi ulici 9 — na dvorišču. 27727 pri Novak Tovladijac, mesna industrija, Ljubljana — Kolodvorska ulica 18. 27764 Absolvent trg. šole z dobrimi spričevali, ifiSe primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27611 Knjigovodja vešč tudi vseh drugih pisarniških poslov, z znanjem več jezikov, želi premeniti dosedanje mesto — Izvežban tudi v avtomobil-ni in kolesni stroki. Pismene ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cBoljše mesto 3*. 27412 Začetnica hitra stenografinja in strojepiska, zmožna vseh osta^ lih pisarniških poslov, išče mesta praktikantinje v kaki pisarni, event. tudi brezplačno. Cenjene dopise na oglasni oddelek cJutra* pod cDobra stenografinja 10*. 27510 Mesto učenca v drogeriji, želi mladenič2 zdrav, krepak, z dovršenimi 4 razredi gimnazije. Oskrba če mogoče, v hiši. Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. cJutra*, koder se izve natančen naslov. 27790 Korespondenco i ali knjigovodstvo : ' za dopoldne ali popoldne bi prevzela prvovrstna, samostojna moč. (Slov., hrv., nemško, ita.llj. in angleško) Cenjene ponudbe pod šifro cEitro in eksaktno delo* na oglasni oddelek cJutra*. 27721 Poštena deklica Ieli mesta pri kaki boljši rodbini. Gre tudi k otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro »Poštena 25*. 27725 Trgovska moč prvovrsten knjigovodja - bi-lančnik. slov. in nemški korespondent z daljšo prakso, išfie primerno mesto pri večjem podjetju proti plači 2000 Din mesečno. Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod šifro eKvalificiran 28». 27728 Pisarniška deia prevzamem na dom. Ponudbe pod cPisalni stroj in opalograph» na oglasni oddelek cJutra*. 27730 Knjigovodja z večletno prakso, zmožen j tudi vseh drugih pisarni- ----------------------i Šk:h poslov, želi službe. — it- .. ; Pismene ponudbe na oglaa- Ucenta J ni oddelek cJutra* pod šifro za klobučarsko obrt sprej- i cGorenjsko 3» 27411 me Fran Bernik. Ljubljana- ' : Šiška. 27772 Gozdar prvovrsten gozdarski strokovnjak v še neodpovedani službi, išče stalno mesto. Dolgoleten praktik v vseh panogah gozdnega gospodarstva. — Prima reference na razpolago. Službo nastopi po trimesečnem odpovednem roku. — Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod Šifro cS. P.> 27329 Inteligentna gdč. revna, treovsko naobražena, vešča tudi v gospodinjstvu in vezenju, prosi usmiljena srca kakršnekoli službe. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27695 Kuharica samostojna, srednje starosti išče službo. Ooravlja tudi hišna dela. Naslov: Josipina Dolovičnik, Celje, Aškerčeva ulica 7. 27658 Prodajalka izurjena, starejša moč z večletno prakso, želi za takoj mesto na deželi. Ponudbe pod šifro cZaneslji-va» na podružnico cJutra* v Celju. 27659 Stenografinja in strojepiska za slovenski, nemški in srbohrvatski jezik, išče mesta pisarniške moči ali blagajničarke. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cSt. 700*. 27567 Službo postrežkinje i.-čem, najraje v kaki pisarni. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro i •Pisarna 7*. 27566 Premog in drva nabavite najceneje pri tvrdki V e 1 e p i č Rudolf. Na zavrteb 3t 1. Vodmat. 204 Bencin-motor znamke cSemeringer Feld-regat*. 5 HP. za električno razsvetljavo, s primontira-nim Dinamom. 65 volt. 30 amper, 2 ventilatorja, 25 žarnic, ki je zelo pripraven za kino podjetje, po jako nizki ceni proda kavarna S o č i č v Murski Soboti. 26961 Majhen tovorni avto 12—14 HP, Laurin Klemen, popolnoma v dobrem stanju proda Josip Prusnik. Kamnik. 27342 Prepričajte se tudi Vi, da postane Vaša obleka zoptt kot novi. ako pustite isto kemično č st ti, nl sirati in likati v tovarni JOS. REICH. Ljubljane, Poljanski nas p 4-6 Sprejematiiie: Selenburgova 103a Posttcžba točna ul it 3 Cene zmerne Motor na surovo olje. Original Croslev, sistem cOtto* -Manghester, 12.5 HP, prodam po ugodni ceni. Naslov pove og!a=ni oddelek Jutra 27032 Otroško posteljico železno z mrežo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov pove ogl. odd. cJutra*. Lisičjih hrbtov primernih za ovratnike in manšete, prodam večje število. — 6gledati od 6.-7. zvečer. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. " 27515 Pohištvo Radi pomanjkanja prostora po ugodni ceni prodam j spalno opravo iz orehovega lesa, jedilnico iz hrastovega | lesa in belo kuhinj, opravo Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27425 Mladenič zdrav in močan, bi se rad učil strojnega kjučavničar-stva. E. Stirn. Ojstro št. 4 — Trbovlje H. 27532 Šivilja rrre po hišah šivat in krpat. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27686 Šivilja ki popravlja tudi obleko in perilo, gre šivat na dom — tudi izven mesta. Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 27675 Damske obleke zimske, dobro ohranjene, po nizki ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27580 Absolventinja Prodajalka izučena mešane stroke, z dobrim spričevalom, i S S e ! \rg'0rt'ke Iole, ^ JJ^JiL" odličnim spričevalom, išče Si™ 0gl3S^ . primerne službe - tudi na oddelku «Jutra». 27760 ; ^eželi Cenj6M ^^ M ---------i oglasni oddelek POk. rac. Uradnik in opravljati gospodinjska s trgovsko izobrazbo, govo- dola Pft»itirlKo riA/1 Tr>c ?• A •• X Ir.tVn« :XX« -''___ Mlinar in Žagar dela. Ponudbe pod značko ! cTakoj 31* na oglasni od-! delek cJutra*. 27631 z večletnimi spričevali išče dela, ali vzame tudi mlin J Itopš. i Pekovski pomočnik mesto. 27406 Kuharica rednjih let, želi službo k boljši rodbini. Opravljala bi Knjigovodjo Drvarja v »v. j , žaJanje 5tarega stavbne. ! tudi druga hišna dela. — samostojnega delavca, per- , j' Ji{ _ Istotam ya5lov T ogi^nem oddelku fektnega korespondenta vir .......: na ogl delek «Jutra>. od-27458 Mesnico s 40—50.000 Din mesečnega prometa oddam takoj na račun. Beflektanti naj pijejo na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro «15.000 kavcije«. 27428 Vozovi V zalogi imam različne ročne. tovorne in vozove na peresih (vzmetih). — Dobro vpeljana kovaška in kolar-ska obrt. Prevzamem vsa naročila in popravila. Točna in solidna postrežba — cene ngodnel Proti računu se vzame tudi kolarski les. Se priporoča Matija Terlep, Šiška (Ljubljana 7). Sv. Jerneja cesta. 217 i več jezikov, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .Reduciran*. 27693 Prodajalka ki bi šel tudi v gaj, iiže 1 dela. Dela! bi ceneje, po j galanterijske stroke teU dogovoru. Potrudbe z na- premeniti mefto (gre tudi vedbo dela na oglasni od- 14 blagainičarko) najraje v del<4 .Jutra, pod »Priden Ljubljani. -Naslov v ogl«. in v»st»n> 27830 oddelku »Jutra». 27528 polago prosto stanovanje:__ 2 sobi s kuhinjo, prosta j kurjava in vrt. Ponudbe z KuhariCO navedbo zahtev, dosedanje- , Dridn0 in majn0, 6tar0 od ga Službovanja itd. na ogl »5-35 let. fnrejme zakonski oddelek .Jutra, pod šifro , nar tJlkoj Ponu,lbe na ogL »Knjigovodja S«.. „ddelek »Jutra, pod šifro ------------i »Pridnost 22». 27740 vešč manufaktume in ga- oddelku »Jutra.. Šivilja perila Modistlnja dobro izvežbana, išče mesta i z večletno prakso, išče me-Ore tudi r>o nizki ceni ca , Gre tudi Irreo Ljub-dom. Naslov v oglasnem | Ume. Ponudbe na oglasni — j lanterijske stroke, vsestran. sko verziran — z dobrimi referencami, dober prodajalec in dobra moč v engro — gre tudi na deželo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Dobra moč 599». 27778 Sode in sodar. dela vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno ter dobro Fran Repič. sodarsko podjetje, Ljubljana-Trnovo 203 Štampiljke in vse potrebščine priporoča S. Petan. Maribor, •asproti clavn. kolodvora 155 Učenca za čevljarsko obrt sprejme z vso oskrbo Ivan T a j č, čevljarski mojster. Kamnik. Prednost imajo oni, ki so j -mem." PoEUabe na ogl se že učili. 2^44 1 jifr0. 27737 Fotografa : mlajšo moč. ali učenca, ki j zna fotografirati, takoj sprejmem. Ponudv- — —' [ oddelek »Jutra. ------ ~ j »Takoj 558». Korespondentinja Hrvatskega in nemškega je- j Slaščičarja zika ter dobra stenografinja j dTsem za ildeiav0 kek-dobi nameščen,e pri firmi ^ peciva, bi- Leo L e d e r e r - Sombor ; 5t^;tIlih plotov ter _ " ' ' božičnih obeskov iščem za | —------- — I takojšnji nastop. Ponudbe _ - ,. r le samostojnih delavcev na 2 čevljar. pcmocniKa o;:lasni oddeiek »jutra, pod spretna, sprejme takoj Ivan »Tovarna keksov.. 27747 Pretnar. Vižmarje 24. — i______ Hrana in stanovanje v hiši. 27449 Plačilno natakarico -------------- " ki ima sode na račun in ,,, ,___.,..„„„■ položi kavcijo, sprejmem Mladega \rtnarja £koj 0na. ki zna maio oženjenega. ki razume tudi šivati ima prednost. Anton malo na" vinogradstvo, išče Maver. Ahacljeva cesta 5. za svojo viio v Beogradu ; 27579 bančni ravnatelj. Plača do- j _ . _ . . bra. stanovanje, razsvetlja- . va m kurjava prosta. Na-: Frizerko-manikerko stop začetkom novembra — ! a(em ,a tovrsten salon Ponudbe na ogl. oddelek ; r si„ih, =t,ina. »Jutra, pod šifro »Ravnatelj Blagajnlčarka z večletno prakso, zmožna slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi vseh pisami£kih del, vajena trgovine, uporabna moč, želi premeniti sedanjo službo. Nastopi lahko ta- | koj ali pozneje. Ceni. po- i nudbe na oglasni oddele' »Jutra, pod »Pridna in štena.. 27650 oddelek »Jutra, pod šifro , »Vestna 11». S7511 Šofer - mehanik „ . ,. ... z večletno prakso, I.U pre- ' BriVSkl pOHlOCHlk meniti službo. Naslov pove i hubi friture in več oglasni oddelek »Jutra.. jezikov, išče slnžbe. Oferte 27487 P^ »Takoj 7» na oglasni ________________i oddelek »Jutra.. 27468 Trg. sotrudnik n. ~ reduciran vsled skrčenja I Pisarniška mOC obTata. išče primerne službe zmožna knjigovodstva, ko-kot inkasar.t, trgovski so- i respondence ter vseh dru-trudnlk ali kaj sTičnega. — • gih pisarniških poslov, išče Kot inkasant položim" kav- ' službe. Gre tudi na deželo rilo. — Dopise pod značko | Pismene ponudbe na ogl. .Vesten 55. 27455 oddelek »Jutra* pod šifro i »Takoj 3.. 27413 n po-27744 banke. V Sabcu. — Služba stalna, mesečna plača 1200 Din ln Čevljar, pomočnika 10 % od zaslužka. Nastop takoj. Ponudbe na naslov: V. Popovič. damski frizer, Sabar. Srbija. Pojasnila iz dobro izurjenega, sprejmem ! prijaznosti daje Vinko Vi-takoj. Hrana in stanovanje vod. Levieva ulica št. 9 — v hiši. Naslov v oglasnem zvečer med 6.—7. uro. oddelku »Jutra.. 27628 : 27552 Čevljar, učenca in 3 pletil. delavce (ke) pomočnika 1 izurjene strojnega pletenja V 1-. J , „„■„„ '1 aa Teliko (veste in nogavl-"a boljša dela sprejme Fran re) Bprejme takoj Brača > irer, čevljar v Skofj. Loki ^^ p^onJ1 _ ; Daruvir, Hrvatska. 27804-a Mesnico • 40—50.000 Din mesečnega prometa oddam takoj na račun. Naslov v oglasnem ©ddelku »Jutra, pod iifro «15.000 kavcije.. 2778f [* T. RABIČ *] ?o, Ljubljana ^ feoRSK^ Pekarno vzamem v najem, event. tudi kupim. — Bre« Ujeme sprejmem tudi vele- au paropekarno, in sicer le dobro idočo. Nastopim takoj ali čez 6 mesecev. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 27516 Učenca - primemo šolsko izobrazbo sprejme trgovec. Hrana in -ranovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27637 . A. A. Ham.' Trbovlje I., ----i Bevško 68. Priložite 20 Din Krajevne zastopnike i iščem. — Dober zaslužek! Kapital nepotreben. Sprejem takoj! Pišite na: Uradnica samostojna knjigovodkinja, vešče slovenske in nemjke korespondence, stenografije in strojepisja z večletno prakso in dolgoletnimi izpričevali išče službe, najraje v industrijskem podjetju. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra, pod »Industrijsko podjetje*. 27811 Mesto učenca v večji manufakturni trgovini želi mladenič, zdrav, krepak, z dovršenim! 4 gimnazijskimi razredi. Oskrba po možnosti v hiši. Cenj. ponudbe Je poslati na ogL odd. »Jutra*, koder se izve natančen naslov. 27789 1000 Din onemu ki preskrbi sodnemu kane-listu službo v odvetniški pisarni, ali pri kakem podjetju. Ponudbe pod «1000» na podružnico .Jutra, v Celju. 27SS8 Višji drž. uradnik sprejme meeto knjigovodje, društvenega tajnika, slov., srbohrv.. ItaL in nemškega korespondenta. od 16.—19. j ure. Sprejme vsako pisar- Kmečki fant _n _An . ,. 28 let star, vešč slovenšči- ^.000 Din kavcije ne ln nemščine, zmožen dam, ako dobim službo vseh poljedelskih del, sadje- i plačilnega natakarja. Via. reje in živinoreje, išče; Dran todi gostilno ali kavarno v najem. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. slnibo oskrbnika sKSni Ponudbe ■ ali kaj stičnega, pod »Km^vSkl fant. na podružnico »Jutra* v Celju. 27584 27581 Trg. pomočnik izvežban v modni in mešani stroki, vojaščine prost, išče primernega mesta. Gre tudi na deželo. Nastopi takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27345 Absolvent elektrotetinlike srednje šole na Dunaju, išie. primerne službe. Vešč slovenskega, nemškega in nekoliko srbo-hrvatskega jezika. Vloži tudi 25.000 Din kavcije. Cenj. ponndbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Iifro »Elektrotehnik 6095* 27274 Ključavničar išče službo v mestu ali na deželi — najraje pri kakem mehaniku. Gre tudi v kako tovarno ali h kakem dragem podjetju. Naslov pove odasni oddelek »Jutra*. 27590 Postrežnica i Pri lesni trgovini , išČ4 službo abeolvent lesnega oddelka srednje tehn. šole v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 275S3 Inteligentna gdč. z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in fTancošHne, za začetnike latinščine — sprejme mesto vzgojiteljice Velča ročnih del in Svanja Cenjene ponudbe pod šifro »Ljubezniva* na oglasni oddelek »Jutra*. 27590 Krojaške pomočnike sprejme prvovrstni modni atelje za veliko delo. — Franc Meško, Celje. 27585 27542 Agilnim osebam se nudi poetranski zaslužek. Pismen« ponudbe z znamko sa od^trror na F. Pire, Ljubljana. Levteva št. 8. 27708 Učenko prejme t trgovino i mej. >Wom Gregor K o I e 1 j, iokronog. 27710 Agilnega potnika za prodajo kosmetičnih predmetov iščem. Kavcija 500 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Bfro »Visoka provizija*. niw 2 prodajalki manufaktume stroke sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov ln dosedanjega službovanja se prosijo na ogL oddelek Jutra pod »Mannfaktura Kranj*. 2782T Dobro pletiljko sprejmem v Sp. Bilki, Kamniška ullea štev. SO. 27664 Trg. pomočnika poltenega te delovnega, > dobrimi referencami, sprejme trgovina Ivan Gruber v Šoštanju. Istotako sprejme učenca iz bolJE hiše, z dovršeno dvorazr. meščansko šolo. £7511 »Pošteno delo». 27589 ska oefta 7/E. 27648 Trg. pomočnik izučen v Speceriji, iH. mesto praktikanta v manufakturni trgovLnL Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »ICanufaktura*. Trg. sotrudnik manufakturist — priden is zanesljiv, star 21 lat, išče primernega mesta. Cenjene ponndbe pod iifro «Engro» in det.il. na oglajnl oddelek »Jutra*. 876» Absolventinja trgovske iole žeK kot začetnica službo blagajničarke. Gre tudi v pisarno. — Cenjene dopise pod znaiko • Poštena &6» na oglasni od-delek »Jutra*. S75K Boljša šivilja išče meeta za na dom. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Šivilja 50». 27670 Lesn] strokovnjak absolvent Hahrove trg. iole < IBtetao prakao kot skla-dii&nlk. žagovodja te ravnatelj, ieli stalne službe. Najraje kot kupo val tc, prejemale« za Štajersko. Naslov pore oglasil oddelek »Jutra*. 27888 Prodajalka poštena, vestna te marljiva, z lepimi spričevali, Bie mesta v trgovini v mestu ali na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro «7—n»ljtva 58». 17858 Železno posteljo zložljivo, novo, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2757B Damski plašč temnorjav. STednje velikosti in nekaj pohištva prodam radi smrti v družini. Ilirska ulica 27/1, levo — med 10.—12. uro dopoldne. 27572 "Tribuna. F. B. L. Dvokolesa. motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni Ceniki franku — Prodaja oa obroke Ljubljana, Karlovska c. 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov 198 Dirkalno kolo znamke »Bianki* s tobulari in rezervo, skoraj novo, ugodno proda L. Winter-leooer, Židovska ulica 8. 27647 Otroško posteljico iz medi z vzmetjo in žim-nico, skoro novo, ugodno prodani v Ulici na grad 7. 27797 Šivalni stroj skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 27754 Tračna žaga (BandsSge) z električnim pogonom, skoraj nova ter primerni dinamo 3 HP., na_ dalje stroj za rezanje zelja (Krautschneidemaschine) popolnoma nov, na ročni ali električni pogon pod ceno prodam. Pismene ali ustme-ne poizvedbe kakor ogled pri Vinko Klemenčiftu. trgovcu, Maril-or. Tržaška cesta 59. 27068 OB OiC3HCD«OiO«C3«C3«CD«C3 je trpežna in lepe oblike obutev. Za je- le pri 0 ■ o o p o o ■ o m OIOIOIOIOIOIOBOIOIO Le „Doko sen in zimo kup-ijte cb'te Doko Iv. Prešernova ai. it 9 dtorlšie. Popravila poani in v par dneh izvršena. Pisalni stroj najboljše znamke, v prav ■ Iu bre in stanju prodam. — Vprašanja na ogl. oddelek .Jutra, pod »Stroj S. B.*. 27751 Krojači Pru.lam skoro novo šivalni suoj .Singer* po ugodni ceni. Več pove Ana Novak v Metliki 181. 27632 I Železen štedilnik dober, kupim. Ponudbe pol «Stedilni'..> na oglasni oddelek «Jut:a». 27659 Jamski les Kazpisuje.no dobavo 120 m* jamskega lesa. Interesentom pogoji na razpolago. Direkcija državnega rudnika Za-bukovca. p Griže, SO. sept. 192G. 27638 Zage! Jarmanike, stružnike, vrtalne in druge stroje za žage, dalje različne lesene vijake in večjo množino 5-8 matio po nizki ceni naprodaj pri Ivsii Sirak, Maribor, ro- brežka cesta 15. 26739 Črna suknja zimska, skoro nova in ža-ket naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27678 Razna oprava kompletna spalnica in jedilnica, razno ključavničarsko te drugo orodje, razni stavbni ln drugi materijal, avto deli itd. so naprodaj v nedeljo, 3. oktobra od 9. do 12. ure dopoldne v avto-garaži Thaler na Glincah, Tržaška cesta. 27694 Zlato, moško uro zlata 22 gramov, točno in moderno, prodam za 1100 Din. Soteska 10, pritličje, levo. 27549 Moško suknjo lepo, še skoraj novo, prodam. Ogleda se jo lahko v Mariboru, Linhartova ul. št. 12/1. 27614 'Daljnogled Zeiss, 6 X in 15 X povečava, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27618 Za rezanje mesa j t-troj pod »Zanesljiv 4». 27404 Trg. pomočnik mlad manufakturtet, začetnik. išče mesta kjerkoli. Gre 8 mesece breiplaino. Naalov v oglaenem oddelku »Jutra*. 27889 Kot praktikant želi vstopiti mlad mans-fakturist v specerijo ali mešano trgovino. — Naalov t oglasnem odde£ku »Jutra*. 27390 Pozor! PozopI Rentabilno industrijsko podjetje v Sloveniji Išče večje št> viio krajevnih zastopnikov Re«n'tn imeresentom nudim postr?n«k mesečni zaslužek D n 300 ) Cenjena ponudbe je poslati z znamko za odgovor na Oglas, oddel Jutra'- pod značko „Din 3000" 10388 '«>lltl>HMtMM»»l Vata po 10, 12, 14, 40 itd. — odeje (kovtre) sprejemam v delo v Rožni ulici tt. 19. 27770 Motorno kolo 4 HP, s 3 prestavami, novo pnevmatiko, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27778 Rjav kostum in &m plašč za močnejšo osebo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27780 Moško kolo te srebrno aro prodam. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27801 Zimski plašč dobro ohranjen te več oblek ter klobukov prodam po nitki ceni na Poljanski ceeti ism, levo — samo dopoldne. 27203 Kontrabas 'It ln dober železen štedilnik velikost 70 X 100 proda Kranjec, cerkovnik v Sp. Šiški. 27651 Cvetlice Hvacinte po 4—6 Din kom. Tulipane po 1.50—i D kom. Crocus po —.50 do 1 D kom. Narcise po 1—1.50 Din kom. vse inpregnirano zoper miši nudi v najrazličnejših barvah kakor tudi sadno drevje te lepotiftno grmičevje te razne pirene Marija Crnogoj — Gline* pri Ljubljani. 27861 Avto generalno popravljen, radi bolezni prodam. Strojna kolesa in zadnje pnevmatike nove, moč 30 konj. sil. — Poraoljiv lahko za' tovorni. Cena 18.000 Din Ponudbe pod »Avto* na podružnico »Jutra* v Celju. 27657 Drva Hrastove in bukove odpadk. od parketov ter mehka drva io-tavlja w> nizki ceni na lom parna žaga V Scag nettl v Ljubljani, za gorenj -kiro kolodvorom Pri on. vzorna v.čje množine ena. r-n notmst T9P Krompir in jezice Njivo T62S m* ob Dunajski ce«ti več vagonov, lepo zdravo ! odda v triletni najem t'o-blago po najnižjih dnevnih ' kojninski zavod v Ljublja-cenah proda takoj Alojzij : ci. Aleksandrova cesta. H o t k o, trgovec v 2užem- 27857 berku pri Stični. 27069 ------ Enonadstropno hišo z gostilno na prometnem kraju v Mariboru. 10 strank, 3 gostilniške sobe in kuhinja, velike kleti, velik gostilniški vrt, vrt za zelenjavo. takoj prodam za SOO.mO Din Kupcu stanovanje takoj oa -aztKilago. Naslov v upravi »Jutra* v Mariboru 27070 Suhe gobe, fižol, orehe, iežice , in druge poljske pridelke k n p u J e M. Geršak & Ci. LJubljana, Prečna ulica 4. Smrekov les okrogel in rezan, bukovi-no, les za papir, kupujem stalno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod iifro »Smrekovina 12345». 25771 Tovorne vozove lahke samce, za tovorno težo od 800—1500 kg. popoln orna nove. prodam po nizki ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 27661 Kopalno banjo ugodno prodam. Ogleda te v mizarski delavnici v Tesarski uliei 8. 87785 Domače izdelke rentabilne oddajam. — Kla-genfurt, Postfach 87. 27743 Steno za predsobo z ogledalom, prav dobro ! ohranjeno, prodam. Naslov v ogiesnem oddelku »Jutra. 87758 Žaket skoraj nov. prodam ta S50 dinarjev. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra.. 87798 Kostanjevico (tanmski les) vsako množino kupujem po najvišjih dnevnih cenah in akreditivnemn plačilu za takojšnjo dobavo Le resne ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra, ood šifro »Kostanjevina 17. 2G1G8 «Ford» avto z električno razsvetljavo, Zlato, srebrne krone poceni proda Mih. Kavčič. Zg. Šiška. 27677 Elegantne spalnice prvovrstne izdelave in razno pohištvo nudi najugodneje Matija A n d I o v I e. Vidovdanska 2. 27715 Plašč svilen - pliiast,_ skoraj nov poceni proda TorniS, iivilja v Sp. Šiški. Gasilska c. 18. 27718 Žensko kolo prodam. Ogleda se v delavnici Goreč, Gosr»svetska cesta. 27729 2 otroška vozička eden s streho, drugi Športen, zelo pripraven za dva otroka prodam. Naslov pove orlasnl oddelek »Jutra*. 27711 Pohištvo poUtirans, omare, postelje, udvalm mlse, nočne omarice, posodo Hd. ceno proda Berta Mitteregger, Maribor, Gregorčičeva ulica 28. par-tef. 27804 Tehtnico za 1000 kg. masivno izdelano, malo rabljeno, s novejšim eapiralom ter močan dobro ohranjen voz zaprav-Itivček po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddalku »Jutra*. 87788 Vagon slame pšenične, prodam. Nslov r og'asnem oddelku »Jutra*. , 2772« Fotoaparat 9 X 12 prodam za 250 Din (od 5—7) v Janez Trdine-tovi ulici št. 2 — parter. 27734 Kredenco i iepo izdelano, star komad, | v prav dobrem stanju pro-, dam. — Naslov v oglasnem | oddelku »Jutra*. 27758 kupuje P. Čuden. Ljubljana Prešernova 1. 41 Kolodvorsko restavracijo s koncesijo, v večjem mestu Slovenije — enonad>tr. vogalna hiša. elektrika, vodovod. cO!-tiIniški vrt, 3 lepi lokali z inventarjem, pet tujskih sob, deloma opremljeno, prodam l'i=m*-ne ponudbe na podružnico »Jutra, v Mariboru* j-od .Kolodvorska restavrar.ja* 27069 Na dražbi l-o prodana pri sodišču v Ljutomeru dne 3. novembra 1926 ob U 9. uri bivša Hauptmanova gostilna v Križevcih pri Ljutomeru, z 12 oraii zemljišča. — Pojasnila daje notar v Ljutomeru. 27514 Hišo z mesarijo in drugim gospodarskim poslopjem prodam takoj radi družinskih razmer. Hiša je na prometnem kraju blizu Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» »Mesarija.. pod š fro 27701 Hlode hrastove in bukove kupuje parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. 26025 Krompir in ježlce več vagonov, lepo in zdravo blago, po najnižjih dnev. nih cenah proda takoj Alojzija Hotko. trgovka v 2užemberku pri Stični. 27096 Žensko kolo kupim. Ponudbe pod šifro »Znamka — cena* na oel. oddelek »Jutra*. 27738 Steklenice po HI- in 11 kupuje po najvišji dnevni ceni firma »Zora*, d. z o z. v Ljubljani. Kralja Petra trg it. 2 27393 Vinskih sodov dobro ohranjenih, od 1001 naprej, kupim večjo množino. — Pismene ponudbe na 0£rlacni oddelek »Jutra, pod »Sodi 3>. 27472 Les j Kupim večjo množino že-I lezniških pragov, drv in j tramov. Ponudbe z navedbo ; množin-, dobavnega roka in najnižje cene franko vaenn I ali meja pod: »Takojin:e : plačilo, na oglasni oddelek I »Jutra.. 27493 Hišo v Ljubljani 1 z najmanj 2 stanovanji kupim. Posredovalci izključeni Ponudbe ca osi. oddelek »Jutra, pod »Kupim 45». 27545 Hišo s trgovino za 50.000 Din, vilo v Mariboru s prostim stanovanjem za 100.000 Din in lepa posestva proda Zasorski, Maribor, Tattenbachova ulica št. 19. 27639 Lepo posestvo z vilo v mestu, blizu kolodvora , z vinogradom in sadnim vrtom prodam za 350.000 Din. Istotako tuli majhno hišo za 35.000 Din. — Rapid, Maribor, Gosposka ul. 2r. 27C43 Lepo trgovsko hišo pred 12 leti zidano, na zelo prometnem kraju, prodam pod ugodnimi pogoji radi smrti gospodarja. V hiši je trgovina z gostilno in trafiko. — Naslov v ozlasnem oddelku »Jutra» pod šifro »Zlata jama». 27GC3 Posestvo 4 johe, 2 z eternitoin kriti hiši In inventar poceni na-pridaj. 1'onU'iV na n.-i.-lov: Adam Kincel, Sv. Jurij ob južni žel. 27541 «JUTRO» št. 228 "-= 15 Nedelja 3. X. 1926 v Cesar smo potrebovali, smo dobili! Tvrdka M. Ban na Resljevi cesti štev. 7 pri drž. učiteljišču je svojo manutakturno trgovino Kjer so posebno drž. in privatni nameščenci nabavljali potrebna oblačila, preuredila in uredila družinsko oblačilnico z na;bol;šim, modernim in priznano solidnim blagom za jesensko in zimsko sezijo, kakor tudi s konfekcijo ter volno in bombažem za pletenje. Tvrdka se vsem svojim dosedanjim odjemalcem, kakor tudi vsem rodbinam priporoča in izjavlja, da bo vedno stremela za tem, da bo vsakdo čiranajboljše, čimnajljubeznivejše ln najcenejše postrežen. 1—2 dijaka sprejme s 15. oktobrom na stanovanje in hrano boljša družina v Dalmatinovi ulici it. 10, parter- 276? 5 Sobo z 2 posteljama oddam 2 dijakoma aH 2 gospodičnama. Nafti o v pove oglasni oddelek »Jutra*. 27594 »Posest" Realitetna pisarna družba t o. z Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 proda: HlfO. tristaaovanjsko. ve- lik vrt. par minut od pošte. 100.000 Din; HISO. enonadštropno, vež stanovanj, v prvem nadstropju kra=no petsobno -'anovanje, 900 m5 vrta, Ulizn Mirja. 1S3.000 Din; HI£iJ, eDonadstropno, 2 sta-tj onji po 3 sobe, dvorišče. Sp. Šiška — Din 170. i »m; HISO. ii iristanovanjsko — no- . jso. lep vrt. Rožna dolina — liiO.OOo Din: VILO. uovozidano. 6 >ob, i' kuhinji, vrt, pod Rožnikom - 115.000 Din; HISO. -iiokopritlicno, »tiri tauo-anja po 2 sobi, pri-tiklin>-. eno lakoj prosto, vri, blizu šišenskega kolodvora — 95.000 Din; HISO. pritlično, 5 i-tanovanj In vrt. biizu stare cerkve v Šiški — Din 80.000; HISO. novozidano, enodružinsko, 8 minut od tramvaja — 70.000 Din; H IS' i, euonadstropno, Štiri-stanovanjsko, 1000 m5 — Dunajska cesta — Din 215.000; VILO, visokopritličuo, novozidano, 4 sobe, pritikline, vrt-, nredmestje — DO.OrtO Din; ' HISO, enonadstropno. novejšo. 6 iepih stanovanj, vrt. blizu kolodvora in tramvaja — 160.000 Din; HISO. visokopritlifino, šest stanovanj, 3eobno \ krat-kfun prosto, center Ljubljane — 110.000 Din; HISO. trinadstropno z go-stilno, trgovski lokal, več stanovanj. 2000 m: zemljiška. prometna točka v Ljubljani — 2SO.OOO Din; Poleg navedenih vil večje ctei-jlo bis, vil. v Ljnblja-i::, predmestjih, trgovskih ■ n ^-oetilniikih objektov ft.ivtflšS, kmečkih po-sestev itd. po najugodnejših resah. 27777 Majhno posestvo ki jo pripravno za mizarsko obrt. kupim. Ponudb? na p^druruico »Jutra» v Celju pod »Bodočnost«. 27537 Hišo ali vilo enodružinsko z v rtom kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudb« pod značko •Okolica Ljubljane« na ogl. oddelek cJutra«. Vila Maribor bližnja okolica. 2 orala zemlje, pripravna za čebelarstvo, takojšnja vselitev z inventarjem naprodaj. Ponudbe na Marstan, Maribor, Kotovski trg 4 pod <125 tisoč«. I780S «Marstan» Maribor. Rotovški trg 4. Ponudi: hiše, vile, posestva, gostilne, trgovine, žago, mline, stavhišča. naprodaj in v najeci. Posreduje v stanovanjskih zadevah. Lastna gradbena akcija. 27807 Stanovanje oddam pri št. Vidu. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 27570 Krasno hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom, vse v dobrem stanju. na zelo prometni točki na Ptujski cesti pri Mariboru, takoj prodam. Hiša je pripravna za vsako obrt in Mane 150.1X10 dinarjev. Ponudbe na oglas-ni odd. »Jutra«, Maribor, pod »Stanovanje talcoj«. 27783 5 poslovnih sob S v prvem in 2 t tretjem nadstropju odda 8 1. novembrom Pokojninski »vod v Ljubljani. Gledališka ul. št. S. 27856 Na Savi (Jesenice) išče samski gospod majhno sobo xa »pati proti dobremu plačila. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod Kiro •Potrebujem«. 27724 Na stanovanje in hrano sprejmem 2 uradnici ali trg. sotradnici. — Naslov v oglasnem oddelka j »Jutra*. 27723 Sostanovalca s brano ali brez nje sprejmem 15. t. m. t lobo z razgledom na ulioo. Naslov v og!a?nem oddelku Jutra. 27730 Gostilno dobro idočo, v prometnem kraju, vzame v najem — (najraje od litra) izurjen gostilničar. Naslov v ogl. oddelku »Jutra». 27302 Manjši lokal vporabljiv kot skladišče in pisarna, tudi na dvorišču, iščem. Ponudbe pod šifro 'Skladišče Ljubljana, na oglasni oddelek »Jutra». 27593 27713 z Lokal primeren za mesnico iščem na prometnem kraju v ,re-dini Ljubljana. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod • Prometen 89». 27689 I Lep, velik lokal j primeren za pisarno ali k»- , kršnokoli obrt, na Gorenjskem, blizu železniške postaje. oddam. Naslov t ogl. oddelku cJutra«. 37';81 Veliko restavracijo in trgovino mešanim blagom, tik ve- M a nišo hišo kupim v Ljubljani ali okolici s prostim stanovanjem. Ponudb^ na oglasni oddelek .Jutra* po-l vPro.-to stanovanj"--. 27719 Dve njivi oddam v- najem na Ljubljanskem polju. Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 27733 : lut sajiiio oiagom. uc velike industrije, ugodno pro-' dam. Naslov v ogl. oddelku , Jutra«. 27635 Velik hlev vzamem v uajem. Ponudbe pod »Hlev* na oglasni oddelek »Jutra*. 27557 Enodružinska hiša ■ velikim vrtom in gospodarskim poslopjem se proda Kralja Petra csčta 7-4, Studenci pri Mariboia. 27805 Njivo ali travnik vzamem v najem. Ponudbe na orla-ni oddelek »Jutra» po,i «2421». 27745 Gostilno ali vinotoč iščem v najem aH na račun Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Gostilna ali vinotok«. 27704 r Sv. Petra cesta 18 (v novem lokalu) proda: HIŠO v Novem mestu, štiri- .-obno. vrt. 35.000 Din; HISO iu Glicah, os^msU^ nr.vaniško, klet, iep vrt, 100.00.1 Din; H: -1' \ Laškem, trisobno, >ri — 4".000 Din; 1 fl/' v Ptuju, peteobno, ve- le.k vf - 85.000 Din; HISO v Kožni dolini, novo, 'vodrnžmsko, elektrika in lodovod — 100.000 Din; HISO i. RESTAVRACIJO — protretni kraj na Gorenjskem. stalen obrat. en.v nadstrepuo, 3 gostilniške i:i S stanovanjskih'eob — gospooarsko poelepj«. vrt, njiv3, 120.000 Din — pla. ■ tlne olajšave; (fl-o : 1KGOVKO IN VI-NOTOfEM blizu Celja — 7 s h. enonadstropno, ao-vo, ib južni žel., dober promet — 100.000 Din; TRGOVSKO HISO. krasno. -ed.-ijeveliko, mest« blizu Zagreba, ob glavni progi, ožji '-enter, najlepša točka, vogalno, novejše, moderno, veliki trg. lokali, pripravno tudi za restavracijo ali kak »vod — izredno ugodno — Din 250.000: VEC KMET. POSESTEV; STAVBISCA blizu Tabora po 25 Din. Odda: več stanovanj, skladišč la delavnic. 2776! Lokal z izložbo ic skladiščem, na zelo prometnem kraju (cea-trum) oddam. Ponudbe pod •Takoj 20» na ogl. oddelek cJutra«. 27707 Skladišče odda v sredini mesta Elek-tro-družba. Mestni trg 25. 27756 Sobico Išče v sredini mesta miren in soliden, cel dan odsoten gospod. Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cJutra« pod šifro .Prodajalec«. 27478 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27541 2 prazni sobi parketirani. z elektr. raz-svetljavo. oddam na 8*. Jakoba trgu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 77502 Sobo oddam takoj boljšemu gospodu na Sv. Jakoba trgu št. 8,1, desno. 27589 Družin, stanovanje 1—2 seb s kuhinjo in pri-tiklinami, iščem po smerni ceni v predmestju. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .Stanovanje t predmestju«. 27577 2 gospodoma takej oddam v centru opremljeno sobo z zajtrkom, prostim vhodom in elektri-Naelov v ogl. odd. Stanovanje 1 sobe. kuhinje in pritiklin, souporabo pralnice in kopalnice ter vrta. ob Dunajski cesti (na Brinju) odda takoj Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani — Aleksandrova cesta. 27714 Sobico oddam mirnemu gospodu v sredini mesta. Naslov pove oglssoi oddelek . 27750 Stanovanje takoj oddam proti malenkostni odkupnini starega pohištva. najemnina nizka, 20 minnt od centra, ugodna prilika za zakonca. Kotar, Dunajska cesta 9/II, levo. 27774 Sobo z vso oskrbo oddam dvema priprostima gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 27762 Sobo z zajtrkom, eventualno vso oskrbo oddam zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27763 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam zakoncema brea otrok event. s souporabo kuhinje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27416 Sobo z električno razsvetljavo za dva ali tri dijake iščem v bližini univerze. Pismene ponudbe na ogl. odd. cJutra« pod cDijaka«. 27789 Sostanovalca z_ zajtrkom sprejmem. — Naslov v otrlasnem oddelku •Jutra«. 27739 Stanovanje sobo in kuhinjo s pritlkli-nami, najraje na Mirju, Gradišču ali MiSni iščem. Cenjene ponudbe pod šifro cTakoj ali pozneje« na ogl. oddelek .Jutra . 27746 2 prazni sobi s shrambo, na periferiji, t ldam dotičnemo, ki ima svoj štedilnik in plača l leto naprej. Vselitev mogo-<-a takoj. Ponudbe na ogl. oddelek •Jutra* pod šifri • Mala družina«. 27791 Opremljeno sobo lepo, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra... 27769 Dijaka sprejmem ua stanovanje in hrano. Razsvetljava električna. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 27792 Zakonski par lin. miren. isč? svetlo prijazno sobo talioj pri bolj. ši družini, v bližini sodnije ali glavne pošte. Cenj ponudbe na oglasni oddelek pod značko «Oktc-ber-33». 27261 Gospoda ali dijaka sprejmem na stanovanje. — Naslov pove ogl. odd. «Ju-tra». 27796 Sobo (brez posebnega vhoda) oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27488 Separirano sobico oldam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27606 Stanovanje 3 sob, ena bi bila lahko kuhinjo, kopalniea, v novi vili ob tramvaju, takoj razpoložljivo odda »Posest« Sv. Petra cesta 4. 27596 Prazno sobo v centru odstopim takoj brez odstopnine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba 300». 2T68S Kot sostanovalca sprejmem moškega. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27648 Gospodično sprejmem v vso oskrbo v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27671 Opremljeno sobo zračno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27673 Sobo in kuhinjo zamenjam za £ sobi. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 27666 Za dijaka drugošolea realke iščem pri dobri rodbini stanovanje < vso oskrbo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «500-600 Din«. 2763« Lepo, zračno sobo t elektr. razsvetljavo in 3 posteljama, par korakov od med. fakultete, oddam Z visokoioleema ali visoko-lolkama s brano aH brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S768S 2 visokošolcema oddam lepo sobo sredi mesta, blizu univerze. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27586 Opremljeno sobo lepo, blizu sodišča, oddam za 600 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27668 Gospodično sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 27663 Zakonski par brez otrok išče sobo, prazno ali opremljeno. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »November 76». 27676 Elegantno sobo v vili blizu Blelweisove o. takoj oddam boljšemu, solidnemu gospodu Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 27623 Sobo, event. s hrano oddam boljšima dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 27625 Opremljeno sobo lepo in čisto, s posebnim vhodom, v sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27660 Prazno sobo išče takoj ali pozneje zdravnik (samec) — najraje direktno od gospodarja. Ponudbe na oglašal oddelek «Jutra» [>od »ZdTavnik 22». 27540 Opremljeno sobo z verando takoj oddam v Tavčarjevi ulici štev. 3. Vpraša se pri Pučniku — istotam. 27700 Prazno sobo veliko in z-1.o solnčno oddam takoj c m:o boljši, mirni stranki. Pojasnila na oelasni oddelek «Jut-ra». 27680 »Jutra«, 27785 Sobico ■Iobi gospod ali gospodična, čez dan zaposlena. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27771 Majhno sobico oddam gospodu, ki je ves dan odsoten. Guček, Cesta na gorenjsko železnico 7. 27795 Opremljeno sobo event. z zajtrkom, išče gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna M». «7679 Zračno, veliko sobo (4 + 5), separirano, z električno razsvetljavo, v novi vili v Rožni dolini oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 27568 Stanovanje 3 ali 4 sob s pritiklinami iščem. Točne pismene ponudbe pod značko »Takojšnja vselitev- na oglasni oddelek .Jutra«. 27598 Opremljeno sobo = posebnim vhodom in električno lučjo (event. petrolej) iščem s 15. oktobrom v centru mosta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hedicmeo. 27714 ftanevanja • 27684 Družabnika inteligentnega namestnika za realitetno prometno pisarno v Ljubljani, s 6000 Din pristopnine sprejme takoj Zagorski, Maribor, Tetten-baohova ulica 19. 27640 Kdo želi udeležbe pri prvovrstni industriji delniške družbe? — 30 % dobička in osebno 60-delovanie. — Ponudbe pod •Veleindustrija» na oglasni oddelek »Jutra«. 27722 Družabnika (co) sprejmem v dobro vpeljano podjetje, vsled povečanja obrata. Potreben kapital od 100.000 Din dalje. Istemu poverim na zahtevo podruž-nieo v kateremkoli prometnem kraju, ali sodelovanje v centrali. Uspeh gotov. — Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod značko »Visok dohodek«. 27708 12.000 Din Posojila iščem, visoke obresti in stalna dobra služba zasigurana. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurnott-66«. 27749 Delnice Slavenske banke v vsaki množini kupimo. Ponudbe pod »Limited« sa oglasni oddelek »Jutra«. 27500 Družabnika za parno pekarno iščem. Prednost imajo strokovnjaki. Istotam se vodita še dve druge obrti. Potrebni kapital 65.000 Din. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, Maribor pod it. 1876. 27783 m Autogaraža 1895 Sporoči naslov poštno ležeče, glavna pošta Zagreb, Dolenjka iz Novega mesta — dvignite pismo. 27674 Inteligentna gdč. želi dopisovati z intellgee-tom. resnim in dobrim. — Cenj. dopise ua oglasni oddelek cJutra« poo • Trpka narava«. 27591 «Avgustlna» Dvignite takoj pismo ▼ ogl. oddelku »Jutra«. 27818 Vsled pomanjkanja znanja se želita seznaniti v s vrbe ženitve dva simpatična državna nameščenca srednjih let. Prednost imajo gospo. oglasni Maribor, pod »Sreča Te išče«. 27781 Prevaran dvignite plamo v ogl. odd. »Jutra«, Maribor. S7809 Juro Horvat sluga (hlapce) rodom is Podverha (Samobor), kje »a nahajaš? Prosim te zglasi se pismeno na oglasni od-delek »Jutra« takoj kolega pod značko: «F. P. 869, prijateljstvo, Ljubljana«. 27787 Brezplačno S-dnevni Izlet v franoesko ' rivijero (Nizza, Monaoo, 1 V en ton). Ob povratika se stroški povrnejo. Interesenti naj Iztoč« naslov upravi »Jutra« pod značko »Francija*. 27805 jjgli iiii Veletrgovec in posestnik, 82 let star, želi resno, čimprej poročiti damo po možnosti trgovsko naobraženo. Kapital vsled širšega obrata dobrodošel, ni pa predpogoj. Cenjene dopise na oglasni oddelek •Jutra« pod »V ljubezni prevaran«. £7608 Kmetskl fant posestnik, želi znanja radi takojšnje ženitve • poštenim izobraženim kmetsklm dekletom od SO—SO let, ki ima veselje do kmetskega gospodinjstva in bi bila zmožna voditi ga. Poaadbe s polnim naslovom ln sKko, ki se na željo vrne, ie poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod »Resna leni-tev». 27703 Kmetski fant srednjih let, zdrav, ki bo prevzel posestvo, išče v svrho ženitve znanja z dekletom aH vdovo enake starosti in s 40.000 Din gotovine. Ponudbe pod šuro aC=>«01CDBCDaCDBCDlCDiCD Ali ste žnliirn Vse sedlarske in čevljarske ♦ potrebičlne kupite najbolje in naj- t ceneje pri tvrdki JOS. FBIC, 2 Maribor, Gosposka ul. 37. 10413-a | z dolgoletno prakso išče odgovarjajoče slažbe. Dopise na oglasni oddelek pod jRuda". 10394-a ............................................ rm 10406-a Zahvala in slovo. Povodom najituga odhoda it restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani se tem potom prav prisrčno zahvaljujeva vsem cenj. gostom, posebno ie gg. železniškim uradnikom in uslužbencem sa ljubezniv obisk in zaupanje ter kiičeva v slovo iskren: Živeli. V Ljubljani, 3. oktobra 1926. Josip in Marija Majdli. P □oagxoxiDDanDanarTTrrirxaxiaQ L0H0M0BILE MOTOR]! 0IESEL0VI in na sesani plin 39REIHHIRI P INI t KAV kompl. žage Povoljni plačilni pogoji 177 t da Braca Fischer Za g r e b, Pantovtak 1 b. yg«TKiOT»jcprjoonocioonoonrior«^^ LUX Obvaruite oblačilo svojega otioka mehko, da ne rani njegove nežne kože. — Volnina se pri praHju ne skrči. Zastopstvo in depoti NARBERT WEISS 1 drug, Zagreb, SejmiSte 51 Telefon 7 33 Br*. naslov: Ncttert GOSPODJE IN DAME nosno v JESENI in do ZIMI PEKO samo ker je njih frpežnost, elegantna in 9 moderna oblika nenadkriljiva. Cene najnižje! Kemijska tvornica BRiLL d. d. Beograd« asta odličnega sveta. Proizvaja m u oseh barvah, čuva in mehča usnje čevljev, jim potrojuje trajnost, dajoč jim trajen, nerjMjiv blesk. Oglejte si naše izlozbe za tesen S)amski velur plašči iz čiste volne v vseh •HimiiiiiiitiiiMiiMiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii modernih barvah od fZ)in 550- naprej MM**«m>uniin{iniifiii(iiiiiiirniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitii Boudoir*', „ La Rose France", Fougere rcyale" i. t d. smrio biti oddan v -roda o izkl učn , le v orgmaln h zavitkih Vsled tega je t eba zahttvati od ptoda lca. ker u ponuia>o pod raznim izgovori dišave po gramih, male s eklenič ce dišave ta-omeno.ane ,M mature", kater so p-ireiene za manjše potrebe P. n. obč ns'vo se naproša, da o piihki na-upa zlasti oaz< na to. da ie vs*ka stfklei ca opremljena zetit-eto, na kateri s!0 < ime ,HO_BlGANT* takor tudi garan.na p omb ca, katera je ed no jamstvj kupcu aa je d šava oiiaina na 1033ya Tako krasno se pere edino !e z milom Gazela" To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljilo in Istočasno blagodejno na vsako, tudi naifinejše perilo Uporabljajte samo to milo, kajti z njim prati je prava igračo. Vedite pa tudi, da se v vsakem tisočem kosu nahaja zlatnik. Ako ga najdete, pomeni to za Vas dvojno srečo I ^ dobro ** urejeno ln vpeljano v Ormožu (poprej Grazerova) dam TAKOJ V NAJEM Oglasi se pri Kralj v Ormožu O ■Urejuje Frane Pnc. Izdaja sa Konzorcij «Jntr** Adolf RibnUUr, Za Natodnc tiskarno dd kot tiskamatja Fran Jezeziek. Za inserata del je odgovoren Alojzij Novak Vsi v l-j..wiJtni