Razirjena proizvodnja ob uporabi majhnih sredstev Ako ocenjujeimo dejarvnost de-lavskega sveta tovarne volneaih tkanin Vuije pri Leskovcu, te-daj moramo v prvi vrsti po-udariti izvritev plana za leto 1955 tako po koliini kakor tudi po vrednostl. Vuje je popol-noma izvrilo svoje obveznosti do drube, po koliinl s 102,6"/o, v bruto produktu pa s 100,28/. Ta uspeh so dosegli v prvi vrsti zaradi pravllnih stall* delav-skega sveta pri bistvenih vpra-anjih praizvodnje. Doseeni re-zultati nam postanejo kaj razum-ljivi, e pogledamo, kakna vpraanja je obravnaval In reeval delavski svet. Polno izkorianje lastnih delavnic Delavski svet je na svojih se-Stankih aajve razpravljal o vpraanju prolzvodnje, o kvali-teti proizvodov, tzvrevanju pla-nov, o normah. produktivnosti dela, delovni disciplini, finan-nem in komercialnem poslovanju, o naibavi surovin itd. Najvanej-a stvar, na kateri se je delav-ski svet esto zadral, je bila raziritev obstojee kapacitete podjetja in njegova tehnoloka ureditev ter rganizacija procesa proizvodnje. ?odjetje je kupilo predilnico z 800 vreteni, ki bo bLstveno iz-boljala stanje glede preskrbe tkalnice s predivorn. V Vufjua priakujejo, da bodo dobili tudi novo predilnico, o kateri so e toMko govorlli. Da bi razirili kaipactteto podjetja m ga tehno-loko uredtli, so na vzpodbudo delavskega sveta nabavili neka-tere stroje za nalannejo ob- delavo prodzvodov. Delavski svet se je prav tako uspeno bavU tudi z naslednjim najvanejan vpraanjem podjetjs, z dogradit-vijo delovne dvoraiae. Toda najveji uspeh delavske-ga sveta Vuja je vsekajonov dinarjev. Stroa za strienje je stal podjetje 2 milijona namesto 8.5 milijonov, kolikor stanejo inoemsk: stroji. Talco Vuje zdaj latoko proiz-vaja vse vrste voloenega blaga in drugih artiklov za vse sezone. Moramo ppiipomniti tud; to, da so te straje izdelali brez tuje pomoi s sredstvi iz sklada za samostog.no razpolaganje. Prvl uspeh jim je omogoil, da so se lotil; novih pobud. Zdaj v svoj; delavnici dokonujejo stroj ia. odpiranje krombija.Toda ne samo to. Pomona delavnica Vuje izdeluje tudi rezervne dele za te stroje. Prej so te rezervne dele uvaali. S tem so dosegli dve stvari- Po eni strani popol-nama izkoriajo kapaciteto de-lavnice, po drugi strani pa so v zadnjih tirih letih zmanjali uvoe rezervnjh delov za 4O/o. Metode delavskega sveta Delavskl 9vet Vuja taa 37 lanov. V letu 1955 je imel 14 sej. Seje so navadno sklicevaLi nekaj dni prej s skupnim pozivom na podpis. V Vuju nimajo nava-de. da bi vsakemu lanu posebej poslali vabllo na sejo. O dnev-nem redu seje se lan; sezna-nij<- takrat, ko dobijo povabilo Ker pa so ugotovilt, da imajo na ta nain lani delavskega sveta premalo asa, da b; se pnpravili za diskusijo, zato v Z3dnjem asu, zlasti takrat. kadar gre za vaneja vpraanja. poiljajo lanoin material za seje vnaprej. Za vsakc sejo doloa dnevni red predsednik delavskega sveta skupno z direktorjem in drugimi voditelji podjetja. Na sejah so prisotni razen fla-nov delavskega sveta tud: po-sameznl voditelji oddelkov In sektorjev To je pozitivno vpH-valo na razmah razprav Toda kljub temu v Vuju niso nii kaj posebno zadovoljnf i udeiei-bo veine lanov delavskega sveta v diskusijl. Pravijo. da je glavnl vzrok temu to, ker se lani deLavskega sveta premalo zammajo za nao gospodar?ko situacisjo iq za ukrepe. fc jib. na tem podroju sprejemamo To velja prav tako tudi za lane Zveze komunLstov, ki jih je v delavskem jvetu 25 Da bi bilo bodoe delo dela"-skega sveta e bolj uspeno, je potrebno dvigniti predvsem !zo-brazbo lanov. Sarao na ta nafin bo delavskj organ lahko teme-Ijito \rodil podjetje im reeval vsa, pa tudi najteja vpraanja. V tem pf>gledu je treba glavno skrb posvetiti predvsem gospo-darskemu izobraevanju Ce bodo tako delali. tedaj bo deiavskj svet Vujao zmogel abvladatj problematiko podjetja in pravil-no zastopati koristi svojega koiektiva v okviru nae druben skupnosti. Velimir Mitrovi Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi