št« 264 V Ljubljani, sreda 19. novembra I930 Cen? Din i.— I-shaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznika. — Inseratl do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIdTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. &. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 8126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, K oceno va ulica 2. — Tel. iyo. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. St, 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri post. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. Velikopotezna vojaška zarota proti sovjetskemu režimu v Rusiji Senzacijonalne informacije berlinskega lista — Zarotniki, med katerimi so vodilni sovjetski funkcijonarji, so nameravali okrog novega leta izvesti državni udar Berlin. 19 novembra. Socialistični »Vorwarts« objavlja, kakor zatrjuje, po zanesljivih informacijah iz Moskve senzacijonalne vesti o odkritju velike zarote proti sedanjemu sovjetskem a režimu. Zarota je imela vojaški zna čaj ter je združevala številne visoke hinkcijonarje sovjetskega režima in najvišje oficirske kroge. Zarotniki so hoteli izvesti državni udar, da bi vrafli sedanji režim, ker je 6pravil Rusijo na rob gospodarskega propada, izvažajoč žito v času, ko vlada v Rusiji splošno pomanjkanje živil in so cele pokrajine obsojene na stradanje. P Vodja zarote je bil predsednik no-tranje-ruskega sveta ljudski komisar Syrcov. Skupno ž njim je bilo aretiranih več pokrajinskih sovjetskih komisarjev, med njimi Andrejev in član vrhovnega vojnega sveta general Blii-cher, vrhovni poveljnik sovjetske armade na daljnem vzhodu, ki so ga no zmagi na Kitajskem slavili kot največjega ruskega junaka in ki je vži-val popolno zaupanje vodilnih kro gov. Sircov je šele pred kratkim vzbudil dvom o svoji zanesljivosti, zaradi cesar ga je dal Stalin nadzirati. V za roto je zapleten tudi Rikov, ki pa ni bil aretiran, marveč poslan »na dopust«. Eden glavnih zarotnikov je tudi komisar za pošte in brzojav Anti-pov. Po zmagi poljskega vladnega bloka Narod pozdravlja uspeh politike maršala Pilsudskega — Veliko napredovanje Poljakov v Šleziji Varšava, 19. novembra. AA. Iz rezuh tatov volitev v Gornji Šleziji se vidi, da je pri sedanjih volitvah sodelovalo 90% volilcev. Opravičenih volilcev je bilo 520.000 med tem, ko jih je bilo L 1928. 614.000. Tedaj je glasovalo 91.1%. Pri se* danjih volitvah je vlada dobila 168.000 gla* sov, krščanski demokrati 193.000 in Nemci 127.000 glasov. Če se primerjajo sedanji rezultati z volilnimi rezultati iz L 1928., se vidi, da je odpadlo pri letošnjih volitvah na poljske liste 63.000 glasov več kot leta 1938. Vladin blok je dobil 6 mandatov, leta 1925. tri, krščanski demokrati z na« rodnimi delavci 7, blok poljskih in nem* ških socijalistov 1, Nemci so dobili le tri mandate, med tem ko so jih dobili 1928. šest. Ker je število glasov pri sedanjih volitvah skoraj isto kot leta 1928., kažejo volilni rezultati odločno zmago poljskega elementa, ki je dobil štiri nove mandate, med tem ko so jih Nemci dobili skupno samo tri. Varšava, 19. novembra. AA Zmago vladinega bloka ves narod živo pozdravlja. Ljudstvo je sito borb in povsod se občuti p .»treba realnega konstruktivnega dela. Narodne manjšine so izgubile za 60% gla* sov. Židovske manjšinske množice so gla* sovale v velikem številu za listo maršala Pilsudskega. Levičarske stranke so mogle ohraniti samo polovico mandatov. Za iz* premembo ustave je potrebna dvetretjin* ska večina. Verjetno je, da bode zato prišlo do sodelovanja med vladnim blo* kom in desničarju Volilni rezultati v vsa* kem slučaju omogočajo konsolidacijo no* tranjih prilik v republiki, ker ima maršal Pilsudskv zdaj prvi parlament, ki je spo* sposoben za delo. Istočasno je maršal Pil* sudskv postal parlamentarni vodja vladi* nega bloka. Španija pred revolucijo? Krvavi izgred! v Barceloni — Tudi železničarji stavkajo — Skrajno napet položaj Barcelona, 19. nov. V mestu je pri* šlo včeraj na več krajih do krvavih demonstracij, pri katerih je policija streljala med demonstrante. Pet de* lavcev je obležalo na mestu mrtvih, dočim je bilo večje število deloma težko, deloma lahko ranjenih. Mnogo de* monstrantov je bilo tudi aretiranih. Na drugih krajih mesta je prišlo do krvavih pretepov med stavkujočimi in stavkokazi. Tudi pri teh je bilo mno* go oseb ranjenih. Ogorčenje v mestu je narastlo do skrajnosti. Oblastva si* cer menijo, da bodo mogla udušiti stavko, vendar razvijajo sindikalisti in komunisti mrzlično agitacijo, da bi se boj nadaljeval. Promet na železnicah je zelo oviran, ker je tudi del železni* carjev pričel stavkati iz solidarnosti Vojaštvo je pripravljeno v vojašnicah. Vsi znaki kažejo, da se pripravlja v Španiji revolucija, ki grozi da bo vsak čas izbruhnila. Barcelona, 19. nov. AA. Pri spopa* du s policijo na trgu Sepuvelda je bila ena oseba ranjena, ena pa ubita. Bi* lanca dveh dni stavke znaša štiri mrtve in 12 težko ranjenih. Položaj postaja mirnejši. Znižanje plač v Rim, 19. novembra. Vlada je na svoji včerajšnji seji sklenila znižati vsem dr* žavnim in samoupravnim uradnikom in nameščencem plače za 12 odstotkov. Pri* zadetih je okrog 500.000 javnih nameščen* cev, in sicer okrog 60.000 državnih urad* nikov, 190.000 železničarjev, poštarjev in drugih, okrog 25.000 monopolskih name* ščencev in 160.000 občinskih uradnikov in učiteljev. Vlada upa, da bo na ta način prihranila letno okrog 1 milijardo. Doslej so znašali letni izdatki okrog 9 milijard lir. Znižanje prejemkov v času splošne krize in brezposelnosti je izzvalo veliko ogorčenje, tem bolj, ker stopi znižanje v veljavo tik na zimo. Ženske v avstrijskem parlamentu Celovec, 19. novembra. M. s-Freie Stim-men« poročajo, da bo v novem avstrijskem parlamentu, ki se bo sestal verjetno šele 5. decembra, 11 ženskih poslancev. Bivši iraški kralj umrl Bagdad, 19. novembra. Na otoku Ciper je umrl v bednih razmerah bivši iraški kralj Husein, oče sedanjega iraškega kralja Feisala. Husein je moral odstopiti zaradi sovražnega stališča bojevitega plemena Vahabitov. Star je bil 80 let Ford bo povečal svoje obrate Detroit, 19. nov Fordova avtomo* bilska tvornica je sklenila, da bo kljub sedanji svetovni gospodarski krizi razširila svoje tovarne v Ameriki in v Evropi. Stroški teh gradenj so prora? čun jeni na 60 milijonov dolarjev. Obsodba Bassanesia Lugano, 19. novembra. Na včerajšnji razpravi je državni pravdnlk čital poročilo, da je švicarsko poslaništvo naprosilo v Parizu znanega odvetnika Moro Giaf-fera, naj prevzame obrambo K^asaneaija. Državni pravdnlk je nato preč-tal izjavo Mora Giafferija, v kateri slednji pravi, da je ta vest neresnična. Na popoldanski seji je bila prečitaua razsodba. Obsojen je bil Bassanesi na 5 •mesecev ječe, 1000 frankov kazni in na doživljenjski -Zgon, Tarchiani in Rosselli na 14 dni zapora in 500 frankov kazni. Martignoli na 14 dni zapora in 14 dni kazni, dočim so »ili drugi obsojeni na manjše globe in kazni. Vsi bodo izgn»*" iz fivice. Svoje sestanke so imeli zarotniki v vladni palači na takozvanem rdečem trgu v Moskvi. Takoj po odkritju zarote so se vsi uradi preselili na Kre-mel. dočim je vse prostore na Rdečem trgru zasedlo vojaštvo. Odkritje te zarote je vzbudilo v vodilnih sovjetskih krogih ogromno razburjenje. Sledile so aretacije na veliko in bilo je v zad njiii dneh aretiranih mnogo generalov in drugih višjih oficirjev, ki so osum Meni, da so bili zapleteni v to zaroto. Po informacijah »Vorwnrtsa« so bili zarotniki v zvezi tndi z emigrantskimi krogi ter bi imela revolucija proti režimu izbruhniti že okrog novega leta. Unifikacija produkcije premoga London, 19. nov. Med angleškima ministroma dela in za rude in nem: škim ministrom dela se vrše važna pogajanja, ki imajo za cilj ustanovitev velike prodajne in produkcijske orga> nizacije premoga, ki bi obsegala Anglijo, Nemčijo, Poljsko in druge države, ki producirajo prer.iog. Namen te organizacije je racijona* lizirali produkcijo in izločiti ne potreb* no in škodljivo konkurenco in predvsem modernizirati proizvodnjo pre* moga. Za ta pogajanja vlada v interes siranih krogih veliko zanimanje. Zanimivi Marconljevl poskusi Rim, 19. novembra. Na svoji jahti »Elek-tra« je prispel v Genovo senator Marcont, ki se bavi že več mesecev z interesantnl-mi poizkusi avtomatične brezžične telefonije. Poizkusi med njegovo jahto in zalivom Aranci so zelo zadovoljivo uspeli tn se bodo nadaljevali prihodnje mesece v povečanem obsegu. Več mest bodo združili z avtomatično brezžično radiofonsko zvezo. Ce bodo Marconijevi poizkusi uspeli, bo to pomenilo popolen preobrat v telefonskem prometu. Poglavje o volilnem terorju v Bolgariji Pritožba opozicije na kralja Sofija, 19. novembra. M Opozicijski tisk se obširno bavi s terorjem, ki so ga vršili vladni organi o priliki zadnjih okrožnih volitev in navaja celo vrsto primerov volilnega naselja Med drugim citira interpelacijo poslanca Abadžijeva zaradi incidenta v Doganovu, kjer so vladni organi streljali na mirne prebivalce, ki niso hoteli voliti vladnih kandidatov. Listi tndi poročajo, da so zastopniki opozicijskih strank poslali kralju Borisu pismeno pritožbo zaradi nasilja, ki ga je vršila vlada ob volitvah V svoj; pritožbi naglašajo, da takega volilnega terorja v zgodovini Bolgarije še nI bilo. Dejstvo pa, da se je narod kljub temu izrazil proti vladi in da le vlada s svojimi kandidati ostala v manjšini, priča dovolj jasno o pravem razpoloženju naroda Pritožniki prosijo kralja, naj končno onemogoči nadaljna nasilstva, ker bi bile sicer vsake nadaljne volitve brezpredmetne in bi bilo mnogo umestneje. če bi vlada kratko malo imenovala svoje poslance. S tem bi bili prihranjeni ogromni stroški državi, narodu pa moralno in fizično trpljenje. Zaupnica francoski vladi Pariz, 19. novembra. AA. Pri današ« njem glasovanju o odlaganju vojaške službe je vla-da dobila 348 glasov, proti pa je glasovalo 248 poslancev. V7! a da je bila postavila vprašanje zaupnice. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.745. — Berlin 13.4575 — 13.4875 (13.4725). — Bruselj 7.8889. — Budimpešta 9.8889. — Curih 1095.9. _ Dunaj 794.68 — 797.68 (796.1S> — London 274.58. — Newyork 56.34 — 56.54 (56.44). — Pariz 222. — Praga 167.6? — Trst 294.80 — 296.80 (295.80). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.128. — Pariz 30.255. — London 25.05. — Newyork 515.875. — Bruselj 71.94. — Milan 27.0075. — Madrid 5725. — Amsterdam 207.53. — Berlin 122.92 — Dunaj 72.65. — Sofija 3.73. — Praga 15.295. — Varšava 57.80. — Budimpešta 90.235. — Bukarešta 3.06. Zanimivo ozadje albanske vladne krize Krizo je izzvala ostavka zunanjega ministra Rauficia — Konica sestavi novo vlado Tirana, 19. novembra, p. Krizo | albanske vlade je izzvala ostavka zuna- ' njega ministra Rauficia. Sprva je bilo mišljeno, da bo zadostovalo imenovanje njegovega naslednika v osebi bivšega skadrskega poslanika Musa Duca. Toda to imenovanje je imelo za posledico ostavko prosvetnega gospodarskega in finančnega ministra, ki niso hoteli sodelovati z njim. Zaradi tega je prišlo do ostavke celokupne vlade. Nova vlada še ni sestavljena, verjetno pa je, da jo bo sestavil Konica, ki bo razpustil parlament in razpisal nove volitve. Atene, 19. novembra, p. »Elefterom Vima« poroča k krizi albanske vlade: Položaj zunanjega ministra Raufcija je postal kritičen že pred mesecem, ko je neki list objavil njegov intervju, v katerem se zelo nepovoljno izraža o Italiji in njenih načrtih z Albanijo. To intervju je izzval takrat v italijanskih krogih mnogo strahu ter je imel za posledico demaršo italijanskega poslanika v Tirani. Ker bi bil italijanski vpliv v Albaniji preočiten, če ni bil Rauficij že tedaj odstopil, je sledila ostavka šele sedaj. Minister Severing je na straži Pruska policija je kos vsakemu prevratnemu poskusu narodnih socialistov ali komunistov — Pred razkolom med hitlerjevci Berlin, 19. novembra. Pruski notranji | minister Severing je sprejel novinarje ter jim med drugim izjavil, da za enkrat ni opasnosti pred kakim državnim udarom, bodisi že od levice ali desnice. Komunisti sicer razvijajo poslednje čase živahno delo* vanje. Tako so med drugim nameravali or* ganizirati ogromen pohod gladujočih proti Dortmundu. Od te namere pa so morali od* stopiti, ker so brezposelni, ki naj bi bili glavni delujoči pri tem sprevodu, odpove« dali. Policija je kos položaja ter bo vsak po; skus kakih komunističnih nemirov zatrla že v kali. Kljub temu pa je treba računati z danimi dejstvi, predvsem s tem, da je samo v Poruhrju 300.000 brezposelnih, ki so zelo sprejemljivi za komunistično pros pagando. Napet je položaj tudi v Berlinu, kjer je pruska deželna vlada koncentrirala močne policijske čete. Notranje ministrstvo pa je uverjeno, da je potreba za vzdrževanje miru v Berlinu ne samo močne policije, tem* več omogočiti predvsem delavoljnim lju* dem delo. Na ta način b 'bilo zrlo uničeno pri korenini. Nevarnejši kot komunisti pa so narodni socialisti, ki se še vedno bavijo z mislijo nasilnega državnega udara. K sreči pa so se jele pojavljati v njihovih vrstah ra^ne diference, ter že tudo prvi znaki razkola. Revolucionarno krilo med narodnimi soci* alisti izgublja na ugledu. Vse močnejše pa postaja krilo narodno socialističnih stro* kovnih organizacij, ki žele s parlamentar* nirc delom pomagati nemškemu ljudstvu ter sodelovati z državo. Vlada pazljivo za* sleduje kretanje narodnih socialistov ter je pripravljena na vse slučaje. Prekooceanski letalec Levine aretiran Obdolžen je goljufij in poskusa ponarejevanja francoskega kovanega denarja — Zagovor aretiranega letalca Dunaj, 19. novembra. Na Semmeringu so aretirali prekooceanskega letalca Char-iesa Levina, ki je v družbi Chamberlina preletel Atlantski ocean. Aretiran je bil zaradi suma, da je izvršil velike goljufije, ter hotel pričeti s ponarejanjem francoskega denarja. Levina so že dolgo časa nadzorovali policijski organi ter zbral: proti njemu toliko obtežilnega materijala, da je bila aretacija neizbežna. Ker bodo policijska zasliševanja v kratkem končana, bo Levine v prihodnjih dneh že izročen deželnemu sodišču. Charles Levine se je mudil že nekaj dni v spremstvu neke dame na Semmerin-gu. Ko je hotel v nedeljo zjutraj odpotovati v Benetke, so ga na kolodvoru policijski agenti prijeli. Pred prihodom na Semmering se je mudil dalje časa na Dunaju. Zagovoraištvo za aretiranega Levina je prevzel odvetnik dr. Pavel Koretz, ki je izjavil novinarjem, da so obdolžitve zaradi katerih je bil aretiran njegov klijent docela neutemeljene. Kot dokaz, da ni imel nobenih prikritih namenov, najlepše služi to, da je povsod, kjer ie nastopal povedal svoje pravo ime, in da se nahaja v naravnost sijajnem finančnem položaju. Zaradi tega je po njegovem mnenju zelo neokusno obtoževati Levina, da je poskušal falzificirati francoske franke. Dunaj, 19. novembra. Aretirani prekooceanski letalec Levin bo danes izročen sodišču. Levin zatrjuje, da ie naročil matrice za novce take, da bi bila zadnja stran spredaj, proti Čemer pa govorita izjavi graverja in pri zaslišanju navzočega tolmača. Oba zatrjujeta soglasno, da je Levin naročil kolajne, ki naj bi imele na zadnji strani ravno take slike, kot francoski kovani denar. Po izročitvi Levina deželnemu sodišču bo treba odloČiti, ali se bo vršila proti njemu razprava ali ne; v prvem primeru bo prišel pred porotno sodišče na Dunaju. V policijskih krogih izjavljajo, da njegova argumentacija, da francoskega kovanega denarja skoraj ni mogoče spraviti v denar, ni nepobitna, ker sprejemajo francoske banke kovani denar v vrečah in ga takoj zamenjujejo za papirnatega. Obširna racija ljubljanske policije Aretiranih je bilo okrog 100 potepuhov, delomržnežev, klati vi tezo v, krosnjarjev in drugih, ki ne morejo dokazati, s čim se preživljajo — Večinoma bodo izgnani v pristojne občine Ljubljana, 19. novembra. Številni vlomi, tatvine po stanovanjih, drzni roparski napadi in splošno ogrožena javna ter človeška varnost so dali policiji povod, da je začela z energično akcilo proti tatovom in vlomilcem. V zadnjih dneh je bila izvršena serija vlomov in tatvin, prijavljena sta bila rudi dva roparska napada itd. Zato je policija sklenila uvesti obširno racijo.. Včeraj je bil mobiliziran ves policijski aparat, stražniki in agenti so odšli v mesto in okolico ter aretirali vsakogar, ki se je brez dela potikal po ulicah m trgih ali ki se ni mogel zadostno legitimirati, oziroma dokazati, s čem se preživlja. Uspeh te racije je bil presenetljiv. Na policijo so včeraj in danes prignali okoli sto oseb, večinoma brezposelnih, potepuhov, delomržnežev in drugih — sami razcapani in strgani ljudje, da je človeka kar strah pred njimi. Res je mnogo revežev med njimi, največ je pa gotovo takih, ki bi lahko delali, a jim pošteno delo smrdi in samo špekulirajo, kje bi kaj odnesli ali pa imajo poklice, ki so samo navidezni. Vso to pisano družbo iz raznih krajev države so davi na policijski upravi zaslišali kar trije referenti, ki so imeli dovoli dela z njimi. Večina aretirancev je iz Bosne in Dalmacije, nekateri tndi iz Medj!- murja ter raznih krajev Slovenije. Vsak Jo je moral na policiji pojasniti in dokazati, s čem se preživlja. Na običajna referentova vprašanja: »Šta radiš u Ljubljani?« je sledil sterotipen odgovor: »Sad ništa ali radio sam, pa opet tražim posao!« To je bil odgovor vsakega druger-*. Drugi so se zopet izgovarjali, da so delali baš dozdaj, zdaj pa je sezona končana ;n da nameravajo itak odriniti domov. Tođa še vedno so upali .. Tretji so navedli poklice, ki niso nobeni poklici: tako za gonjače puranov, za prodajalce preprog, posredovalce itd. Med aretiranimi jih je bilo mnogo, ki jih zasledujejo razne oblasti zaradi tatvin in drugih deliktev. Na policiji so jih zasliševali vse dopoldne, toda danes z njimi še ne bodo končali, kajti na policijo pripeljejo vsak hip novega aretiranca, tako da je računati, da bo njihovo število gotovo prekoračilo 100 oseb. Policija ie sklenila, da Ljubljano očisti raznih sumljivih elementov. Vsi, ki ne morejo dokazati, s čim se preživljajo, bođo izgnani v pristojne občine. Tudi z raznimt nadležnim* krošnjarji, posredovalci in slič-nimi bo policiji n^^vla kratek proces. Res skrajni čas ie bil za to akcijo. >8LOVENSK I N A K () D«, dne 19 novembra 1930 Stavbna gibanje v mestu in okolici Čim je prenehalo deževati, le stavbno gibanje zopet oživelo Ljubljana, 19. novembra. Kar imamo lepo vreme, delajo zidarji, tesarji in krovci na vso moć, da dobite kolikor jih je zadržalo deževje, če ne pritisne mraz, da bi malta zmrzovala, se bo še veliko poslopij spravilo pod streho. Gradnja vseh železobetonskib palač na Aleksandrovi cesti, v Gajevi ulici In na Masarykovi cesti gre hitro od rok. Večnadstropne stanovanjske hiše v Dvofakovi ulici, na Mirju in na Prulah bodo tudi pokrite. A poleg teh morda še druge, ki so šele zadnji čas začele poganjati iz tal. V Verstovškovi ulici je zgrajeno betonsko temeljno zidovje za visokopritlično. enonadstropno hišo Josipa Dolinarja. Poslopje bo stalo precej daleč od ceste. Prostor med hišo in cesto bo porabljen za vrt. Gradnjo Dolinarjeve domačije je prevzela Prva slovenska zidarska zadruga. Stanovanja bodo gotova in porabna na pomlad. Na Prulah so zazidana vsa stavbišča izvzemši eno parcelo. Na Privezu se do-vršujeta dve stavbi, namreč Gostilničarski dom, o katerem smo že poročali, in pa enonadstropna hiša Viktorja Semen iča Ravno te dni so jo pokrili. Stanovanja bodo v visokem pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Porabna pa bodo šele v ju niju 1931. Drvarnice m pralnica bodo v tleh. Zidarska dela ima v rokah stavbenik Ivan Slokan. Tudi v Rožni dolini še zidajo. Na Cesti L, ki veže Večno pot s Cesto II., bo ime) svoje domovanje Pavel Vajzec. Hiša bo visokopritlična z enim nadstropjem in s podstrešnim stanovanjem. Stranke se vselijo prihodnjo pomlad. Zidarska dela izvršuje mojster Franc živec. V bližini Vajzeca sta si omislila lastno ognjišče Bogomir in Marija štolba. V delu je prvo nadstropje. Stanovanja bodo v visokem pritličju, v prvem nadstropju in pa pod streho. Gradnjo vodi stavbno podjetje Battelino. Tudi ta hiša bo gotova in porabna prihodnjo pomlad. Na Cesti IV blizu pražarnlce »2ike« zi da isto stavbno podjetje enonadstropno hišo Francu Krnjaku. Stanovanja bodo v visokem pritličju In v prvem nadstropju Pod streho bo pa ena soba. Hiša bo letos povećem sezidana In pokrita. Ostala dela se izvršijo prihodnjo stavbno sezono, na kar se stranke vselijo. Na desnem bregu Ljubljanice ob poti, ki drži z ižanske ceste do mestnega kopa lišča nastaja novo naselje. Te dni Je bilo v grobem dograjeno sedmo poslopje. Pet hiš je pritličnih. Od teh so štiri lesene in ometane, da so podobne navadnim zidanim hišam, peta je pa iz betona. Zadnja še ni povsem gotova in pobeljena. Tik kopališča sta pa dve hiši, ki imata kamenit temelj. Kamen In opeko so dova-žali po Ljubljanici. Ker so tu mehka tla, so morali zabiti po 300 pilotov pod vsak temelj. Pavšičeva domačija je visokoprit lična in enonadstropna in že pokrita V Tavčarjevi vili, vili podobni hiši, bo pa stanovanje v visokem pritličju in pa pod streho V tleh bodo pa drvarnice Obe stavbi bosta gotovi in porabni prihodnjo pomlad Stanovanja bodo zračna, svetla in solnčna ter brez prahu, a z lepim razgledom na Golovec, Grad. šmarno goro in Krim. Obe gradnji zida zidarski mojster Vinko Borec. Ob poljski poti, ki drži z draveljske na Celovško cesto, si gradi g. Dobovišek visokopritlično, enonadstropno domačijo. Grobi zidovi bodo pred zimo gotovi in pokriti, a stanovanja porabna šele prihodnjo pomlad. Blizu Hajnriharjevega posestva na Celovški cesti je v delu temeljno betonsko zidovje za visokopritlično. enonadstropno Sršenovo hišo će bo vreme ugodno, bo tu di ta stavba že letos spravljena pod stre ho, povsem gotova pa prihodnje leto. eograd. ., Po vojni se Beograd neverjetno iiitro razvija Število prebivalcev je naraslo od 50 na 300.000 Beograd, v novembru. Precej zmede in besedičenja, posvetov tn Odsvetovanj povzroči človek, ako iznenada pride k svojim sorodnikom, prijateljem In znancem, pa jim poln upanja v lepo, če ne celo v še lepšo bodočnost, nego je bila sedanjost, pove frapantno novico, ki jo je formuliral nekako tako-le: »Dragi moji, odloČil sem se, da grem v Beograd, kjer bom ostal dalj časa, ako se ne bom celo naselil za vedno, c Učinek te nenadejane novice je ponavadi velik. Najprej vsi za nekaj trenutkov oneme. Medtem ko molče, jim roje po možganih kopice misli in ko se te misli sfor-mirajo, pridejo na dan skoraj vselej v teh-le besedah: >V Beocrad? Ali si sploh upaš tja doli?< Naj mi bo dovoljeno, da vsem tem ljudem, ki vedo o Beogradu zgolj to, da ima slabo vodo, različne ljudi, drugačno hrano, kaldr mo in tako. odgovorim, da so njihove m!or maci je le enostranske,, netočne, pomanjkljive. Res je, da je v Beogradu še precej ulic pokritih s kaldrmo, da je voda iz Save ali Donave, pa je kljub temu dobra, in res Je še marsikaj irugega. Tisto drugo pa je tako veliko, pomembno, vidno, da človek ne uteg ne. da bi se spotikal in ustavljal pri vsaki malenkosti. Tempo razvijanja in življenja v Beogradu je tako velik, da se človek-dlako-eepec povsem onemogoči in zastane. Zato je velike važno-ti, da vzame človek s seboj na pot v Beograd zvrhan koš optimizma, dobre, zdrave volje, močne vere v samega sebe. črne naočnike pa naj pusti doma, — in že je premagal prve težave, ki so pri popolnoma novem življenju, takorekoč pri aklimatiziranju, neizogibne. Ne vem, ali nudi katero drugo mesto tako pestrost in razgibanost, tako kontrastnost m hkrati skladnost kakor uprav Beograd. Menim, da ni prav nič pretirano, ako Beograd imenujem velemesto. Kajti bilo bi vse premalo, ako bi Beograd, ki je danes Že tako razsežen. ki ima tako velik avtomobilski in tramvajski promet, široke, asfaltirane ulice in visoke, veličastne zgradbe, imenoval samo mesto. Vzporedno z vprašanjem, ali nudi katero druso veliko mesto tako zanimivo inr pestro sliko, pa gre tudi vprašanje: ali se je katero drugo mesto razvijalo v tako hitrem, skoraj mrzličnem tempu, kakor se razvija uprav Beograd? Odgovor nikakor ne bo težak, ako se pomisli, kakšen je bil predvojni Beograd in koliko je imel prebivalcev. Po neki statistiki je predvojni Beograd štel le dobrih 50.000 prebivalcev, dočim jih bo današnji v prav doslednem Času imel svojih 300 000. Predvojni Beograd so tvorile skoraj same pritlične hiše, ulice so bile tlakovane izključno le s kaldrmo (naravno kamenje poljubne velJkosti in oblike), po kateri je bila hoja najudobnejŠa pač le v opankah. Danes se pritlične hišice vedno bolj umikajo impozantnim zgradbam, ulice so asfaltirane, gladke, ravne in široke. Upoštevati se mora. v kakšnih prilikah je živel Beograd pied vojno in v prvih letih po vojni, pa se more mirne vesti reči. da je bil in je tempo razvoja tega mesta tako brzi, kakor morda nobenega drusega v Evropi. Za svoj razvoj se mora Beograd v največji meri zahvaliti dejstvu, da leži ob Savi in Dunavu in ob njiju sotočju, s čimer je že precej povedaneca. saj je tako Beograd center vsega prometa, ki se vrši po teh vodah, in sicer prometa, ki gre po Savi proti toku, po Dunavu proti toku do Budimpešte, do Dunaja in še dalje, v smeri toka pa proti Rumuniji. Drugo dejstvo, ki je močno zvezano s prvim, je to, da je Beograd bil in je >ključ do Balkana«. Zaradi tega je moral Beograd veke in veke odbijati vsiljive sosede in nesosede. Beograd je križišče iztoka in zapada. Uprav to ie v močni vzročni zvezi z deistvom, da nudi Beograd tako pestrost, razgibanost, kontrastnost in hkrati skladnost! Beograd je konglomerat — v dobrem smi- slu besede — vseh narodnosti. Koliko ;e poleg domačinov tukaj Rusov, ne zaostaja slo venska »kolonija*, saj je v Beogradu okoli 5000 Slovencev. Pa Čehi, Bolgari, Nemci! Saj niti črncev ne manjka. Prav tako je pestro verske življenje Vsa ta pisanost se vidi ta koj na ulici. Crnogorci v svojih živih nošah z nepogrešljivim samokresom za pasom. Su madinci v noši monotone, toda krepke barve, muslimani s fesi. Arnavti z belo čepico povsem na koncu temena, seljaki in seljan ke v slikovitih oblekah Toda Beograjčani in posebno še Beograjčanke imajo močno razvit čut za najnovejšo modo. ki pa ie tu intam pretirana, posebno pri damah, ki v lepotičenju lic ne poznajo prave meje. Kakor je Beograd pester po prebivalcih, ki se razločijo že po slikovitih lošah, pa tudi po oblekah modernega kroja, prav tako te pester v prometnem oziru. Veliki, moderni tramvajski vozovi, ki vozijo v vse sm^ri in za katere se venomer razširja že itak močno razpredeno omrežje, napravljajo povsem ve lemestno nastrojenje. Po ulicah, koder ne vozi tramvaj, vrše prevoz občinstva moderni udobni avtobusi najboljših znamk. Reči se mora, da se tu občinstvo veliko poslužuj** navedenih prometnih sredstev, ki *o razme roma zelo poceni. Luksuzni avtomobili drče po gladkem asfaltu, krasne limuzine vseh možnih in okusnih barv, — pogled na dolgo skoraj nepretrgano verigo pisanih avtomo bilov je pač vedno zanimiv Pomembno Je. da je kljub tako živahnemu prometu sorazmerno zelo malo prometnih nesreč, dasi je tempo precej nagel. Pešci so tega že vajeni in se znajo ravnati, da po nepotrebnem ne ovirajo prometa, zanimivi so pa tudi si gnali avtomobilistov, ki z njimi naznačujejo smer svoje vožnje. Pa še bolj nego zanimivi, so ti signali koristni. Enkratni signal s hupo pomeni direktno smer, dvakratni zavoj na desno, trikratni zavoj na levo Navzlic številnim avtomobilom je vendar še dovolj tz-voščkov, pa tudi privatnih ekvipaž. In nima jo hup samo avtomobili, temveč jih imajo tudi kočije m skoraj vsa vozila s konjsko vprego, povrhu pa še biciklisti. Omembe vredno je takisto, da niso z registrirnimi, oziroma evidenčnimi tablicami opremljena samo motorna vozila, temveč tudi navadna vozila z bicikl ji vred. Se več! Doslej ie bilo na Terazijab ali kje drugod vsak ian videti berača pohabljenca, ki se je poganjal naprej, rabeč noge in roke. kar \e nudilo silno trpek in pretresujoČ pogled. In ta siromak je nosil pod pazdubo avtomobilsko hupo, obešeno preko ledij na jermen, s katero je na sebe opozarjal številne pasante Ali zato. da bi mu dajali milodare, ali zate, da ga ne bi pohodili? Kaj živahen je promet v Kneza Mihajla ulici in na Terazijab, kjer je posebno opoldne, še bolj pa v večernih urah tako razgiban, da ni varno iti preko ulice. Še eno dejstvo je, ki dela Beograd tako zelo kontrasten: ko šeta človek po beograjskih ulicah, mu že pri površnem premotri-vanju pade v oči frapantna neurejenost hiš. Poleg ogromne, impozantne, resne palače se stiska enonadstropna ali celo pritlična hiša Poleg te čepi še druga, ki je morda za spoznanje večja od prve, nato stoji spet krasna stavba, in tako gre ta raznolika kopica palač in hišic skoraj v nedogled. Res je, da se kaj takega vidi ze bolj na periferiji, kajti center je že moderniziran, kjer pa *e ni, se bo to zgodilo v najkrajšem času, vendar se mi zdi, da je kar škoda, da izginja ta kontrastnost, z njo vred pa videz znane srbske patrijarhalnosti, ki bije obupni boj z zrna-gujočim velemestnim nastrojenjem. Uprav v tem je edinstvenost, lepota, zani mivost Beograda: tu velemestna umerjenost. hladnost, dostojanstvenost, skoraj da afek-tiranost, tam idiličnost. patrijarhalnost, ki se je podedovala in ohranila iz roda v rod. Tu impozantne palače, krasni avtomobili, asfaltirane ulice, pariške toalete, elegantna kavarne, bari, tam nizke hiše z avlijaml (dvorišči), izgarana kljuseia. fei & svojimi zadnjimi silami vlečejo težko naložene vo zove po strmi, grozni kaldrmi, ljudje ki ljubijo priprostost, ki diše po čebuli, »kafanec, v katerih dooiš »u svako Joba fri ške ćevapčiće i ražnjiće« z narezano čebulo in velikim kosom kruha, rakijo m nepogrešljivo črno kavo. Zvečer ti svi rajo cigan) m oojejo pevačice Beograd sestop iz dveh svetov, ki sta zanj obadva nujno potrebna, brez prvega ali drugega bi ne bil to. kar le pestro veliko mesto Beograjčani se kažejo velemeščane, kakoi da bi bili vajeni tega velikega. vrveČega in kipečega Beograda le najmanj pol stoletja Ko hodiš po polnih ulicah, srečavaš tisoče in tisoče ljudi, pa ne poznaš nikogar, *ebe ne pozna nihče, vsi so si »tujci« Pojdi, kamor hočeš, živa duša se ne bo zmenila, kam greš. s Čim se baviš s kom občuješ V* beo grajskem prometu. hrupu in vrvenju kar vtoneŠ, tu ni več malomeščanskega opravlja nja. stikanja radovednih glav. skrivnostnega pošepetavanja. Za kaj takega ni časa. to utegnejo ie komšije (sosedi) in sostanovalci iz iste hiše Niti to se ne more reči. da bi >ves Beograd živel pod močnim dojmom take in take senzacije«, zločina ali česa slič-nega. Zdi se, da ^dojem* kake senzacije ne učinkuje več v tem delu mesta, preden je novica dospela v drugi konec Beograda. Vsekakor pa so — žal — v Beogradu senzacije na dnevnem redu. Tak torej je Beograd: tu živ, razgiban, tam reven, beden, otožen. Skratka: pester in poln nasprotij In le tak je Beograd lep. še več: privlačen. Ako bi ne bil tak. temveč ves moderen brez ekstremnih kontrastov, bi bil sicer tudi lep, a ne bi mikal, temveč odbijal . . Toda skušal bom še prikazati Beograd s svetle in temne plati. Kajti nikakor ne bt bilo kritično, ako bi Beograd koval v zvezde, pri tem pa tendenčno preziral vse, kar je temno in nelepo. kakor ni kritično tn pravično, da nekateri vidijo v Beogradu zgolj sence! Boris Wider. Koncert pevskega kvarteta Gl. Matice V ponedeljek zvečer je Glasbena Matica v po*astltev 40 letnice pevskega, udejstvovanja Ivana Završana priredila koncert svojega pevskega kvarteta. Ka-zinska dvorana Je ob tej priliki združila skoro vse naše ljubljanske pevce in častilce pevca Završana ter njegovega kvarteta. Kvartet bi se v resnici moral imenovati Zavešanov kvartet, ker je bil on njegov ustanovitelj in v njem poleg očeia poje tudi sin. Glasbena Matica pa je odlikovala kvartet s tem, da mu je oficijelno dovolila nositi naslov kvarteta Glasb. Matice, kakor se je že prvikrat imenoval ob priliki francoske turneje pev. zbora. Za vršan se sedaj ni udejstvoval samo kot pevec, temveč tudi kot organizator kvarteta, ki je izmed vseh dosedanjih imel največ pevskih nastopov in se tudi naj-delj »drži«, kajti znano je, da je življenje kvartetov, a ne samo pri nas, vedno zelo kratko. Prav. in ne samo prav, tudi dolžnost vseh. ki jih je kdajkoli s svojim petjem pozabaval Završan, je bila, da so mu po štiridesetih letih veselega in žalostnega, narodnega in umetnega petja priredili časten večer ter mu ob tej priliki izkazali svojo hvaležnost. Mnogo jih je tu bilo, a še premalo. Osupnilo me pa je, da ni bilo pri tem večeru skoro prav nič mladine. Ta, ne poznavajoč nekdanje pevske romantične dobe, katere zelo razširjen in važen del so bili posamezni pevci in pevski kvarteti vsepovsodi in tudi pri nas, ne more in ne zna zadosti ceniti lakih udruženj, še manj pa pevcev, ki so storili za širitev domače pesmi več pod odrom, kot na odru, več zunaj, po deželi, kot v sredini, v mestu, ki so ljubili in gojili pesem zaradi nje same, brez plač in nagrad, brez velike slave in časti. TaK pevec je bil in je Završan, pravi tip dobrodušnega, neumornega slovenskega pevca, ki se je mogel roditi in udejstvovati le v »nekdanjih« časih Vsi. ki še tako pojo in ljubijo tako petje, bodisi 3ami. ali v kvartetih, so še iz »nekdanje« dobe In poleg Završana in njegovega kvarteta je k sreči iz tiste dobe med nam' še nekaj krepkih in neomajnih »Završanov« in kvartetov Mladih in najmlajših ni! Ti imajo druge in drugačne cilje in ideale, morda so zanje meje pevskih kvartetov preozke, s svojim petjem si žele na koncertne in operne odre. v veseli družbi jih ne slišiš peti nikoli, niti sami, niti v kvartetih ali zborih. In v resnici so pevskim kvartetom stavljene zelo ozke meje. Silno redko 3mo kedaj slišali o znamenitih pevskih kvartetih, v sodobnosti poznamo morda le eno samo podobno udruženje zamorskih pevcev, katerih ponesrečeno kopijo smo letos poleti slišali v Ljubljani. Res izvrstni vokalni kvarteti, — med Nemci jih je bilo včasih nekaj, — so bele vrane Dandanes jih sploh ni. tudi zanje noben komponist ne piše. Vzrokov je dovolj Predvsem ne najdeš izlepa četvero homogenih glasov ne pevsko enako šolanih, predvsem ne smejo biti med njimi glasovi solističnih teženj, specifičnih barv. Znano je. da po najslabši skupni nastopi v četvero-, petero- in več spevih pevcev solistov. Vsak posameznik je lahko cel umetnik, v skupnosti se pa majejo, da včasih pri največji pazljivosti ne veš. ali jih ie bilo pet ali šest. Vsak je, kot solist, vajen poslušati predvsem le sebe. Tudi vokalni kvartet le po silno dolgotrajnem skupnem petju doseza izravnano zvočnost, ako pa ni enako močnih enakobarvnih enakošolanih glasov, se harmonični dinamični ^Jcviliber ne doseže nikoli, pa naj bo volja še tako velika in dobra. Na tem šepa vsak naš kvartet in je bil morda najidealnejši do-sedaj res »Slovenski kvartet«, kakor pravi tudi g. Skalar v »Slov. Narodux. Prijetnim, naravnim kvartetnim glasovom z zborovsko pevsko tehniko se prilegajo najbolj priproste homofonske skladbe 'i-rične vsebine, zanosne kantilene. Polifon-skim stvarem, z zavitimi melodičnimi linijami posameznih glasov pri skromni pevski tehniki običajno vokalni kvarteti niso v taki meri kos Zato je tudi naravno, da se vsi naši vokalni kvarteti trdo urze auirejsm pesmi m m med njuni oajti enega, ki bi segaj po novejši tcvartetni literaturi, ki pa je. kot že omenjeno, zelo, zelo pičla in skromna, in ne samo pri nas. Nimajo pa tudi vsi dovolj časa, da bi se cemeljito bavili s študijem novih stvari, kajti so to le pevci ljubitelji. Nekaj tega velja za kvartet Gl. M. Kar pa je povedal že g. Skalar v »Narodu«. In vendar so pevci-ljubitelji oni, ki na svojih ramenih nosijo vso slovensko zborovsko in kvar-tetno muziko. Zato čast ob priliki 40 letnice Završanu in njegovemu kvartetu. — ž njim in kvartetom se Čutijo počaščeni vsi naši pevci. * Koncert je ot^oril g. Peruzzi z lepiin predavanjem o slavijencu, kvartetu in progiamu. Aled koncertom je slavijenca v imenu Kubadove župe pozdravil ajen predsednik g. dr. fivigelj. mu čestital ter mu izročil v znak priznanja in zahvale diplomo. Prejel je tudi kopo cvetja. Kvartet je svoj koncert absolviral korajžno ter bil po vsaki točki deležen živega ploskanja. Prijetni, takorekoč pevsko-družin3ki praznik se je nadaljeval po uspelem koncertu pri mizah, kjer je bila najbrž izrečena še marsikatera umestna in krepka I beseda. Tramvaj na Karlovški cesti Proti Šiški in Viču se je raztegnil naš tramvaj In tudi proti Kurji vasi še miga. počasi in komodno sicer, ampak vendar je še živ Od rotovža pa do srede Karlov ške ceste jo maha počasi in obstane na vsakem oglu kakor psiček, potem se pa zapodi v dir proti Kurji vasi in ne dohi-tiš ga do Cešnovarja onkraj Ljubljanice Ne da bi bil poln in bi bili vsi prostori v njem zasedeni od takoimenovane »vodne kasarne« ali po domače »voserkasarne« dalje, o ne, še vedno je dosti prostora v majavem vozu, ali zamerili smo se mu gotovo, da nas s Prul tako prezira In ne mara seboj. Te dni se je namreč spomnil in je svoje križišče prestavil iz bližine Privoza nazaj doli proti mpstu prav na sredo Karlovske ceste, če je tega svoje-^lavnega starca sploh mogoče pregovoriti, bi prosih gospode, ki imajo z njim opraviti, naj ga skušajo z lepo besedo prepričati, da bi obstajal tudi pod Svecarjevo domačijo, kjer se steka Pri voz v Kar lovsko cesto, pred slavnim Rihtarjem ali pa tik pred mostom na prostoru med Gruberjevim nabrežjem in cesto Za gradom. Izplačalo bi se ostareli trmi dobro, saj odtod vodi pot na grad in se steka ves promet iz Streliške ulice. Domobranske ceste z ene, z druge strani pa s Prul ln celo z OpeKarske ceste onstran vode. V tem kraju imamo tudi Bouconovo tovarno za stole in tovarni obeh Franzlov za pletenine, Petrinovo mizarsko podjetje in Mar-tinčevo žago. vedno dobro obiskovano gostoljubno domačijo predsednika Zveze gostilničarjev Kavčiča, dosti ljudi je pa tudi v palači Češke banke, dveh velikih mestnih stanovanjskih hišah, še več pa v šoli na Prulah drobiža, ki so starši vedno v skrbeh zanj, da se na mokri blatni cesti ne prehladi in zboli. Proti Privozu gravitira tudi Opekarska cesta z Gmajno ln sploh velik del Trnovega, ki bližje nikjer nimajo cestne železnice ali avtobusa. Ker bo končno mogoče popravljena in čedna tudi ces^a Za gradom, imajo prebivalci Streliške ulice, Mišičeve m Domobranske ceste skoro tja doli do Poljan tudi najbližje na tramvaj, če bi bila postaja blizu mosta Na Privozu zida Zveza gostilničar jev svoji dom in gostilnlčarsko. servirno in gospodinjsko šolo, ki bo odprta že prihodnje leto in se z njo frekvenca Privoza še pomnoži Zakaj so prestavili križišče pred Vodno kasarno, je seveda stvar lnženjerjev. zadeva uprave je pa, da napravi električ no železnico čim rentabilnejšo — nazadnje je pa tramvaj tudi zaradi koristi prebival stva. Zato naj pa Člani uprave, ki bodo menda nocoj odločali o tem vprašanju, pomislijo, da zastopajo tudi interese prebivalstva, ki jih je postavilo na ta mesta Sicer prosimo za postajo, vendar smo pa preverjeni, da so gospodje sami toliko razsodni in na mestu, da bodo rešili vprašanje v splošno zadovoljnost prebivalcev ln le tako tudi v korist mestne občine. Za pametno odločitev je tehtnih vzrokov več kot preveč! Četrtek, 20. novembra. 12.15: Plošče (slovenska in plesna glas* ba). 12.45: Dnevne vesti 13: Čas. plošče, borza. 18: Plošče. 18.30: Drago Ulaga: Gimnastična ura. 30.30: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon«. 21.30: Samospe* i g. Mirko Puglja. 22.15: Harmonika*solo g. Pilih. Vmes poročila in časovna napo« ved. 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 21. novembra. 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 13: Čas, plošče, borza. 17.30: Radio orkester 18.30: Dr Reja: Vremenoslovje 19: Ot Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30: Gospo* dinjska ura, ga Zemljanova. 20: Ravnatelj Lajovic: Vzgoja naraščaja. 20.30: SolisHčnl nastop violinskega virtuoza g. Karla Rupla 21: Radio orkester. 22: Časovna napoved tn poročila, napoved programa za nasleemji dan. Sobota, 22. novembra. 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 13: Čas. plošče, borza. 18: Viktor Pirnat: V dolini gradov: Sote»ka«Sv. Peter (RogVDol toplicesRožek 18.30: Radio orkester 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina. 20: B Horvat. Nekaj o poklicanih in izvoljenih (iz ciklu* sa »Filmska kultura«) 20.30: Citraški ter* cet »Vesna«. 21.25- Slovenske narodne I pesmi poje g Mari*r» Rus 2?,!^ H*w*i jazz. 23: Napoved programa za naslednji j dan. KOLLDAR. Danes: Sreda, 19 novembra 1930, katoličani: Elizabeta, pravoslavni: 6. novem« bra, Pavao. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama. Razbojniki B. Opera: Bohemc D. Kino Matica. Hajduška pesem. Kino Ideal: Studentomska ljubezen, DEZL RNE LEKARNE. Danes: Bohinc Rimska cesta. Leustek, Resljeva cesta, dr K.met. Dunajska cesta, — ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. Opozaija se aktivno članstvo lahkoatle:-ske, plavalne in nogometne sekcije, da sc vrše redni zimski treningi vsak ponedeljek in četrtek v I. državni gimnaziji in sicer od 13.30 naprej. Treninge vodijo telovadni prvak' in izkušeni dolgoletni amaterski lahkoatletski trener. Udeležba za članstvo brez izjeme obvezna. — Načelnik. Svetovaclavski zvonik na Jadranu V nedeljo 30. t m. bo položen temeljni kamen sveto vaclavskega zvomha v Mlinih (?) pri Dubrovniku, kamor spada pod faro tudi znano morsko kopališče Kupari-Srebrno Zvonik bo zgrajen po načrtih češkoslovaškega arhitekta g Ondfeja iz Prage. Denar so zbrali Cehoslovaki Svečanosti se udeleže zastopniki oblasti, raznih korporacij in domačini v slikovitih narodnih nošah. V temeljni kamen pa polože praški delegati listino naslednje vsebine: »Pozdravljajoč polaganje temeljnega kamna za svetovaclavsk: zvonik pri župni cerkv v Mlinih, izražamo vročo željo, da bi bila ta stavba kot sad tesnega sodelovanja češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda trajen spomenik bratskih stikov med obema slovanskima narodoma. Njegovi zvonovi naj btrokom. služmčadi nsu -iačk; n kanarčku Zlatim, ribicam oa 'ahko komandiram jaz. SteV lJt4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 19 novembra 1930 Stran ^ Dnevne vesti — Iz železniške službe. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani so imenovam za šeia Npiošnega odseka prometno-pisar-n.škega oddelka dosedanji uradnik Ivan Deržić. za šefa 11. odseka vojne delegacije dosedanji šef splošnega oddelka Alojzij kandi in za referenta za industrijske tire in skupne postaje dosedanji šef II. odseka vojne delegacije Venčesiav Cernigoj. — Razpisane službe. OUZD v Ljubljani razpisuje sledeča službena mesta: eno mesto kategorije A položaja VIL konceptne stroke, eno mesto kategorije C položaja VI. pisarniške stroke, eno mesto kategorije C položaja VIII. pisarniške stroke, 4 mesta kategorije C položaja IX. pisarniške stroke, eno pogodbeno mesto kategorije C položaja IX. pisarniške stroke, eno mesto kategorije B položaja XI. siužiteljske stroke in vsa ostala mesta kategorije C po položajih m strokah, kakor se izpraznijo z oddajo gorenjih mest. Prošnje je treba vložiti Jo vštetega 2. decembra opoldne. — Razdelitev zimske službene obleke poštnim uslužbencem. Poštno ravnateljstvo dravske banovine razglaša, da dobe službeno obleko, čepice, čevlje in plašče za leto 193U-31. vsi uslužbenci, kateri so upravičeni do službene obleke. Med upravičene uslužbence spadajo tudi zvaničniki in siužiteiji L stopnje v Ljubljani in pri pošti Maribor 2. — Površnost poštnih uradnikov pri usmerjenju pošiljk za Stolac. Pošta Stolac v področju drinske poštne direkcije se pritožuje da prihajajo pošiljke, izročene pn raznih pošuh v naši kraljevini za pošto Stoiac skoraj vsak dan, opečatene na zadnji strani z žigom Stalać, Ston ali — Otočac. Včasih se celo zgodi, da so na kaki pošiljk vsi trije pečati imenovanih pošt, kar pomeni, da osobje, ki posluje s temi pošiljkami, prav nič ne pazi pri čitanju naslovne pošte. — Prepovedani Usti. List »Borba«, ki izhaja v Parizu, list »Grič«, ki izhaja na Dunaju, ruski list »Anarhija«, ki izhaja v Bueno> Airesu, revija »Budućnost*, ki izhaja v Berlinu, ter madžarski leksikon »Genius kis Leksikon«, ki je izšel v Bu-dimpešt. so prepovedani v Jugoslaviji, ker pišejo prot: njenim interesom. — Japonska učenjaka v Zagrebu. V Zagreb «ta prispela znamenita japonska učenjaka prof. dr S. Nish gishi iz Mukde-na in profesor dr. Mibajashi iz Nigjata. Japonca sta prišla v posebni misiji. Poslala ju je japonska vlada, da bosta na tehničnem oddelku zagrebške fakultete v zavodu za fiziko in kemijo dr. Plotnikova proučevala ultravioletne in toplotne žarke Profesor dr Plotnikov je svetovna kapaciteta in je vzbudil lani s svojo knjigo »Fotokemija za medicince«. ki je izšla v Leipzigu, splošno zanimanje. Nemški učenjaki so ga kmalu povabili v Hamburg, kjer ie predaval učeniakom o svojih poizkusih. — Tečaj za pršenje barv. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOl priredi od 3. do 18 decembra v Ljubljani dnevni tečaj za pršenje barv na les, kovine, pletenine ter večerni tečaj za pršenje barv na usnje in čevlje. Poučeval bo poseben strokovni učitelj, ki ga Je dal zavodu na razpolago Zavod za pospeševanje obrta na Dunaju Pouk se bo vršil predvidoma v dnevnem rečaiu v dveh skupinah po največ" 15 udeležencev, razdeljeno na dopoldne in popoldne Opozarja na ta tečaj osobito ličar-skt in pleskarske mojstre, mizarje, stru garje, kovinarske obrtnike, ki potrebujejo pleskanje in ličanje za dovršitev svojih izdelkov, ter usnjarje in čevljarske mojstre Ker se bo mogio sprejeti v tečaj le omejeno število udeležencev, se bo dala prednost mojstrom, pomočniki pa se bodo sprejeli ie izjemoma po razpoložljivosti prostora Za dnevne tečaje je določena pristojbina za mojstre 200 Din, za pomočnike pa 100 Din za usnjarskočevljarski večerni tečaj pa za mojstre usnjarske stroke 100 Din, čevljarske stroke in pomočnike obeh strok pa 50 Din. Prijave za udeležbo je poslati Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI najkasneje do 25. novembra, na poznejše prijave se ne bo oziralo. — Josip Rijavec v Zagrebu. ZagrebšK'. listi poročajo, da bo član berlinske državne opere Josip Rijavec v začetku decembra gostoval v Zagrebu —Društvo prijateljev psov (Kinološko društvo v Zagrebu prredi 30. t. m. v pro* stonn Zagrebškega Zbora razstavo psov, na katero vabi vse lastnike psov Razsta* viti se more vsak pes brez razlike pasme. Društvo je že vsem njemu znanim lastni* kom psov poslalo vabila in tiskanice za prijavo, pa se po tem potu obrača na one. ki teh vabil niso dobili, kakor tudi na slo* vensko javnost, da to ugodno priliko vpo» rabi in si to razstavo ogleda, ker bodo na njej razstavljeni psi rz cele države Dni* štvu prijateljev psov se je posrečilo, da pridobi razen domačih sodnikov kinologov tudi take iz inozemstva, ki so mednarodno priznani po Mednarodni federaciji društva prijateljev m ljubiteljev psov v Bruslju (Federation International Cynologique Bruxilles) in se bo ocenitev psov vršila ne samo po pasmi kot taki. ampak v glavnem po zunanjosti poedinega psa. Razen plake* te Mednarodne federacije društva prijate« ljev in ljubiteljev psov v Bruslju za psa državnega prvaka se bodo razdelile tudi plakete v zlatu, srebru m bronci Jugoslo* venske kinološke zveze v Ljubljani, nada« Ije diplome društva, ki razstavo priredi, in naposled še nagrade, ki so jih darovali po* edinci. Vsi razstavljalci in njihovi psi ka» kor tudi vsi obiskovalci te razstave uživa* jo na državnih železnicah 25 odstotni po* pust, če pokažejo pri vstopni postaji legi* timacijo Zagrebškega Zbora. Te legitima* cije razpošilja Društvo prijateljev psov vsem onim, ki so se že ali se še bodo najpozneje do 20. t. m. prijavili, na kar se interesente posebno orxxzarja. Po tem ter* minu se dobe te legitimacije samo še pri Zagrebškem Zboru in njegovih zastop* stvih. Ker se začne razstava ob 8. zjutraj, je želeti, da se psi po možnosti pripeljejo v Zagreb že 29. t. m. Društvo je poskrbelo, da bodo psi prenočevali na samem razstav* nem prostoru v toplih zaprtih prostorih. Tudi za prehrano psov je preskrbljeno. Končno se opozarjajo vsi interesenti. da morajo imeti s seboj potrdilo pristojnega občinskega urada da v kraju njihovega stanovanja ni primera stekline torej tudi ne kontumaca Zaradi eventuelnih infoT* macij pa prosimo, da se obrnete na ta ini* štvo Društva prijateljev psov v Zagrebu. Vlaška 53, II. stube. IV. kat. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno. Tudi včeraj le bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14, v Skoplju 10. v Zagrebu 9, v Mariboru 6.5, v Beogradu 6, v Ljubljani in Sarajevu 5 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljeni 768 mm. temnentura je znašala 1° — Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo dne 23. t. m ob pol 16 veseloigro »Ne zataj. svoje ženeU. ki ie pri prvi upnzoritv vzbudila salve smeha 59vn — Šimpanz za zagrebški zoološki vri. Zagrebški zoološki vrt je kupil za 10.00« dinarjev od trgovca Kazimirja Klineka na Bledu lepega šimpanza Šimpanz se v novem bivališču prav dobro počuti. — Poskusen samomor. V Zagrebu si !e hotel včeraj v Medvedgradskoj ulic; končati življenje 201etni delavec Ivan Ponjan Prerezal si ie žile na levi roki in se zabodel v prsa Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Vzrok poskušenega samomora je bila brezposelnost, beda in nesrečna liubezen — Smrtne nesreče. V Ravenici pri Spli tu se je smrtno ponesrečil 601etni delavec Mi jo Babic Mešal je na mostu cement, ne nadoma je pa izgubi! ravnotežje In padel 5 m globoko Priletel je naravnost na glavo in se ubil. Pri vasi Tovarnik blizu Sremskf Mitrovice se je smrtno ponesrečil 381etn' gozdni delavec Marko Mrkobrad Velik hrast je padel nanj in ga ubil Mrkobrad je bi' oženjen in oče treh otrok — Rodbinska tragedija V vasi Kuz min pri Sremski Mitrovici se je te dni od igrala grozna rodbinska tragedija Posest nik in mesai Viljem iezei-* se že delj 6a sa ni razumel s svojima sinovoma in žen j ki so bili velik' žanravijivr-i Te 1ni 1e že na zopet vzela 2500 Din in jih zapravila Oče je fantoma zagrozil, da ju ustreli £e se ne poboljšata Ko se je Hezerle zvečer vrnil domov, sta ga sinova v zasedi poča kala in ga s koli pobila na tla Udrihala sta toliko časa po njem. da se ni več sranil Nesrečnega očeta so pripeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. rfinova-ubijalca in mater so orožniki aretirali. OCAVltl KLJUČ Najboljše, n^ftrafnefše, zato 13 naiceneiŠcJ Iz Ljubljane —Ij Prihod odličnih Francozov v LJubljano. Jutri pnspo v Zagreb iz Splita odlični francoski gosti, ki so kot člani francoske deiegacije prisostvovali odkritju spomenika hvaležnosti v Beogradu, nato pa odpotovali v Dalmacijo. To so bivši minister prosvete senator Andre Honorat, rektor vseučilišča v Poitiersu g. Coulet, vse-učiliški profesor g. Pieneau iz Montpellie-ra in dr. VVarniere. Francozi si ogledajo mesto in njegove zanimivosti, potem pa posetijo rektorja zagrebške univerze dr. Belobrka. Popoldne napravijo izlet v zagrebško okolico, zvečer pa odpotujejo v Ljubljano. —li Miklavž prihaja — največji domači praznik za Ljubljančane, mlade in stare, m ki ničesar ne izgubi na svoji popularnosti kljub »moderni« dobi in raznim krizam. Mnogo izložb se ie pripravilo na njegov prihod že mesec dni prej ter dalo temu »pomembnemu« Času značlteo obeležje Dan za dnem je več rdečih izložb, iz katerih »las vljudno pozdravljajo hudiči in se nam po svetniško nasmihajo »Miklavž!* Najbolj »vlečejo« seveda otroke, ki so silno navdušeni nad tolikim Miklavževim bogastvom: obujajo mnogo obetajoče upe .n ugibajo, s čim jih bo osrečil. Priznati moramo, da so naši trgovci tudi umetniki v aranžiranju izložb in prav dobro se zavedajo, da je treba konjunkturo izrabiti. — Največ zanimanja vzbujajo nekatere izložbe na Mestnem trgu in v Stritarjevi ulici. Igračk je na gore, razstavljene pa so vse tako. da morajo vleči. Omembe vreden je v Krisperjevih izložbah zlasti žerjavčeK. ki vrt avtomobilček med ameriškimi nebotičniki, in novi ljubljanski kolodvor s kompletno železnico, vozovi, poslopji itd. Pred izložbami je nenavadna gneča. —li Izredno živahno je še vedno na Dunajski cesti in v Prešernovi ulici zaradi gradnje tramvajske proge. Včeraj so polagali pred poŠto v Prešernovi ulici drugi tir ob »asistenci« cele armade radovednežev, delavci so pridno sukali orodje, gledalci pa jezike — kot navadno. Na Dunajski cesti so odkopavali tlak, kjer bodo izkopali temelj za drugi tir. Na Gosposvetski cesti pa ie giadil nasip proge parni valjar — Tramvaj je vozil po Dunajski cesti do poŠte, po Prešernovi ulici pa do trgovine Bat*e, ker Še cestišče ni bilo dotlakovano —I: Lov na cipe in ljubljanski ciparji. Mesec november je veljal svojčas čas za trnovsko in krakovsko ciparsko sezono Marsikak Ljubljančan stare generacije se vč še spominjati, kako so Po travnikih od Ilovice do Havptmance, po Karolinški zemlji in v Crni vasi, na drugi strani Ljubljanice pa od Gmajne v Mestnem logu pa daleč gori do Lip v tem času brlizgale • cipence*. sikale v »ravšelnu« ujete cipe in prikiicavale mimo paseče trope cip - tovariši*, na nastavljene limanice, v kletkah pa so klicali razni »vabljenki« svoje proste tovariše — liščke, čižke, grilčke in druge ptice pevke k sebi. Ta lovski sport Je veljal seveda le za ljubljanske ciparje in tičarje profesijoniste! Toda za ene kot za druge je nastopila čez čas kruta usoda? Ogranil jim je ta »sport« zakon v varstvo ptic m organi, ki so jim bili. noč in dan za petami Kakih pet ali šest let sem pa so tudi — cipe odpovedale. Vedno manj jih je tako, da ne pride danes profesijonalen ci-par že davno nič več na svoj račun in se mu trud ne izplača niti za — lim. Ljubljančani pa so s tem prišli ob svojo naslado tako, da jim danes ne preostane drugega koi le še — žabe. Pa tudi teh je vsako leto manj! Tako se je končala zadnja leta tudi idila — lova na cipe, ki je donašala marsikateremu ciparju skromen zaslužek —Ij Zadnjikrat se bodo letos Ljubljančani drsali po tivolskem ribnjku. Prihodnje leto ga bo mestna občina preuredila za otroške grišče Ljubljanski drsalci bodo pa v bodoče brusil drsalke na drsališču Ilirije m — v sili — tudi lahko pa rako v -niškem bajerju. Za šolsko revnejšo mladino bodo pa za drsanje služile, kakor vedno, poiedenele ljubljanske ceste in hodniki —Ij Današnji živilski trg je bil še dokaj dobro založen Mnogo je bilo labolk, ki se še niso podražila. Kg po 4 do 8 Din Kostanj je zadnji, vendar je poceni, liter dva dinarja Nudili so tudi orehe liter po 4 dinarje Mnogo je bilo grozdja, četudi imamo prav za prav že zimo. Prodajali so ga po 7 do 9 Din kg Pojavile so se tudi kutine, ki so vzbujale mnogo zanimanja. Prodali jih pa niso mnogo, četudi niso bHe preveč drage kg po 7 do 10 Din. Kutine so prava rariteta. V mestu jih rabijo pri izdelovanju sladkega kutinega sira in dišečega likerja Nekateri jih vlagajo tudi med perilo, da dob' priieten duh Na kmetih pa jih vlagajo ponekod med zelje, »da se boljše ski-sa«, kot pravijo — Med sočivjem in žele- li Szaniavvski Živa vez Gospa Zenobija je imela strašno rada goste Ce bi bilo po njenem, bi jih bila sprejemala dan za dnem. to da gospod soprog je bil v tem pogledu čisto drugačen Njega je prijel krč vedno, kadar je zapel zvonec in oznanil nepričakovanega gosta Gospod Knrlowski je razumel da so pač triki dnevi v letu. ko se SloveK ne more izogniti gostom Ob takih dnevih jih je sprejemal kot nujno zio, kot šibo božjo, ki je napravila v pro računu varčnega višjega državnega uradnika vedno večjo ali manjšo luknjo Zato se je že pozimi veselil poletnih počitnic, ko vsi znanci odpotujejo iz mesta tako. da poseti kar sami po sebi odpadejo Zlasti letos med počitnicami so bili prve dni izgledi v tem pogledu zelo dobri Sin Zbvszek \e moral za dva meseca k vojakom, hčer ka H«lka se ie bila pa odpeljala s skavti za vse ooletie taborit ntvam k morju Gospod Karlovvski je pa osral I z gospo Zenobijo lepo doma, kajjti izdatki za hčerko na Dočitiiica1. in si-uii pri vojakih so bili itak visoki Mnž *»e je veselil, da bo imel vsaj *ez poletje mir pred vsiljivimi gosti in da se bo dalo v gospod i njstvj nek« j pri-štediti Pa se je temelji'o smeđi Izkazalo te je namreč,. da ie jst.-iI čez poletje no vezan na me^tc tudi dober znanec rodbine, star samec S:ic"ro\vski. ki je začel tebi nic meni niti hodili >'koro vsak večer na večerjo Bil je Hk«er skromen, vse prej kot izbirčen, a vendar . Večerjo bi /o kako pogrešila, ^o^pod Karlowski |s poleti rad jedel kislo mleko s krompirieir (po taki vo-čerji se dobro spi) a naenkrat z e-»ar.(»m je vendarle treba računati, kuli.iti večerjo, pogtinjnti .nizo . . . — Da bi ^a vrasr tega Su «>owske-gal Kaj mu ra pride na misel? Saj °koro ne mine dan. .Li bi po večerjal pi i nas . . — Počitnice so. i'ragi moj, — je •oiažila gospa Zenobija &uc»«a — Vei naši skupni znanci se ^e razkropili, razen naju rinua v nspstti nikogar ^aj je izredno simpatičen in prijazen deč I ko. Pa ti menda vendar ni . .. — Vrag z d*im I plativi bo pa le, ki bi jih ne bilo treba . . — Pardon. dragi ifl«»ji! Ti izdatki pa res niso od ve«1 Ne sm.*š pozu bi ti. db je gospod bucbomski ..aiina živa vez e svetom s kulturo . -- Kakšna *efc, sr»m©ka strela? Čemu potrebujeva naenkrat ie nekakšno vez? — Govoriva odkrito. Ali mi daš kdaj denar za gledalifere? Mi kupiš kdaj knjigo, ki bi jo rada čitala? se je začela razburjati gospa Zeno-bija. — Saj vendar veš, da pri mojih dohodkih . . . — Saj to je tisto! Gospod Suchow ski ima pa zveze. Včasi pa le prinese vstopnico. In knjigo, ki bi jo »ada či tala, mi vedno dobi pri znancih aH v knjižnici Sam dob~o veš. kako sem želela čitati »Svejkac. In kd" mi ga je preskrbel? Gospod Suchowski!^j«i bežni v, vedno dobrodošel človek in za to se kar sprijazni z mislijo, da bo hodil k nam na večerjo Pravim ti. to ie živa vez s svetom in z njegovo kulturo! ujavo prevladuje zeue — Kisio kg po 6 Um io v glavah po U.75—2 D.n komad, kisla repa po 2^nj Dm kg, Krompir po l Din ud Ostale blago je bolj slabo zastopano En-divijt ni več mnogo, posamezne glave prodajajo po 0.50—i Din komad. Precej pa je bilo motovilca, merica po u.2o Din. — Perutnine ni bilo toliko kot ob sobotah, jajc pa izredno mnogo Neka »jajčanca« je prodajala, za čudo! — tudi purmanova jajca, kot je dejala sicer so pa bila purja, komad po 1.75 Din. Kokošja so nekoliko cenejša, komad po l.5u Din. —Ij Izpit za brivskega mojstra je napravil z dobrim uspehom g. Vaši Ciril iz Ljubljane. Čestitamo! —Ij Vič. Vozniki pridno dovažajo kamen za temelj tramvajske proge. Celi kupi tega materijala leže ob cest šču do nove šole. — Na pošti imamo nekaj časa sem javno telefonsko govornliico, ki je pa res *javna«, ker niso aparati v celici, ampak kar na zid obešeni, tako da tudi stranke slišijo, kaj se govori. Prosimo, naj se ta nedostatek čim prej odpravi. — 2ice za električno razsvetljavo, katere so nosili doslej leseni drogovi, pritrjujejo te dni na vzidane železne držaje. — V sokolski dvorani hite s polaganjem parketov. Stene in strop so v okusnih barvah preslikane. Oder bo pa prenovljen v 14 dneh PONOS VSAKE GOSPODINJE je kuhinjska posoda iz aluminija ali emajla raznih barv in kvalitet Oelej si bo jiato zalogo, katero ti nudi najugodneje tvrdka z železnino STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA. Sv. Petra cesta st 3;" —Ij Trije zanimivi koncerti. v prvi polovici meseca decembra bomo imeli v Ljubljani tri v resnici seriozne konceite. Dne 3. decembra bo koncertiral prvič v Ljubljani špansk. violinist Juan Man en, ki je eden največjih svetovnih goslačev. 9. decembra bo izvaja! pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča ogromno delo francoskega komponista H. Beriioza »Prokletstvo Fausta« za soli. zbor in orkester, isredi meseca decembra pa bo II. sim-romčn: koncert letošnje sezone, ki ga dirigira skladatelj Lucijan Marija Skerjanc To bodo trije koncerti s takimi programi, da smo nanje po vsej pravici ponosni. Predprodaia bo v Matični knjigarni. Vse drugo javimo pravočasno —li lavna dražba zarubljeuih predmetov bo 22. t. m od 9 ure dopoldne dalje pn" mestnem načelstvu v Ljubljani, Mestni trg št 1, pritličje Več na razglasu, ki je nabit na mestm deski . —Ij Delavsko godbeno društvo »Zarja« bo koncertiralo v ponedeljek 24. t m. v Filharmoničm dvorani. Pn tej priliki nastopi godalni orkester »Zarje« pod vodstvom dirigenta g Bučarja Iz bogatega sporeda navajamo naslednje točke: Michiels- »Lepa mlinarica«, overtura Rossini: Overtura iz opere »Tancret«; Grieg: »Udanostna koračnica«; Schubert: Simfonija v h-molu. To so glavne točke sporeda kater* bo izvajal orkester delavskega glasbenega društva Že samo to dejstvo, da so naši delavci, ki si morajo v potu svojega obraza služit1 vsakdanji kruh. posvečajo resni glasbi, moramo iskreno pozdraviti in nagraditi njihovo delo s številnim obiskom pn koncertu Vstopnice se dobe v MatiČm knjigarni. Sedeži so po 12, 8 m 6 Din stojišča po 4 Din —li Udruženje lugoslovenskih inženjer-lev in arhitektov sekcija Ljubljana, pnred za svoje člane in njihove goste ^kupert >gled gradnje palače Hranilnega in Dosojil-;iega konzorcija v Gajev ulici pod 8LOVEN8Kl NARO Dc, dne 19. novembra 1930 Ste v Jv. K. O. Brownt ^ Vitez enega dne Roman . ^sno !■ bilo izredno široko in iz najboljšega stekla, da bi bik) v galeriji dovolj svetlo. Nesrečni Cardinal ie kmalu Sjpoznal, da je tako težko, da se ne bo nak> odpreti — v naglici namreč ni opazil, da so ob straneh vrvice, za katere je treba potegniti, če se hoče okno od-pre»ti, ali zapreti. V drugačnih razmerah t>i bil najbrž takoj opazil, da se da okno Drav lahko odpreti. Toda v paniki, ki se «a je polastila, si je razlagal svoj ne-Hspeh s tem, da premalo vleče. Zato se Se obesil na vrvici in potegnil na vso moč. Edina posledica je bila, da se je desna vrvica pretrgala. Peter je izgubil ravnovesje, se opotekel in telebnil na hrbet tako, da je malo manjkalo, da si ni zlomil hrbtenice. — Uff! — je zastokal. Nekaj časa je bilo vse tiho, potem se ie pa začul zamolkel glas sira Waltera: — Kaj je bik) to? Peter, ki je bil že ves trd od strahu, se je brž pobral in ozrl. Sir Walter ga ne sme zalotiti v tem sumljivem položaju, še manj pa prisiliti ga, da bi mu odgovarjal na vprašanja, na katera sploh ne sme odgovoriti. V tem primeru bi ne mogel obvarovati Jeanne posledic njenega nepremišljenega početja. Ko so se torej začeli težki koraki sira šaltera bližati vratom galerije, je zbral Peter zadnje sile in planil za veliko zaveso pri oknu. Tu je obstal nepremično, samo dihal je težko in klical vse svetnike na pomoč, da bi bil čim prej rešen iz mučnega položaja. Komaj se je zavesa nehala majati, že so se odprla vrata in na pragu je obstal sir Walter. Ozrl se je po galeriji in pogled mu je obstal na mizi, kjer je opazil nekaj nenavadnega. Nekaj časa je nepremično zrl na mizo, potem je pa stopil k nji, vzel prvo sliko in jo odvil. Peter je videl, kako se je zdrznil in zamolklo vzkliknil. Iz njegovega glasu je odmevala radost, pa tudi presenečenje. — Kaj — kaj — kaj! — je jecljal. Položil je pravo sliko nazaj na mizo in segel naglo po drugem zavitku. Z drhtečimi rokami je raztrgal ovoj in privlekel na dan Romnevja. Znova se je zdrznil in presenečeno vzkliknil. Naglo se je obrnil in začel ogledovati slike na steni. Šele zdaj se je zavedel, da sta na steni dva prazma prostora in ne samo eden. — Kaj, vraga... je zamrmral in obmolknil. Prestrašeno se je ozrl na steno, potem pa na sliko v rokah m zopet na steno. Bil je tako presenečen, da mu je kar sapo zaprlo. Stal je tako, ne da bi vedel, kaj vse Jbo pomeni. Kar je nekdo potrkal na vrata. Bila je sobarica — ista sobarica, ki jje morala posoditi Jeanni obleko za ma-Skarado. — Kopel ie pripravljena, gospo d. — Kaj, — je vprašal sir Walter, ka- kor da ga je nekdo zdramil iz težkih sanj, — O ... a----da, da. Cujte, Mop- pettova! — Želite, gospod? — Povejte mi, kaj to pomeni. Kdo je položil na mizo tole sliko? — Sliko, gospod? — Tole je Constable, ki je bil snoči ukraden! Našel sem ga pravkar na mizi. Na okroglem, dobrodušnem obrazu Moppettove se je pojavilo vljudno začudenje. Bila je zagorelo, zdravo dvajsetletno dekle, za vaške razmere čedno, seve ne posebno inteligentno Izguba slike ji je bila deveta briga, slutila je pa, da je gospod zelo vesel, da se je zopet našla. — O, — je dejala prijazno. — Ulej, glej! To je imenitno! — Kdo je položil to sem? — je vprašal sir Walter. — Rad bi vedel, kdo je položil sliki na mizo. — Jaz ne, gospod, — je odgovorila Moppetova in pripomnila takoj: — Jaz se ničesar ne dotaknem, če ni moje. — Zakaj je bila pa sneta druga slika J in zavita v papir, a? — Ne vem, gospod. Jaz je nisem snela, to lahko prisežem. Morda ve gospod Tanner, kako je prišla sem. — Tanner! — je ponovil sir VValter. — Toda kako — pravkar ste mi pravili, da se je odpeljal v bolnico. — Da, gospod, toda odpeljal se je šele zdaj. Lady Bellerbvjeva je dejala, da ima zanj delo in da naj pride, čim bo utegnil. In tako se je pred desetimi minutami odpeljal s kolesom. Sir Walter se je zamislil. Jezilo ga je vedno, da je imela žena navado pošiljati po opravkih Tannerja, ki se je razlikoval od večine odličnih slug v :em, da je znal sukati v rokah vsako orodje v gospodinjstvu. Zato so ga radi rabili tudi v bolnici. A sir Walter je zdaj zahrepenel po Tannerju, ki je imel ključe od te zagonetke. Lady Bellerbvjeva najbrž ni vedela, da je dragocena slika zopet v galeriji. Odšla je z doma kmalu za njim. Tanner je pa gotovo vedel — kajti, čemu naj bi bili sicer odlični sluge? — kako se je slika vrnila v rodbinsko naročje in kaj se je zgodilo z zločincema, ki sta jo bila ukradla. A dokler se ne vrne Tanner iz bolnice, ostane ta zagonetka nepojasnjena. — Kaj vam ni Tanner zame nič naročil? — je vprašal sir Walter razočarano. Ne, gospod. Preveč se mu je mudilo. — In vi nimate niti pojma, kako je prišla ta slika v galerijo? — Ne. gospod. Jaz se nisem nobene stvari dotak--- — Držite jezik za zobmi! — je za-godrnjal sir VValter in se ozrl radovedno na sliko. In čim bolj jo je ogledoval, tem boljše volje je postajal. Tanner je bil sicer zelo brezobziren, da mu pred odhodom ni poskrbel za pojasnilo te zamotane zadeve, toda glavno je bilo, da je bila slika zopet v galeriji. Vsa vprašanja zakaj, kako in kdaj so bila prav za prav odveč. V obupu sira Wal-tera nad tatvino slike je bilo deset od- stotkov skrbi, kako bi zamašil občutno vrzel v svoji zbirki, devetdeset odstotkov pa žalosti nad izgubljenimi tisočaki. Da tisočaki le niso bili izgubljeni, se je moral zahvaliti srečnemu naključju. To ga je tako veselilo, da se je radovednost kar sama potolažila in da ga ni prav nič zanimalo, kako je prišla slika nazaj. Bil je globoko hvaležen usodi, da ni dovolila, da bi prišel ob celih pet tisočakov. Orožnik in cigani. Na travniku se utabore cigani. Orožnik pride k njim in jih vpraša, če imajo dovoljenje postaviti šotore na travniku. — Od gospoda župana imam ustme-no dovoljenje. — pravi najstarejši cigan. — Pokažite mi torej dovoljenje! — ga nahruli orožnik. Dekan za reformo bračnega prava Sedanja oblika zakonske zveze je že zastarela in treba bi jo bilo nadomestiti z novo žrebanje v drž* raz« loterij Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Včeraj 18. novembra so bili izžrebam naslednji večji dobitki: £0*000 Din srečka štev. 94.313. 20*000 DIH srečka 55.500. lO.OOO Din srečke 10.908, 65.496, 81.487, 84.766, 85.617, 88.969. 4*000 Din srečke 15.708, 22.647, 30.411, 44.362, 78.750, 81.601, 99.821. 2.009 Ditt srečke 11.261, 15.216, 15.711, 20.996, 24.470, 25.502, 26.016 30.184, 31.580, 31.892, 32.083, 34.002, 34.308, 36.197, 37.339, 37.657, 37.956, 38.217, 44.015, 51.664, 52.407, 54.597, 56.602, 57.422, 61.162, 61.495, 61.887, 63.000. 65,091, 65.829, 67.166, 67.183, 67.289, 68.703, 69.446, 70.626, 72.407, 72.623, 72.966. 74.747, 78.118, 81.645, 85.553, 85.677, 85.018, 87.998, 88.004, 89.533, 90.593, 91.032, 92.904, 93.102, 95.248, 95.314, 96.786, 97.593. Ker so vse srečke razprodane, izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati. Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutru« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«. Zadružna hranilnica r.z.zo.z.,Ljubljana,Sv.Petra c« 19 Ml t šefe vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna 2r zaraščanje števila ločitev zakona je dokaz, da je treba sedanjo obliko zakonske zveze reformirati, ker ni v duhu časa. Rodbina je izgubila z gospodarskim, socijalnim in kulturnim razvojem mnogo svojih funkcij. Gospo darsko funkcijo je že davno skoraj popolnoma izgubila V meščanskih rodbinah že davno ne delajo doma oblek, čevljev itd., kakor so jih delali v prejšnjih Časih, ko je bila rodbina gospodarsko skoro neodvisna Tudi njena vzgojna funkcija, ki je sicer še vedno važna, ni več taka, kakršna je bila v starih časih. Otroci hodijo sedaj v šolo od 6. pa vsaj do 14. leta, prosti čas pa prežive večinoma izven doma, na igrišču, v telovadnici, na izprehodih, na izletih itd Moderni zakonci tudi ne tiče vedno skupaj, kakor so tičali v prejšnjih časih. Mož je zaposlen skoro ves dan v pisarni, trgovini, tovarni ali kjerkoli, pa tudi mnoge žene morajo imeti javne poklice, da s svojim zaslužkom prispevajo k skupnemu gospodinjstvu. Poleg tega se je gospodinjstvo po mestih tako moderniziralo, da zahteva mnogo manj dela, kakor v starih časih. Nekatera gospodinjska dela, kakor pletenje nogavic, ki je zahtevalo mnogo časa, so zdaj sploh odpadla. Tako vidimo, da je zakonsko in rodbinsko življenje zdaj čisto drugačno, kakor je bilo, ko so zakonodajalci kodificirali še zdaj veljavno bračno pravo. Te in razne druge okolnosti sociološkega značaja kakor n. pr. emancipacija žen, so izpremenile zakonsko življenje tako, da moderna zakonska zveza ni več tako izrazito skupno življenje moža z ženo, kakor je bilo prvotno. Ta zveza je zdaj mnogo rahlejša, kakor je bila. Zato se tudi mnogo zakonov razdere in tam, kjer ločitev še ni dovoljena, bi jo bilo treba dovoliti. Možnost ločitve zakona pa ni najboljše sredstvo za ureditev skupnega življenja zakoncev. To je samo nasilna operacija, ki naj bi zacelila najhujše rane zakonskega razvrata To je nekakšen zavarovalni ventil, ki naj bi se odprl samo, kadar je nevarnost, da kotel eksplodira. \ edno večje število ločenih zakonov pa priča, da zakonske zveze zdaj niso take, kakor bi morale biti. Krivde ne smemo iskati izključno na strani moža ali žene. niti na obeh straneh. Življenje samo posega zdaj globoko v zakonsko zvezo in razmere so krive, da je nastala kriza tudi na tem polju. Nekateri sociologi menijo, da je iskati vzroka tudi v tem. da je zakonsKO življenje zakonito urejeno. Med zagovorniki tega naziranja so eni, ki stoje na skrajni levici in so za popolnoma svobodno obliko zakonskega življenja, ki bi moralo biti individualno urejeno, kakor vsako drugo pogodbeno razmerje, dragi, stoječi na skrajni desnici, so pa za strogo izpolnjevanje vseh zakonskih dolžnosti in za absolutno neras-družnost zakonske zveze. Med tema dvema taboroma stoje reformatorji, ki sedanjo zakonito ureditev zakonskega življenja odklanjajo kot zastarelo in si prizadevajo nadomestiti jo z novo, ii-beralnejšo, ki bi odgovarjala zahtevam in duhu nase dobe. Med reformatorje zakonskega življenja spada tudi dekan londonske katedrale sv. Pavla Inge. Mož je napisal knjigo ^Krščanska etika in modemi problemi« v kateri propagira tudi svoje prizadevanje glede reforme zakonskega življenja. Predlaga dve obliki zakonske zveze, eno državno, drugo pa cerkveno. Oni, ki nočejo položiti obljube večne zvestobe, naj bi sklenili pogojno zakonsko pogodbo, nekakšno zakonsko .zvezo z omejeno zavezo. Zvestobo bi si sicer morali obljubiti, pridržali bi si pa pravico ločitve. Kdor bi pa hotel skleniti cerkveno zakonsko zvezo po cerkvenem pravu, bi moral obljubiti večno zvestobo v popolni zavesti, da je smrten greh tako obljubo prelomiti Dekan Inge je doprinesel dokaz, da prihajajo tudi konzervativni cerkveni krogi do prepričanja, da je treba bračno pravo reformirati, če nočemo omiliti krizo zakonskega življenja. Al5 ste že naročeni na ŽIVLJENJE IN SVET"? Dober recept Recept, kako se dekle najlažje do* bro omoži, si je izmislila Edis Magie^ tova v Chicagu. Otroška leta je preži* vela v dobrih razmerah in bila je skrb* no vzgojena, toda roditelji so prišli nekega dne na »kant« in hčerka je mo~ rala postati slabo plačana stenoripist-ka. Nekaj časa je potrpežljivo prenašala bridko usodo, potem je pa sk!e* nila pomagati si iz težkega poiožaja na zelo originalen način. Objavila je v listih naslednji oglas. »Mlada in lepa moderna sužnja sporoča, da jo lahko kupi 'mi. ki da za njo največ. Dušo ima enako krasno, kakor telo, ima snežrobele zobe. vča* sih je žalostna, včasih pa vesela Ni* koli pa ne pozabi, da je postala ž»tcv socialne krivičnosti Kimati sicer ne zna. toda to je ne ovira v ljubezni, s katero bo osrečila moža ki io vzame V glavi ima nebroj mM al i ag1asi< Vsaka, beseda SO par. Plača me lahko auH v znamkah* Za odgovor znamko t - Na vprašanja brez znamke um ni ndGovariama. Najmanjši otfkm THn S-*—* ^m^m BUDILKE (weckerce) a 50.— Din z garancijo, — IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA, Pred Škofijo 15. 2838 DEŽNE PLAŠČE, pelerine, vsakovrstne čevlje, perilo, kravate, obleke itd. — kupite od danes naprej najceneje pri Jančigaju, Šiška, Celovška cesta (hiša g. Mahko-te). 2848 2AGAR obenem mlinar, izvežban in vajen vsake vrste venecianskega jarma z večletnimi spričevali, želi dobiti primerno mesto v Sloveniji. Reflektira se tudi na primerno stanovanje. Naslov: Franc Vrečko, Ponikva ob Južni železnici St. 5. 2853 L Mikuš LJUBLJANA. Mestn trg 5 priporoča svojo zaloge-dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejc -: točno in solidno. HBSBBSBBBE9 PRODAM ŽAGO na vodni pogon tik ceste na prometnem kraju, zraven je tudi nova stanovanjska hisa, hlev in % orala zemljišča za ceno 60.000 Din. Natančnejša pojasnila se dobijo pri lastniku Matija Jurca, Brekovce, pošta Žiri. 2854 DALMATINSKO VINO liter po IO Din — prvovrstno — se toči na Cankarjevem nabrežju št. 5. 2852 EH3EII3HEIEIE1E1E3 AKO 2EI ITE KUPITI NA OBROKE obrnite se na kreditno ^^^iruco *fe*;*^1«*5jri trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani Pri odraslih in otrocih je FIGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje želodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic jeter in hemeroidov, kadar so v zvezi s slabo nrebavo. — FI« OOI se dobiva v vsaki lekarni, razpoši- pa Izdelovalec — Apoteka Dr« Semelić, Dubrovnik ZbO. -3 steklenice s noštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje MATEK & M"CEŠ* LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Entlanje, ažuriranje, p red t iskanje takoj, »BREDA« žepni robci komad 2 Din. Krušno moko m vse mlevske izdelke ved« no sveže dobite pri A. & M. ZOR MAN Stari trp 32 Ljubljana Zahvala Vsem se za vsestransko sočutje, izraženo ob smrti naše ljubljene hčerke, sestre, svakinje in tetke Julke Jeras srca zahvalimo. Čut hvaležnosti nam pa narekuje še p sebno zahvalo čč. duhovščini, nadalje ple meniti ge. dr. M. Finkovi, čč. sestram vsem sosedom in sostanovalcem in drugim ;ii so pokojmeo tolažili v uuiy. m mućni I lezni, ji nasuli lepega svežega cvetja, spremili k večnemu počitku in zanjo mo!». Ljubljana, dne 19. novembra 1930. ŽALUJOČ' BeeteJe Joaan Wm*mJML — Za »Narodno tiskamo« Fran _ Za opravo in maeratal del Usta: Oton Christof. — Vsi t LJubljani.