. uidinc^ua številka I Din mesečno, če se sprejema list r upra»i, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru POJVjED££JSK/ Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/1IL Telefon št in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev. 2992 Veličastna domovinska proslava na Rakeku Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju Rakek, 17. oktobru. Iskreno patriotično čutenje in navdušenje našega ljudstva je našlo danes duška v krasno us|>e-Jem narodnem slavju na ltakeku ob odkritju spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Iz vse Notranjske, pu tudi iz. drugih krajev Slovenije jc prihitela večtisočglava množica, da se pokloni sjiominu kralja-inučenika iu da na tem najbolj občutljivem koščku jugoslovanske meje manifestira svojo pripadnost in z.vestobo kraljevskemu domu Karadjordjevičev, simbolu velike in močne Jugoslavije. O današnjem odkritju spomenika kralju Aleksandru na Rakeku moremo reči, da je bilo lako po najvišjih odličnih zastopnikih in dejiutucijah, kakor tudi po veličastni udeležbi ljudstva, v kateri je imela ogromno večino pruvu slovenska narodna množica, eno najlepših narodnih in patriotičnih slavij, kar smo jih Slovenci v zadnjih letili doživeli. Misel, postaviti spomenik kralju-mučeniku ua južnozajiadni meji Jugoslavije, se je spočela junija 1930. Takoj se je ustanovil prijiravljaini odbor, ki jc šel na delo ■/. vso vnemo in požrtvovanjem. V odboru so delali gg. Tavčar, Gaspari, Petretič, Kočevar, Bizjak. Kiaij, Likar, Dekleva, Marič, Turšič, Mlakar, Vivoda, Gregorič, Fekonju, Pire, Kenič, Suštaršič iii Volk. Čeprav je bil spomenik zamišljen bolj skromno, |iač denarnim sredstvom, s katerimi je mogel odbor računati, primerno, je s smotreno iu okusno ureditvijo trgu pred rake-šknn kolodvorom jio načrtih arh. Strenurja dobil okolico, v kateri učinkuje monumentalno. S|ioine-nik je izklesal akademski kipar gosji. prof. fvan Kajovic, v bronu pa ga jc vlila tvrdka Mostar na Galjevici v Ljubljani. Rakek sc jc za današnjo slavnost dostojno pripravil. Z vseli hiš so vihrale državne zastave, posebno lepo ln okusno pa je bil okrašen trg jned kolodvorom. Okrog malega parka, v katerem stoji sjiomenik, so bili postavljeni dekorativni beli stebri z državnimi gibi. med seboj prepleteni z. venci, na obeli straneh pa sta bila med slavoloki dva velika transparenta za najiis: Cuvajmo Jugoslavijo! in Naj živi Peter II! Pred spomenikom je bila postavljena velika tribuna za zastopnike oblasti in za razne dcjuitacije. Že dopoldne so sc pričele na Rakek stekati množice iz. vseli krajev Notranjske, ki sc niso mogle poslužiti vlaka. Prihajale so peš, na vozovih, kolesih in avtobusih. Ogromno število udeležencev pa je pripeljal vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. Kljub temu, da je železniška uprava pri-klopila mnogo voz. tako da je bil vlak izredno dolg. je bil vendarle nabito |>oln. Samo v Ljubljani je stopilo na vlak nad 1000 udeležencev. Na vseh postajah do Rakeka jc pobiral na kolodvorih šlevitne skupine udeležencev slovenskih fantov v krojili in gasilcev z zastavami. Pohvaliti je treba železniško upravo, ki je dala na razpolago skoraj same vozove drugega razreda. Ko se jc vsula množica iz tega vlaka na prostorni trg pred kolodvorom. je bil dodobra napolnjen, tako da zbrano množico mirne duše cenimo na 5000 duš. Pred kolodvorom je bila postrojena častna četa vojakov 40 pešji ilka iz, Ljubljane s iiolkovno zastavo in godbo dravske divizije. Odlični zastopniki Na tribuni so se zbirali odlični zastopniki in deputacije, ki jih je sprejemal in pozdravljal predsednik pripravljalnega odbora g. Tavčar. Slavja so se udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. divizijski general Lazar T o n i č, ban dr. Marko Natlačen s tajnikom dr. Kovač i če m, zastopnik ministra vojske in mornarice brigadni general Dušan D od i c zastopnik senata senator Hribar, zastopnika Narodne skupščine narodna poslanca dr. Andrej V e b 1 e in dr. Ivan Š c ni r o v, francoski konzul Reinerand s prof. D e t e 1 o, železniški ravnatelj dr. F a tur, poveljnik orožni-štva v dravski banovini polk. Bar le, okrajni načelnik g. Maležič. ljubljanski župan dr. A d 1 e-šič z gospo soprogo, zastopnik poštnega ravnatelja v svetnik S u h a č zastopnik Prosvetne zveze dr. Cesnik, glavni urednik -Slovenca« gosp. dr. A h č i n, ctobrovoljsko organizacijo so zastopali Je ras, dr. Turk in Miku ž, Združenje rez. oficirjev kraljevine Jugoslavije major P r i n č i č. Turel in Bežek, Zvezo bojevnikov Ratej in W a g n e r, Združenje vojnih invalidov Marinko in Tome. Legijo koroških borcev in njeno ljubljansko krajevne organizacijo polkovnik v p. Andrej 1? a. Zveze fantovskih odsekov Trsi-nar, oblastni odbor in ljubljansko organizacijo Jadranske straže dr V e r b i č, Sedejejo družino Ton ki i in Pavlic. Zvezo slovenskih obrtnikov Pen ko; dalje so b'li navzoči narodni poslanec za logaški okra; Ivan Lenarčič, cerkniški žup-nik Ivan Št raj h ar, vsi župani notranjskih občin, zastopniki prosvetnih društev in fantovskih odsekov iz vse Notranjske in tudi iz drugih krajev Slovenije, zastopniki cnsilskih čet in drugi. Spomenik, ki je bil ogrnjen v veliko državno tribarv-nico, so obstopili zastavonoše z zastavami, med katerimi smo opazili zastavo Prosvetne zveze iz. Liubljane, zastavo Kat. društva rokodelskih pomočnikov z Vrhnike, prapore prosvetnih društev Liubljana mesto Ti novo. Vič, Vrhnika, prapor Združenja jug nar železničarjev in brodarjev, zastavo pevskega društvi. -Tabor<• m tri lične prapore Jadranske -Iraže šolske mladine na Rakeku. Sorevorl Medtem ko se je zbirala množica na slavnostnem prostoru, ^ je pred Gasilskim domom uredil let. iu pester sprevod na čelu z godbo prosvetnega društva iz Dol. Logatcu. Za njo je korakalo nad 100 članov fantovskih odsekov v krojiti, krasna sku|)ina narodnih noš in nad 300 gasilcev v krojih s petimi gasilskimi prapori. Množica v sjirevodu jo vzklikala jiokojnemv kralju in kraljevskemu domu. Udeleženci sprevoda so obstopili slavnostni prostor. Takoj jio prihodu zastopnika Nj. Vel. kralja div. generala Toniča, ki mu je častna četa izkazala vojaško čast, se je pričela slovesnost z veličastno kantato Slovan na dan , ki jo je zapel moški zbor >Sloge< iz Ljubljane. Dovršeno |io-dana pesem je ustvarila v navzočnih pravo slavnostno razpoloženje Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora Nato je stopil |ired mikrofon predsednik pri-pravljalnega odboru Tavčar, ki je v imenu pripravljalnega odboia pozdravil kraljevega zastopnika div. generala Toniča, bana dr. Naliačella, zastopnika vojnega ministra brig. gen. Dodiča, senatorja Hribarja, narodna poslanca dr. Vebleta in Šemrova, francoskega konzula Remeranda, železniškega ravnatelja dr. Faturja,'okr. načelnika Ma-ležiča, domačega žujiana Modica, ustvaritelja spomenika akad. kiparja Sajovica, ostale zasto|inike državnih in samoupravnih uradov, oblasti in ustanov, župane, delegate in zastopnike prosvetnih, stanovskih in strokovnih organizacij in vso navzoč-no množico. V kratkih besedah je orisal historiat dela pripravljalnega odbora ter nato podal besedo tajniku pripravljalnega odbora ravnatelju meščanske šole na Rakeku Gaspariju Antonu, ki je v lepem govoru sla«'il spomin pokojnega kralja-mučenika. fz njegovega govora prinašamo glavne misli: Govor tajnika pripravljalnega odbora Danes je dan Notranjske! Nismo samo mi, ki odkrivamo trajni spomin za našim blagopokojnim viteškim kraljem, z nami je v duhu vsa Notranjska od žirovskih hribov do Snežniku in še čez. Ta zemlja, ki daje še rast gozdovju, ta zemlja, ki skriva v temnih jamah čudovita stvarstva, ta zemlja, ki jo jio svoji naravi in legi prehod v kamen in solzo, se mi zdi danes najlepša izmed vseh pokrajin, kar jih ima naša velika lepa Jugoslavija. Zato, ker danes Notranjska proslavlja, kakor ni še nikoli. Danes bi rad ob podobi našega umrlega kralja svoje besede vživel v vas. Kaj vdaja spomine v naša srca? Čustva. Katero čustvo jc najbolj dragoceno? Ljubezen. Niso samo razum, volja in moč ustvarjali velika dela, jiolretino je bilo tudi mnogo, mnogo ljubezni. Vsa naša preteklost dokazuje to. Da ni bilo ljubezni, Iii ne bilo žrtev, da ni bilo žrtev, bi ne bilo ze-dinjenja. Po tem našem velikem zgledniku, ki nam ga jc rodilo Cetinje, ki ga jc izšolal Pelro-griul, izoblikovala Šiimadija, ohrabrilo Kuinanovo, ojeklenil Krf iu Knjmukčiilan in ga nam kot vodnika vzornika vzel mnogo |irezgodaj Murseillc —po tem zgledniku sprejemamo danes ob njegovi bronasti podobi vase vso njegovo veliko ljubezen, po naših vidnih možeh prerokovano kot Iiič-jiojioI-nico v onih telili, ko smo le slutili daljnjo utelesilo naših želja in upov. Ta ljubezen nam je |hi-trebna kot vsakdanji kruh. Brez le ljubezni do njega, do vsake pedi naše zemlje, do zadnjega kanca naše krvi in naših krvnih bratov bodisi kjerkoli ne bomo nikoli doumeli ouili žrtev, ki so v borbah umirale za osvobojenje in nc bomo doumeli današnjih klicev, ki zahtevajo mir, pravico in bratstvo. Samo v veliki ljubezni do rodnih tal in do tirata je mogoče doseči to troje. Danes vemo, da so bila vsa |iota našega velikega |io-kojnika združena s temeljno idejo vseli idej — z. ljubeznijo. Naš rod je |)otomcr Marka. Gubca in Matjaža. Da je lo res, dokazujejo narodovi za-jiisani viri, ki občudujejo silno junaštvo in trpljenje naših očetov in dedov. Naš najmlajši rod pn bo potomec velike Ljubezni, vtelešene v žrtvi našega velikega pokojnika Zcdinitelja. Kdor sprejme jiopoliioma vase njegovo podobo in besedo, je kakor blodni k, ki sc je po dolgem nočnem |iotu vrnil k zarji. Država, narod — nad njimi zarja. Vse oči so uprte v to zarjo, ki mora biti za vsakogar najvišji zemeljski vid in najvišja misel. Ko se zdaj klanjamo velikemu duhu in velikim delom našega blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelju, se spontiiijumo na|iisa nu naši žari na Oplencu, kjer stoji med drugim zn zmerom napisano: Mi damo tebi, kar nam jc najdražje... Najdražje smo mu dali. Kdor da komu kaj, kar mu je najdražje, tega najbolj ljubi. Torej je tudi v naši žari na Oplencu naša velika ljubezen. V tej ljubezni imamo svojega Zedinilelja tako radi, kakor to našo zemljo in naše brate iu sestre, od katerih smo nerazdružljivi, ker nam jc zemlja naša rodna in krušna mali in bratje in sestre naše krvi. Doumimo danes to ljubezen, sprejmimo jo vase in jo nosimo odtod povsod in zmerom. Iz. tega temeljnega čuvstva naj se |ire-rodi vse naše življenje in naj sc rode vsa naša dela za blagor krnlja, naroda in države. Slava kralju Zedinitelju! Vsi navzočni so gromko vzkliknili trikrat »Slava«. Nato je zopet prevzel besedo predsednik pripravljalnega odbora Tavčar, ki je še v kratkih be- sedah slavil spomin pokojnega kralja ter nato odgrnil spomenik. Množica se je odkrila, prapori in zastave okrog spomenika so se |>okloniie, častna četa vojakov je oddala salvo, vojaška godba pa je zaigrala državno himno. Nato so sc raz.iegli navdušeni klici množice, ki je vzklikala spominu pokoj-nega kralja ter priredila iskrene ovacije kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Rakeški župan Andrej M o d i c je nato prevzel spomenik v varstvo rakeške občine, obljubil, da ga bo čuval in varoval, ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je spomenik postavil. Pevci Sloge« so zapeli »Buči morje Adrijan-sko , nakar se je pričelo polaganje vencev. 42 vencev Najprej je položil venec pripravljalni odbor, nato pa ostala zastojistva. Vsak od polagalcev je spregovoril nekaj toplih besed, posvečenih spominu velikega pokojnika. V imenu senata ]e položil venec senator Hribar, v imenu narodne skupščine poslance dr. Šemrov, v imenu francoske republike konzul Remcrand, dalje so položili vence: zastopstva dobrovoljcev, invalidov, rezervnih oficirjev, Legije koroških borcev, Zveze bojevnikov, UJNŽB, Združenje železniških uradikov, Ciril-Metodove družbe z. Rakeka, Kola Jugoslovanskih sester, Soče in Tabora, Kdečega križa, Kluba Primork, društva Kneginje Zorke , društva Zavedna Jugoslovanka , občine Rakek, Cerknica, Gornia Logatec, Dolnji Logatec, Planina, meščanska šola Rakek, osnovna šola Rakek, osnovna sola Unec, Prosvetna zveza iz Ljubljane, v imenu katere je položil venec dr. Česnik, ki je posvetil lepe besede spominu pokojnega kralja in se nili zlasti zahvalil, da jc odredil z.a pokrovitelja Prosvetne zvezo kraljeviča Andrcia, dalje Sedejeva družina, okraja organizacija Jugoslovanske radikalne zajednice, Zveza fantovskih odsekov, prosvetna društva Ra-kek, Logatec, Unec, Cerknica in Hotcdršica ler končno gasilska zajednica za dravsko banovino, logaška gasilska župa ter gasilske čete Rakek, Dol. in Gor. Logatec,- Ivanje selo, Unec in Laze. S tem jc bila slovesnost odkritja zaključena. Častna četa 40 pp. jc nato s polkovno zastavo in vojaško godbo na čelu defilirala mimo odličnikov na tribuni in mimo spomenika. Udeleženci slavnosti so sc nato pričeli razhajati. Posebni vlak, ki ie okrog tri četrt na tri krenil proti Ljubljani, jc bil z.ojjet nabito poln Brez organizacij, hi si jemljejo v zabap patriotizem Današnje odkritje spomenika pokojnemu kralju Aleksandru je bilo zamišljeno kot splošna, nad-strankarska, zgolj narodna prireditev. Toda kljub temu, da so sc slavja udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik vojnega ministra, naša vojska in najvišji predstavniki naših civilnih oblasti in ustanov, so smatrale nekatere naše organizacije: Sokoli, Narodna odbrana in četniki, ki si sicer brezobzirno jemljejo v zakup nacionalnost in gojitev jia-triotičnih čustev, da so prevzvišene, da bi sc mogle udeležiti odkritja spomenika kralju-mučeniku z drugimi organizacijami. Slavnost je kljub temu prav lepo uspela. Dr. Stojadinovič se je vrnil Presrčen sprejem v Ljubljani Pariz. 17. oktobra. A A. Snoči ob 22.15 jo jugoslovanski ministrski predsednik in jugoslovanski minister dr. Stojadinovič odpotoval v spremstvu šefa kabineta dr. Drag. 1'rotiča in tajnika Nena-doviča iz Pariza nazaj v Belgrad. Na postaji so ga pozdravili jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Purič, opolnomočeni minister v Ženevi dr. Ivo Su-botič, general Glišič, svetnik poslaništva Stanoje Simič ter osebje poslaništva, nadalje jugoslovanski komisar na pariški svetovni razstavi Adolf Čuvaj, zastopniki jugoslovanske zajednice v Franciji iti druge ugledne osebnosti. V imenu francoske vlade je dr. Stojadinoviča pozdravil trgovinski minister Chapsal v imenu francoskega zunanjega ministra pa podšef protokola Berard. V Liubljani Ljubljana, 17. oktobra. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič se jc pripeljal na obmejno postajo Rakek ob 20.47 z rednim orient-ekspresom. Na postaji ga je pozdravil ban dr. Marko Natlačen, nadalje zastopniki vojaških in civilnih obmejnih oblasti ler številni politični prijatelji, ki so predsedniku čestitali k njegovim uspehom v Parizu in v Londonu ter mu priredili presrčen pozdrav. V Ljubljano je prišel orient-ekspres ob določenem času. Na kolodvoru se je zbralo veliko število občinstva, med katerim je bilo opaziti izredno veliko mladine. Množice so predsedniku vlade priredile zelo prisrčen sprejem. Vzklikali ja ni hotelo biti ne konca no kraja. Pozdravili so ga predstavniki vojaških in civilnih oblasti, nadalje vsi funkcijonarji Jugoslovanske radikalne zajednice, ki so vodili silno veliko število političnih somišljenikov predsednika vlade. Dr. Milan Stojadinovič, ki je izstopil in se s posamezniki prisrčno raz-govarjal, jc bil vidno vesel tako prisrčnega pozdrava v slovenski prestolnici. Med ponovnimi pozdravnimi vzkliki se je predsednik vlade poslovil od množic in sc odpeljal proti Belgradu. Minister dr. Krek na shoda JRZ v Kamniku ob udeležbi 3000 mož in fantov Dasi Kamnik ni nikako tako središče, kakor so druga taka pokrajinska mesta, 11. pr. Kranj. Novo mesto, ker pač leži nn takem jx>ložaju, da se 11111 zaledje končuje v redko naseljenih dolinah, vendar se je danes na poziv okrajne organizacije JliZ zbralo v njem do 3000 ljudi, ki so se vsi udeležili jiolitičnega shoda na glavnem trgu. Ta množica je jiroetorni trg do malega napolnila, bolj boječi in neodločni opazovalci in radovedneži pa so stali še j>o stranskih ulicah. Balkon Kamniškega doma, raz, katerega so govorili govorniki, je bil okusno okrašen z. zastavami in sliko dr. Korošca, jiod balkonom jia je stala godba, ki je z živahnimi koračnicami uvedla in zaključila shod. Na shod je prišel tudi minister g. dr. Krek, kar jc poleg splošnega zanimanju za jiolitična vprašanju, ki je zaradi dogodkov zadnjega časa zopet narastlo, gotovo največ pripomoglo k tako veliki udeležbi. Vsa množica je pozorno do konca — shod je trajal skoro dve uri — filedila izvajanjem govornikov, zlasti zanimivemu in jasnemu govoru gosjiod a ministra. Prvi je izpregovoril bivši poslanec g. štrein, župan sosednje Komende, ki je zbrano množico |K>-zdravil in jo pozval k zvestobi do našiti vrst. Shod pa je vodil neveljski župan g. Nande Novak, ki je |x> uvodnih besedah udeležencem predstavil ministra, katerega so vsi prisotni navdušeno jki-zdr.ivili. | Govor dr. Kreka Nato je takoj povzel besedo gospod minister, ki se je v svojih izvajanjih dotaknil vseli vprašanj, ki naše ljudstvo ta čas zanimajo in so zanj pomembna. l lovori I je o naših vrstah, ki jim nekateri pripisujejo tako hiter konec, pa se v računih vedno uštejejo, ker so naši ljudje resni in le jto-milulejo liste', ki tavajo sem in tja, ljudstvo samo pa se v avanture ne spušča. Vrste dr. Korošca so slej ko |irej strnjene in enotne preko vseh dogodkov, ki jim nekateri pripisujejo večji ali pa drugačen pomen, kol pa ga imajo. Nato je gospod minister govoril še o sedanji vladi, o kateri je dejal, da ni govora o kaki nestalnosti, negotovosti ali kuj |io-dobnega. Take govorice so nasprotnikom zadnja in edina tolažba že ves čas,, odkar ta vlada upravlja državo. O sporazumu v Zagrebu, za katerega se naše. jiolilično zelo izšolano ljudstvo zanima, pn je dejal: 'Naše stališče liomo Slovenci označili takole: Veliko iiralni je |irvi hip vzdignil jireil enim leitniiiu objavljeni takoimeuovaiii sporazum med srbsko Združeno opozicijo in iiieit voditeljem hrvatskega naroda dr. Mačkom. Toda videli je, da se prah |M»lngnma poleta in da hrvatske in srbsko reke tečejo mirno naprej. Kar >c načeloma sporazumevanja tiče. jr nase stališče, da je v vsakem oziru bolje, ako se med seboj s|ioraziimevajo in sprijaleljujcjo, nego da Iii se med seboj sovražili in klali, tu v vsaki državi je treba vse storiti, to zahteva, življenje, kar iii-nic-protiije temeljnim državnim idejam, da vlada v njej sloga, prijateljstvo in pravo bralstvo. Slovenci |iri sklepanju sporazuma tipatsUih iu srbskih opozicioiialnih strank niso sodelovali, ker jili nihče ui povabil nili jiritcgnil Ii kakim posvetovanjem in sklc|)aujcm. Zato 111 i lahko najbolj mirno iu uajliolj objekt i \ 110 govorimo o leni zadnjem o|iozicijskeni aktu s|ioraziiiucvauja. Prvi č : S r b s k e o |i o žici o 11 a I 11 e s t r a n -k e n e p r e d s I a v I j a jo s r ti s k e g a u n r o -d a, ker a b s o I u t u o u i m a j o v n je m v e -č i 11 e. T o so z |t o v o r u o p o k 11 z a I e z a (I 11 je o b č i n s k e v o I i t v e. To dejstvo pa ne samo, da zmanjšuje ugled in važnost -poraznimi, 11 e g o s p r a v I j a o b v e I j a v o c e I o n j e g o v e I c -111 e I j e. Drugič: Gospodje 01I opozicije imzahljuju nu dejstvo, ki ga mora upoštevati vsaka realna politika, da se sedanja t stava ne more iu ne sme spremeniti, dokler ne postane nas mladi kralj jinl noleten. lo se pravi, dokler ne dobi vse vladarske oblasti v svojo roke in z narodom svobodno vlada |m ustavnih in narodnih zakonih. Tako dolgo se Ustava ue Iki spremenila, tn je tako gotovo kol Amen v očenašu. Tretjič: Treba je naglasiti, da šo ta npo-zicionaliii sporazum večine Hrvatov in manjšine Srhov ui nikak s|iorazum o notranji ureditvi države, kar vendar predstavlja ze od nekdaj glavno zahtevo radičevsUih mas na Hrvatskem. Hrvatska večina in srbska manjšina sla se sedaj samo sporazumeli. da se hočeta še nekdaj pozneje sporazumevati. Končnega sporazumu torej se ne marajo dovršili, j»ac pa hočejo takoj na vlado, hočejo dobiti v mi oblast v svoje roke. Apetit po oblasti torej ra»le. Do sedaj su za- Nadaljevanje na 2. sfrani (Nadaljevan,e s t. strani) htevuli vso oblast /ase JNS. da bi zopet palili ia zarili po vsej državi, preganjali, zapirali in streljali. Njihova slaba dela se niso pozabljena. Ves nas narod je enodnšno proti povrnitvi nasilju in pofizm.i. Drugi a spira ii t na oblast je sedaj novopefeun koalicija večine Hrvatov iu manjšine Srbov. Njihovi izgledi pa -n enaki ničli. Pač pa smatram, ila je sedaj prišel čas, da se-ilanta vlada, ki je z n d n j e dni t u il i v z u n a -n j e politi č n e m o z i r u d e m a n I i r a I a v s e i a k n v i s o k o n a k o p i č e n e laži a a s p r ii t -n i k o v, k in ii I u |» <> temeljit e ui p o sveto-v a n j u izgradi, i z z i d a naše Ii a 11 o v i n e. Naj se v banovine dekoncentrira iu decentralizira vse. kar ni proti ustavi. In vsi lioilo s tem samo dobili, nič izgubili. T u j c z n s e d a j t e r e 11 z a z d r a v. t r e z e 11, p a m e t e 11 i 11 r e a I e 11 s p o r a z 11 m !« S temi izvajanji je gospod minister zaključeval svoj govor, ki so ga vsi udeleženci shoda z napeto pozornostjo poslušali. Pozval je še vse navzočim, naj zaupajo našemu voditelju dr. Korošcu, naj s potrebno resnostjo zasledujejo naše javno življenje v zavesti, da bodo tako vlada kakor slovenski zastopniki v njej vse storili, da se razmere dokončno urede v popolno zadovoljnost ljudstva in v okrepitev države. — Med govorom se 11111 je - polnega trga večkrat odzval val odobravanja, zlasti ko je govoril o nnSeni kralju, dr. Korošcu in samoupravah. Ko se je navduši.no odobravanje 0I1 zaključku njegovega govora poleglo, je nastopil naslednji govornik, Dragi govorniki dr Dominik /.nikelj, odvetnik \ Kamniku, ki je v preglednem govoru osvetlil zboiovulceni politične boje kamniškega okraja. V krepkih besedah je opi--al dvoličnost tistih, ki se danes nekaznovano v letakih in govorili pritožujejo, du nimajo svobode, dokler ski pa imeli v rokah državo, so jo pa vsemu narodu lako kruto kratili, da jim narod tega nikdar ne bo pozabil. Dejal je, naj nasprotniki pokažejo svoje preganjance, svoje žrtve, in še mi bodo pokazali svoje, da se bo videlo, na kateri strani jih j.' več in na kateri strani so žrtve političnega boja ležje. Ob laki primerjavi bi se šele v pravi luči |mi-kazalo, kako širokoustni so naši nasprotniki. Nato ji; omenjal občinske volitve leta 1933 in njih nasilnost in pozval vse navzočne, zlasti delavce, naj danes 110 poljubujejo roke, ki jih je takrat s takim zločinskim vesoljem tlačila iu poniževala. Kamniški okraj j.' že doživel jioizkuse, ko so nasprotniki z največjimi veljaki, z rojaki v kamniškem okraju, hoteli razredčili in zbegali naše vrste, pa se jim ni posrečilo, ker je bila slrnjenosl naših vrst premočna. Združena ljudska volja je nekatere krajevne liiogočnjnke isl-pihnila, čeprav se jim je v njihovi domišljavosti to zdelo nekaj nezaslišanega. Po takih skušnjah z mišim političnim taborom gremo brez strahu 1111 občinske volitve, pri katerih bodo občani kamniške oličine pokazali, da samo mišim možem zaupajo njeno vodstvo. S pozivom, nuj ob občinskih volitvah vsi značnjno slore svojo dolžnost, je dr. Zvokelj ob splošnem odobravanju zaključil svoj govor. G. Nande Novak je nalo izpregovoril še nekaj bodrilnih besed, so \sein zahvalil za udeležbo in zaključil la shod, ki je potekel v najboljšem redu. • iodba, ki je ob začetku, oziroma ob naslopu gospoda ministra igrala državno himno, je zdaj zaigrala koračnico Hej Slovenci . Ko se je gospod minister poplavljal izpred Kamniškega doma, ga je množica, ki se je medtem zbrala pred vbodom, šo enkrat burno pozdravljala, nato pa se je 0I1 zvokih koračnic mirno razšla. Vse je odhajalo zadovoljno, ker so na tem shodu res vsi dobili pravo sliko naših političnih razmer. Zbranost, s katero je la Iritisoč-glava množica do zadnjega vztrajala na trgu, dokazuje, s kolikim zanimanjem je sledila posameznim '.Tovorom. Iznajdljivi gasilci, ki so prav slutili, da se bo na poziv JIIZ zbralo veliko ljudi, so porabili priliko in so med shodom v množici prodajali srečke za svojo lombolo, ki so jo imeli islega dne popoldne. Vendar pa so lo napravili z dostojno obzirnostjo, da tudi tn postranski opravek ni motil glavnega namena shoda: dati našim množicam zanesljiv političen pouk in jih utrditi v njihovem prepričanju. Izvedeli pa smo, da so bili tudi gasilci s tem shodom zadovoljni. Do lolike množice radodarnih kupovalcev res ne pride vsak lako zlahka. Ljubljana, 17. oktobra. Zastopniki slovenske katoliško mladine so se danes v velikem številu udeležili zborovanja, na katerem je bilo dokončno osnovana Zveza fantovskih odsekov. Na občni zbor je poslalo svoje zastopnike 110 združenj •/. glasovalno pravico, poleg zastopnikov pa so prišli še drugi člani naših društev. Zborovanje se je pričelo ob 10 v dvorani Rokodelskega doma, ki so jo miši lantje napolnili prav do zadnjega kotička. Veselje je bilo pogledali to našo bistre in pogumne fanle, kako so posegali v debato ter z nasveti pa tudi s samozavestjo snovali Irdne temelje svojo organizacije. Živahen razgovor pri vsaki točki je dokazal, da so naši lantje demokratično vzgojeni, pa tudi, dn mi složni in da se pokoravajo disciplini. Kdor jo bil danes nu občnem zboru slovenskih fantov, more spoznati, da jo bila stara orlovska organizacija demokratična in da njena naslednica, ki se je danes osnovala, to je Zveza slovenskih fantov nikakor ni fašistična, kakor ji nasprotniki očitajo, temveč bi očitek fašizma mogol pasli nu nasprotnike naših fantov. Sami vedri iu krepki fantje so v demokratični slogi obravnavali, kako dvignili svojo organizacijo, ki je seveda po nekaj letih zastoja šele pričela z delom. Ustanovni občni zbor jo začel g. dr. Žitko, ki je takoj podal svojo poročilo. (I. podpredsednik dr. Capuder jo v času njegovega poročila predsedoval občnemu zboru. Dr. Zitko jo predlagal udaiiostne in pozdravno brzojavke Nj. Vol. kralju Petru II.. Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru dr. Kreku, ministru za telesno vzgojo dr. Vj. Mlleliču, banu dr. Natlučenu, obema slovenskima škofoma dr. liožmanu 111 dr. Tomužiču, Mednarodni uniji katoliških telovadcev in pa vodstvu češkoslovaških Orlov. Poročilo predsednika dr. Žilita Predsednik g. dr. Zitko jo nato podal obširno predsedniško poročilo. Spomnil se jo predvsem dveh velikih pokojnikov, ki sta delala pri snovanju bivše orlovske organizacije in ki imata zasluge zn sodobno organizacijo slovenskih fantov. Prvi je naš pokojni nadškof dr. A. li. Jeglič. (I. predsednik je podrobno opisal vso ljubezen, ki jo jo pokojni duhovni voditelj slovenskega naroda gojil do naših fantov. Predsednik jo ludi podrobno označil pomen njegovo duhovne oporoke na fantovskem taboru v Celju. Zborovalci so primerno počustili spomin svojega velikega voditelja. Daljo se jo predsednik spomnil velikega dr. J. li. Kreka, čigar 20 letnico smrti smo pred kratkim 'počastili. Dr. Krek je dni pobudo za ustanovitev prejšnje orlovske organizacije, ki jo bila prva katoliška mladinska organizacija pri nas. Delo bivšega orlovstva je bilo ukinjeno, kur je bilo storjeno proti splošnemu ljudskemu mišljenju. Današnji občni zbor pa je ustanovni občni zbor Zvezo fantovskih odsekov, katero pravila so z.o odobrena. Naša mladina stopa v novo dobo svojega udojstvovunja. Predsednik dr. Zitko je milo pojasnil pravila Zveze fantovskih odsekov, pravila o kroju Zveze, pravila o znaku in šlampiljknli ter o drugih internih društvenih zadevah. Naglašal jo predvsem Iri smeri, ki so potrebne zn vzgojo miših fantov, namreč: diihovnovzgojno delo. prosvetno delo in tehnično ler obvezno telesno vzgojo. Naglasil jo zahteve, du morajo bili okrajni referenti za lelesno vzgojo ljudje, ki uživajo ljudsko zaupanje. Obvezna telesna vzgoja se mora izvajati tako, da 110 bo kršena zapoved posvečevanju nedelje in praznikov. Treba jo ukrenili pri pristojnem ministrstvu, da bodo naši odseki izvajali sami za svoje članstvo telesno vzgojo. Ustanovili jo treba okrožno svete, daljo določiti članarino in za fantovske sestanke tečaje, določili prosvetne in telesno vzgojne tekme itd. Predsednik dr. Zilko je nalo poročal o uspelem fantovskem zborovanju v Celju, daljo o okrožnih fantovskih taborili, natančno pa je razmejil razmerje do drugih sorodnih organizacij kakor do Prosvetno zveze. Povdaril je, da je Zveza fantovskih odsekov strankarsko nepolitična, naši odseki se ne smejo nikoli kot taki politično udejstvovati ali nastopiti ludi 11:1 političnih prireditvah. Odločno se moramo varovati, da lii se naš kroj uporabljal v politično namere. (V naduljni debati je bilo pojasnjeno, da ima seveda vsak član fantovskih odsekov popolno svobodo udeleževati se tudi političnih prireditev, vendar ne v kroju in ne kot član fantovskih odsekov.) Predsednik dr. Zitko jo še govoril o fan-iovskoin tisku, zlasti o Kresu , o medsebojni korespondenci ter o drugih društvenih zadevah. Ostalo ooročila Poročilo o prosvetnem delil Zveze fantovskih odsekov je podal prof. Žitko. Prof. Zitko je podrobno navajal načrt za duhovno oživljenje naše mladine, ki ga morejo izvesti predvsem fantovski odseki. Kanoujk dr. Gregor Žerjav je kol duhovni voditelj fantovskih odsekov sporočil najprej pozdrave zadržanega škofa dr. Itožniami ter sporočil, da pošilja škof dr. Rožuiun svoj blagoslov za delo odsekov ter jim želi vso uspehe. V iiudaljncm govoru je kanonik dr. Žerjav naglasil važnost red- nega verskega življenju, t. j. obiskovanju sv. mašo in prejemanja sv. obhajilu. Tehnično poročilo je podal g. Ivo Kermavner. Njegov obširni referat je obsegal zelo mnogo stvarnih nasvetov glede telovadnih vaj, vaj nn" telovadnem orodju, glede kroju, nastopov itd. Pantjo so po poročilu g. Kermnvnerja živahno posegli v debato, kar jo opazovalce zelo razveselilo. Modri nasveti o telovadili, o nastopih in nasveti, kako odpraviti razne začetne hibe, so bili soglasno sprejeli. Sploh je vladala na občnem zboru popolna soglasnost. Volitve Pri volitvah so bili i/,voljeni: v vodstvo v Ljubljani: dr. Zitko, dr. Capuder, prof. Dobov-šek. Kermavner, prof. Sivee, Tršinar, Zeleznik in prof. Zitko. V podzvezo v Celju: prof. Bitenc, K ro Ilič, 1'rece, Koinpan, Vnnči Vrubl, Tone Vrabl in Kocuvan. V podzvezo Ljubljana: dr. Blatnik, Jonke, Mevlja, Jemc in Bajt. V podzvezo Maribor: dr. Joraj, Lekan, Sekulec, Geratič, Nefinia, Kotnik iu Caniplin. Zu preglednike so izvoljeni: dr. Bn-saj, dr. Kržan in župnik Košmerij, v razsodišče pa prof. Ovsenik, dr. Vrnčko in dr. Drolmič. Ustanovni občni zbor je zaključil dr. Zitko. ki jc izrazil voljo organizacije, da bo šla zu ciljem svoje izpopolnitve, ker ima žc sedaj v svojih vrstah večino slovenske moške mladine. S klicein: Bog živi! so zborovalci zaključili svoj občni zbor, milo pa strumno zapeli svojo krasno himno: Dvi gnite Orli krila ponosna K: D 8anday Times": Dr. Sto$adinovic - državnik miru London. 17. oktobra. AA. Najuglednejši lon-ilonski tednik .Sunduy Times je objavil v svoji današnji številki na uvodnem mestu sliko predsedniku jugoslovanske vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Hkrati je posvetil njegovemu londonskemu obisku naslednji članek: Ni mogoče pričakovati, ila lii kakšen jugoslovanski predsednik vlaile poselil London, u bi pri leni ne postala pozorna vsa angleška javnost. Ob tej priliki pa jc treba šc posebno poudariti, da ima dr. M. Stojadinovič posebne državniške sposobnosti in dn ju velik gospodarski strokovnjak. Nihče si tudi ue more misliti, ila je prišel v London Ic zato, da bi užival le uuše oktobrsko sonce, liilo lii smešno trditi, da glavni namen njegovega obiska niso bili razgovori o mednarodnih zadevah. Ko je bil dr. Stojadinovič star sole 33 let, je Po-incare o njem dejal, ila je najsposobnejši gospodarski strokovnjak na Balkanu. Sedaj ko jo dr. Stojadiuovič star 17 let. sc lahko o njem svobodno reče, dn je s svojim strokovnim delom utemeljil to laskavo izjavo. Izkušnje, ki si jih jo zbral oh pričelku svoje kariere v Belgradu in nekaj časa ludi v Londonu, so dr. Stojadinoviču pripomogle, ila je popolnoma razvil svoje sposobnosti, in jih tiuli v največji meri izrabil. Svojo sposobnost je dokazal že s stabilizacijo leta 1933, ko so se »vse evropske valuto znašle v občem vrtincu. Svoje stališče do Velike Britanijo je ilr. Stojadiuovič definiral. ko jc pred meseci v jugoslovanskem parlamentu podal naslednjo izjavo: Jugoslavija ima mnogo dokazov o prijateljstvu. ki ga goji do nje Velika Britanija. Naši odnošaji z Veliko Britanijo tako na gospodarskem kakor mi političnem področju nikoli niso bili boljši nego danes. Dr. Stojadinovič deluje iicnclioma zn sporazum med Češkoslovaško in Avstrijo ter nicil Madžarsko iu Jugoslavijo. Na Italkanu igra vlogo čuvarja miru. Belgrad, 17. okt. 111. Gojenci 30. razr. voj. uknd. ki so so včeraj na prijateljskem sestanku zbrali v Belgradu ler odkrili spominsko ploščo vsem umrlim tovarišem v Vojni akademiji, so se davi odpeljali 11:1 Avalo in Oplenac ler položili venec na grob neznanega vojaka ler na grobova kralja Aleksandra iu kralja Petra. Klic iz Celja... Zborovanje koroških Slovencev Celje, 17. oktobra. Deseto leto že zborujejo koroški Slovenci v (.'olju, vendar v tako velikem šlevilu kot so pa lotos, še niso. Korošci in Celjani so žo v soboto zvečer napolnili veliko dvorano Narodnega doma in so udeležili tradicionalnega koroškega večera. Poleg zunanjih gostov, koroških rojakov, so se v naravnost rekordnem številu odzvali povabilu ludi Celjani, kar najlepše dokazuje, kako so se celjskemu občinstvu priljubili ti večeri, kjer v neprisiljeni zabavi obujajo v družbi koroških rojakov spomine 1111 slovenski Korotan, in kako Slovenci živijo v duhu z brati izven meja nnše države. Zvečer Večer je otvoril predsednik Kluba koroških Slovencev državni tožilec g. dr. P o 1 1 a h e r. Po pozdravu zastopnikov oblasti, okrajnega načelnika g. dr. Zobca in mestnega župana g. Alojzija Mihel-čiča, drugih korporacij, društev in mnogoštevilnega občinstva j" v kremenitih besedah govoril o razmerah v naši Koroški. Opozoril jo navzoče, kakšna jo razlika svobode Slovencev v Avstriji in Nemcev v Jugoslaviji. Ali bi v Celovcu dovolili slovenskemu pevskemu društvu, da bi priredilo ob istem času. ko bi imelo nemško društvo družabni večer, ludi slovenski večer? V Celju se jo to zgodilo in jo imelo nemško moško pevsko društvo v dvorani hotela Skobcrne pevski večer. Prav tako bi morali Nemci spoštovati naš narod kol spoštujemo mi Nemce Naj dobe koroški Slovenci isto pravice, ki jih imajo pri nas Nemci, ki so nam ludi zajamčeno i>o mednarodnih pogodbah. Sumi Nemci v Jugoslaviji bi lahko storili korake, in opozorili svoje, da imajo oni svobodo, šole, da se lahko svobodno kretnjo v naši državi in da naj ravno tako dobe Slovenci na Koroškem isto pravice. Slavnostni govor je imel lajnik Kluba koroških Slovencev g. Uršič. Pran. V lepili potopisnih besedah nas je vodil po Koroški in nam orisal razmero naših bratov na Koroškem. Njegove besede 6,0 globoko padale v srca, saj so tihe izvenele tako glasno v tišini polno dvorane prijateljev in ljubile! jev Koroške Po njegovem govoru je sledil ostali program, ki so ga izpopolnili Celjski Jonny Jazz in petje okteta Društva rudniških nameščencev iz Trbovelj. Žo uvodna prekrasna pesem Kje so tiste stezice in krasno izvajane koroške narodne pesmi in druge, ki jih je pel oklel Društva rudniških nameščencev iz Trbovelj, so s svojo dovršenostjo vžgalo navzoče. Na sporedu jo bil tudi koroški rajalni ples ler celjskih dijakinj, ki so so morale po burnem ploskanju še enkrat pokazati pred zaveso. Iinpozanten vtis je naredila na navzoče prigodna ileklamacija, ki jo jo imel gosp. Vrabl Vnnči. Priljubljeni koroški rojak gosp. dr. Arnejc iz Trstenika na Gorenjskem jc v vehe-nientueni in le njemu lastnem govoru govoril o pravi, resnični ljubezni do matere, domovine, naroda in države. Potem se je razvila prosta zabava. Ss?. maša za rajne čiane Slavnostno zborovanje V nedeljo zjutraj ob 8. je daroval v opntijski cerkvi podpredsednik klubu župnik g. dr. Janko Arnejc. sv. mašo zn rajno člane kluba: poslanca K r a j g o r j a Perda. župana Kukačka in župnika št urni a ter 7 umrlih bratov onkraj naše meje. Med sv. mašo, katere se je udeležilo mnogoštevilno občinstvo, jo imel g. župnik krasen govor o pravi, resnični ljubezni do naroda in nam pokazal nn naše dolžnosti, ki jih moramo imeli do naših bratov 1111 Koroškem. Na koru je krasno prepeval celjski oktet pod vodstvom g. Cererja. Po sv maši jo bila v mali dvorani Narodnega doma devoln redna lelna skupščina, kalere se je udeležilo 110 članov in zastopnikov kulturnih društev. Skupščino so se udeležili ludi zastopniki iz vseh večjih krajev Slovenijo Celo iz Džakovice ob albanski meji, Mursko Sobote in Zagreba so prišli zastopniki. Okrajnega načelnika je zastopal podnn-čelnil; g. Svelina Na zborovanju so bili šo: policijski komisar g. Viljem Koren, Častni član kluba vladni svetnik g. ICmilijnn Lilok. ki je bil sprejet z ovacijami in jo zastopal Ljudsko vseučilišče v Celju. Poslane so bile mlanostne brzojavke Nj. Vrl. kralju 1'rlrn II.. namestniku Nj. I '/s. Pavlu, ministrskemu prrdseilnikn dr. Slojadinorifu. notranja-mu ministru dr. Ani. Korokeu in ministru Kreku. Pismeni |iozdravi so bili poslani g. banu Marku N n 11 a č o 11 u, velikemu prijatelju Korošcev, in koroškemu rojaku vladiki dr Rožman u, častnemu članu kluba K. Ks. M o š k u in predsedniku Cirihnctodove družbo g ing. MačkovSku. Predsednik se jo spomnil umrlih članov kluba, velikega zagovornika in prijatelja koroškega naroda pokojnega vladike nadškofa dr. A. B. Jegliča in propagandnih skladateljev slovenske narodne jiesmi Adamiča in Hubadn. Pismene pozdrave so poslali: Prosvetna zveza v Ljubljani, oblaslui odbor Jadranske stražo v Ljubljani, Zveza bojevnikov v Ljubljani, g. Slan-deker iz Trbovelj, dr. Iludelist iz Brežic, osrednji odbor Bran-i-bora iz Ljubljane, župnik Treiber iz Sv. Miklavži! pri Slovenjgradcu in banski svetnik Mileč. Za Legijo koroških borcev jo pozdravil polkovnik g. Strok, za glavni odbor Legijo koroških borcev iz Gor. grada ing. Rudolf, predsednik Legijo koroških borcev- v Celju, predsednik RPD g. prof. Kovačič, dr. Bnvdek v imenu Bran-i-bora, v imenu Slovenske straže v Mariboru g. Pretrač, v imenu Sočo g. RakovSck, dr. liebernik za glavni odbor CM D. Odbor Sledila so izčrpna poročilu lujuikn kluba in posameznih predsednikov klubskih pododborov. Po nbsolutoriju je bil izvoljen stari odbor z majhnimi spremembami. Predsednik jo dr. Julij Pellnher, tajnika gg. Uršič in Miki, blagajnik g. Miiller. V debati, ki sc jc nato razvila, so posamezni govorniki povedali, kako bi bilo treba delali za reševanje koroško narodno manjšino. Poudarjali so, da jo Ireba gojiti kulturne sliko, zahajali v koroškn letovišča, dn tamošnji domačini vidijo, da ludi Slovenci kaj veljajo. Posebno poglavje v do bali jo tvorilo časopisje. Na Koroškem so brez časopisja. Jugoslovanski tisk, ki prihaja ua Koroško, je večidel zaplenjen, oni. ki pn dobi, pravico za vstop, jo ocarinjen lako visoko, da ga Slovenci 110 morejo kupovati. Kaj bi bilo, če bi Jugoslavija, kjer |iriliaja v Slovenijo samo žo 234.327 nemških časopisov, odgovorila z islinii omejitvami. Polog legn časopisja pa prihaja v Slovenijo se 888.'J5I raznih nemških verskih glasil! Nnj se napravi red. Veliko zanimanje jo vzbudil letak lleimalbundu, ki jo bil lo dni razširjen po Koroškem. Letak lirnvi, da so Slovenci ua Koroškem kulturno pro-uasičeni', ker imnjr — 1 časopis, 43 hranilnih zavodov, 11 dvoran za javne prireditve in celo dvonadstropno hišo v Celovcu . .. Na ta letak so bo nn pravom mostu našel pravi odgovor. Občni zbor je Irujal vse dopoldne in šele ob 1. popoldne so so zborovalci razšli. Udeleženci so imeli vlis. dn se je pri nas v Sloveniji nekaj premaknilo in da so bliža čas. ko I10 začela govorili vsonarodiia zaves!, dn reši slovenske narodno manjšino. 7«Blf!fm7ai4«A nnmm4 SB«>#? «WSKV C. vji MlJJfOji |iftjV«VU EftUlV llllli Oh zaključku omenja članek dr. Stojadiilovičev stalni volivni okraj v t rni gori. Naš ugledni gosi. pravi list, sme mirno verjeti, da jc epska hrabrost njegovih rojakov v svetovni vojni še zmerom i svežem spominu in vtisnjena globoko v srcc angleškega naroda. Naši nameščenci Včeraj so imeli naši nameščenci, organizirani v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije svoj redni občni zbor, ki je pokazal, du jo naša mimeščenska organizacija s svojim dobrim glnsilom Bodočnostjo - zajela široko nnnie-ščensko kroge in skoraj sleherni kraj v naši domovini. Nn občni zbor so prihiteli delegati vseh desetih podružnic. Občni zbor jc vodil g. Baš Jože, ki se jo v uvodu spomnil tragičnih obletnic smrti kralja Aleksandra in dr. J. E. Kreka, dalje se je spomnil smrti in oporoke dr. A. B. Jegliča. Nalo je pozdravil delegate, ki zastopajo nad 1000 članov iu članic, zbranih v desetih podružnicah. Za tem je podal izčrpno poročilo o delu centralo, ki jc bilo obširno in včasih prav težko. Pokazal je nu dosežene uspehe, jia tudi nn naloge, ki še niso dovršene. Društvo jo jio svojih delegatih zastopano v vseli socialnih zavodih ler jo zlasti v prisrčnih odnošajih z Zvezo Združenih delavcev, z Društvom organistov, s Stro kovno zvezo poljedelskegu delavstva in raznimi drugimi nameščenekimi organizacijami. Po jioročilu blagajnika g. Cešnovarja in poročilu nadzorstva, ki ga je podal g. Prosen Ivo, so bile, volitve in jo bil za bodočo poslovno dobo izvoljen za predsednika g. Sniersu Rudolf, v odbor pa so bih izvoljeni gg.: Calar, škerjanc, Bokal, Sitar Bergant. Cudernian; v nadzorstvo: Hvalo in Prosen: v razsodišče: Nosan, Povše, Baš. Novi preilscduik je nato razvil smernice za novo zunanje in notranjo društveno življenje. Povedal je, da čakajo organizacijo težke naloge: volitve v TBPD, volitve v Pokojninski zavod in Delavsko zbornico. Dalje jc nujno potrebno ustanovili še nekaj podružnic, izpeljati nekaj težjih akcij, ki bodo razvidne iz predlaganih rcsolucij. Za leni jo sledil najzanimivejši del občnega zbora: jioročila podružničnih delegatov, ki so jio-dala sliko nameščenca v našem podeželju. Z velikimi usjielii se lahko ponaša mariborska podružnica, kalere zasluga je, da je prišlo do sklenitve kolektivne pogodbe za nameščence mariborskih mestnih podjetij. Agilne so tudi ostale podružnice, zlasti pa v Trbovljah, Slovenjgradcu in Murski So-boli. Nekalcre podružnice se morajo boriti z raznimi težavami. Iz vseh jioi očil pa'se vidi, du so nameščenstvo v velikem številu in z zaupanjem oklepa naše močne in agilne nanieščcnskc organizacije. V imenu Zvezo pomočniških zborov je pozdravil občni zbor g Sitar Lojze, v imenu Zvezo združeni h delavcev pa njen predsednik g. Prožclj Franc. Za konzorcij ^Bodočnosti -je poročal g. Cešno-var in povedal, da izhuja »Bodočnost« v približno 2000 izvodih in je ni vasi. kamor 110 bi prihajala. Nato .je novi predsednik g. Sniersu prečita! naslednje resolucijo: 1. Zvišanje plač pri zasebnih, trgovskih j« sa-iiioiijiravitih nameščencih. Znano jc, da so cene življenjskim potrebščinam zelo nurastle, tako du je celo državna uprava smatrala za potrebno, da zviša prejemke svojemu uslužbenstvu. Zasebni, trgovski in samoupravni nameščenci pa Se vedno prejemajo iste plače, kot pred nastopom draginje. Zato začenjamo akcijo za zvišanje nuSili prejemkov, pozivamo oblastva, da nas pod pro, nameščence pa prosimo, da so oklenejo organizacije. 2. Kolektivne pogodbe in pragmatikn za vso zasebne iu trgovske nameščenec zahtevamo. Vsaka druga ureditev službenega razmerja jo nesodobna in nameščenskim interesom škodljiva. Trenutno vodimo akcijo, da dobe pragmatikn zavarovalni nameščenci iu pozivamo vse zavarovalno nameščenstvo, da sc oklene svoje organizacijo zavarovalnih namcščcnccv, ki je podružnica našega društva. 3. Ponovno zahtevamo, da so razširi pokojninsko zavarovanje nameščencev na vso državo. Zahtevamo pa ludi, da se pokojninsko zavarovanje nameščencev pri Pokojninskem zavodu razširi na trgovske sotriiilnike, strojnike in nesamostojne ziihotclniike. •1. Zahtevamo, da se vrnejo pridobljene pravice nesamostojnim zobotehnikom in se popravijo krivico, ki «0 jim bilo storjene dno 18. novembra 1930. 5. Praznovanje nedelj v trgovinah naj velja za vsa slovenska mesta. Uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih iu obrtnih obratovalnic daje pravico praznovanja nedelj v trgovinah samo nekateri 111 krajem. To |ia je krivično. Zalo zahtevamo, da imajo trgovski solrudniki proslo nedeljo vsaj v vseli mestih, kjer ne more bili govora o stvarni jiotrebi po odpiranju trgovin ob nedeljah. (i. Povišanje prispevka za Borzo dela je za nameščence krivično in neutemeljeno in pomeni novo obdavčenje nameščenskih prejemkov, ki so že .seda j previsoko obdavčeni. Zato zahtevamo v tem pogledu temeljile reforme. Koroški Nemcem k 10. oktobru Ob hrupu Siininih plebiscitnih proslav ua nemški strani preseneču neka hladnokrvna mirnost in samozavestno dostojanstvo pri koroških Slovencih. Prav nič se niso dali spraviti iz ravnotežja, čeprav so dobro vedeli vnaprej, kaj vse so za plebiscitno obletnico na Koroškem pripravlja. A ne samo lo, da so kljub nemški ofenzivnosti obdržali mirno kri, šli so celo daljo. Pokazali so Nemcem v deželi, kakšna je pot, ki vodi k miru in spravi. Na nemški plebiscitni hrup so odgovorili dostojanstveno, kot se to spodobi za kulturen narod, K plebiscitni številki Koroškega Slovenca : je priložena prva nemška priloga, namenjena za Nemce naKoroškein in v Avstriji. Na čoln priloge so obrazloženi na kratko razlogi, ki so dovedli do toga poskusa in poziv na avstrijske Nemce, ki pravi: Ni to prvič v zgodovini dežele, da sc koroški Slovenci v nemškem jeziku obračajo do svojih nemških sodcželanov. Pred več ko 50 loti se je Andrej Einspieler, oče koroških Slovencev , s svojimi ■Stiiiimen aus Iniienosterioich« in s sodelovanjem pri drugih nemških časopisih boril za razumevanje je/'' "vnih in kulturnih potreb Slovencev pri neiti-jkih k gih. Čeprav je moral Einspieler ua smrtni postelji priznati, da jo bil ves njegov trud zaman, so vendar no damo ustrašili in poživljamo ponovno nemško sodržavljane v deželi in državi, naj bi se vendar nekaj naučili iz razsula centralne Evrope in la nauk koristno uporabili tam. kjer so jim nudi prva možnost. Kot avstrijski državljani smo dolžni prispevati svojo k procvitu držuve in smo lo vedno tudi de-junsko storili. Če pa s silo in nekaznovano posegajo v našo narodno in kulturno samobit, potem smo trdno odločeni postaviti temu nasproti železni do lod in ne dalje«. V nadaljnjem se omenja, da autor tegu dela namenoma ni imenovan, da ne bi bilo povoda za nepotrebno osebno polemiko. Na vsak način jo to mož, ki že dva rodova služi deželi in katerega mnenje naj bi poslušali vsi, ki nosijo odgovornost, v interesu dežele in držnve. Kajti usode narodov ne dozorevajo po lotih, temveč v desetletjih in stoletjih . Koroški Slovenec pravi v svojem uvodniku k tej nemški prilogi: K izdajanju nas je napotilo načelo, da smo svojemu narodu iu svoji državi dolžni, da z vsemi nam razpoložljivimi sredstvi pokažemo in dokažemo krivico, ki so godi nad našo mladino in ki jo premnogi zanašajo v ves naš rod s tem da ga razdvajajo po nekih zastarelih liberalnih in strankursko-političnih čustvih in priznanjih. Ali ho naše pričujoče delo rodilo uspeli ali neuspeh, ne bomo prerokovali. Vemo samo, da stojimo s tem pred zgodovino iu bodočnostjo cisti in uconiiidežovniii, ker smo storili vse, kar jo bilo v liuši moči in ni nasprotovalo naši narodni časti, da s svoje strani razrešimo krivico nad našim ljudstvom. Previsoko jc naše pojmovanje naroda in narodno usodo, da se nc bi zavedali dejstva, da šc nikdo v zgodovini ui nekaznovan kršil naravne postave, ki sankcionira tudi pravo vsakega naroda do samobitnega življenja«. Tuko so spregovorili Koroški Slovenci ob 17. obletnici plebiscita. Brez srdu, toda odločno, samozavestno. Tako moro govorili samo nekdo, ki v svojem .sreti čuti, da jo pravica na njegovi strani. Ig- Primorske vesli Duhovniške vesli Novi župnik pri Sv. Ivanu v Trstu g. Giorgio Minutori (nekdaj so je pisni Knnfeljc) jo bil slovesno vpeljan na svojo luro v nedeljo, dne 3. oktobru. Dosedanji župni upravitelj pri Sv. Ivanu g. Milanovič pa je bil prestavljen k župniji Sv. Antona v Trstu. Šolske počitnice podaljšane Ministrstvo za prosveto je izdalo uredbo, ki določa, dn so bo jjouk po vseh osnovnih in srednjih šolah po vsej kraljevini začel šele s 15. oktobrom. Ministrski svet nn navaja nobenih razlogov zu lo podaljšanje počitnic, toda zdi sc, du se je oblast za to odločila iz razlogu, da morajo otroci sedaj pomagati doma pri delu, kor jc bil september zelo deževen, iru drugi strani pa i/, razlogov državne Slednje. Počitniške kolonije za šolske otroke I/. Sežane smo dobili poročilo, du sc jc tajnik fašistično pokrajinske organizacije vrnil z daljšega pregleda strankinega življenju v Julijski krajini in •In so jo odločil, da bo v Sežani ustanovljena neko vrste osrednja počitniška kolonijn, ki bo po možnosti odprta kar vso leto. Vse potrebne zgradbo bo liostavilu stranka sama in sicer nu rebri hribu Tabor ki ga krona lop borov gozdiček, nedaleč od vasi. Tajnik so je izrazil, da ni mogel najti bolj primernega prostora zu kolonijo otrok in (in jo s tem, da si jc stranka izbrala prav Sežano za letno počivališče fašistično mladine, kraj bil deležen posebne nagrado, zu katero bo gotovo hvuležen. Gospodarske vesti Zadnje čase jo čutiti, du ceno živilom nekoliko r a s t o jo. Ponekod so so cene v primeri z onimi pred dvemi. tremi leti kar podvojile. Ker pn dohodki nc rastejo v isti meri. je nastalo navzkrižje, ki ga posebno slabejše plasti ljudstvu žc sedaj občutijo in ga bodo če/, zimo še bolj občutile. Slišimo, da sc bo oblast pobrigala, da /..neposrednimi podporami priskoči na pomoč onim, ki jih je draginja najbolj prizadela. Pruv bi bilo, če bi oblnst 1o storiln in če bi se posebno ozimlu na družine s številnimi otroki. Pred par dnevi se jo dogodilo, da jo neki moški ua ulici padel in so ga nezavestnega odpeljali v bolnišnico. Ko jo prišel k sebi, jc povedal, da strada. Ta dogodek so potem tržaški lisli ob- nuj prepreči, javili s primernimi pozivi na oblast, da bi v mogočni Italiji ljudje straduli. Iz Pulj poročajo, du se je tamkaj ustunovila j>o-sebna skupina denarnikov, ki mu načeluje predsednik pokrajinskega stanovskega svetu. Ustanova si je •Intu nalogo, du preišče vso i s t r s k o p o d z c m I j e in ugotovi, katere rude bi se izplačalo izkopavati. Dosedanjo preiskave so dognale, da bi sc dalo proizvajanje črnega premoga znatno povišati, morda celo podesotoriti. Nadalje so dognali, da krije Istra toliko h n u k s i t a . da bi zadostoval za vse itulijmiskc potrebo. S tem je seveda tesno povezana proizvodnja cementu, na katero gospodurski krogi veliko računajo. Puljski denarni konzorcij je mnenja, da bo v kratkem Istra postala aktivna pokrajina v Italiji. Tržaški lisli pišejo, dn so italijanske oblasti izdali' stroge odredbo glede ravnanja z železom, starim ali novim. Med drugim so oblasti pozvale vse hišne gospodnrje, ki imajo okrog svojih hiš ž e I o z -n o o g r njo, da isto nudomestijo z drugimi ograjami. železo pu proli plačilu oddajo na določenih krajih. Islo velju za železna hišna vratu in zu železne ograjo prosto ležečih vrtov. Tržaški lisli razlagajo to zapoved kot posledico tegn, du zu enkrat še nc prihnja v Italijo toliko železne rude, da bi zadostovala vsem trenutnim potrebam. Italija potrebuje posebno veliko železa za dograditev svojega bojnega brudovju. Italijanski narod je toliko rodoljuben, pravijo listi, da bo svoji domovini žrtvoval vse, da bo krilu svojo potrebe. Zelo značilni so tudi razni drugi ukrepi italijanskih oblasti, ki tičejo stroge omejitve u v o i u gotovega b I a g a , k i ga Italija lahko dobiva doma. Tako med drugim poročajo tržaški listi, du je omejen uvoz moko iu da je stavljena nu razpolago ljudstvu le mešana moka, ki so pridobiva nu jMiseben podrobnostim opisan način z mešanjem raznih žit in nadomestitev, kot so fižol nll grah in bob. Na ta način hoče Italija poslati neodvisna od tujino, i/, katero je do sedaj uvažala več milijonov stolov pšenice za svojo belo moko. Prebivalstvo Julijske krajino si pomaga na ta način, da se je navadilo na polento in krompir, meSuiiu moka pa zu enkrat šc ni udomučenu. Omejen je ludi u\o/. bencinu in priporočajo oblasti uporabo lesnega plinu kot gonilno silo. Država bo vsem onim avtobusnim podjetjem, ki uporabljajo lesni plin, dala visoke podpore v de-nurju. Nekatera podjetju v Julijski Krajini so dobila nakazano podporo v znesku 13.000 lir za vsako vozilo v prometu, ki bo vozilo vso leto. S tem v zvozi je težnja, du Italija poveča uvoz lesu, ki gn potrebuje zn pridobivanje lesnega plina. Omejitve so zadelo tudi volno. Država je iz-dalu posebna navodila, kako nadomestiti volno z umetnim izdelkom, ki se menda pridobiva iz mleku. So že nekatere tvornice, ki proizvajajo blugo iz m I e č n o vol ti o. Vpoklic vo;aštva Tržaški lisli so objavili vojaško odredbo, nu podlagi katerih je vpoklicanih pod orožje veliko število vojaških obvezunoev rojenih 1. 1908 in 1909. Starejši letniki so manj prizadeti. Število vpokliccv dosega po objavljenih številčnih podatkih ono i/, časov vojne v Abesiniji. Mladeniči odhajajo proli jugu, kjer so zbirališča vojaštva v Rimu in Neaplju. Nekaj jih ostane tudi v vojaških mestih Severne Italijo. Drobiž Orožništvo jo nenadoma obiskalo staiiuranjo Albina Hlebota pri Sv. Klorijanu in tamkaj zasačilo Hlcbetu in njegovega tovarišu Karlu škorjanca pri ncpostuvni kuhi žganja. Dobiln slu vsak po 3 mesece zapora in 100 lir denarne globe. Strela jo udarila v poslopje posojilnico in lira niliiico v Komnu. Strelu jo takoj zanetila požar, ki jo nevarno ogrožal življenje družino Josipa Dugnli-nn, ki se ji jo hvalil Bogu še pravočasno posrečilo zbežali na varno. Hranilnica imn občutno škodo, ki jo cenijo nu več tisoč lir. Strela jo zažgala tudi gospodarsko poslopje ju\-lio sirotišnico v Koprivi. Požar jo bil tako strašen, da niso navzlic požrtvovalnim in junaškim prizadevanjem okoličanov in gasilcev mogli rešili živine, ki je strašno tulila v gorečem poslopju. Zgorelo jo 5 velikih govedi in veliko perutnino, škodo, ki jo sirotišnica trpi, so cenili na 50.000 lir. Skozi okno je padla — verjetno po nesrečnem slučaju — 03 let »turu Ana Komac v Renčali. Padec je bil tako nesrečen, da so jo pobrali žc mrlvo. V št u rja h se jo zopet pripetila nesreča pri nabiranju izstrelkov iz časov svetovne vojne. Tokrut jo postni žrlev 12 letni šolar Marjan Valič, ki ga jo granata, ki jo jo ogledoval, nevarno poškodovala. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali, so dejali, da mu bodo življenju rešili. Posebne tečaje »Zu ione, ki so pripravljajo za življenje po kolonijah« organizira pokrajinska fašistična stranka jio vsej Julijski krajini. Tečaji obsegajo predavanju o zgodovini in zemljepisni posebnosti italijanskih kolonij, nadalje nazorni pouk o boju proti kolonijnlriim boleznini in o skrbstvu za otroke v tropskih krajih. Eno predavanje je posvečeno tudi vprašanju, kako ohraniti čistost itulijan-skegu plemena v kolonijah. Tečaji bodo trajali od 12 dni do 3 mesecev in bodo obiskovalke dobile |x>-sebna spričevala, ki jim bodo pri kolonijuluih oblasteh dnin pravico do raznih ugodnosti. Iz Vrtojhe nnm pišejo, dn so je posestniku Jožefu Bukovcu pripetila huda nesreča. Bukovec je delal nu skednju iu je tako nesrečno padel nn |X)d, du mu je počila lobunja. Pobrali so ga v polni nezavesti. Zdravniki so rekli, da ni mnogo upanju, da I>i okrovul, kor so poškodbe smrtnonevnriie. Mariborske Wogererjeve hrenovke dnevno sveže dobilo v dolikatosi JANC - Židovska Razstava šempetrskp>*Il, da bi se krila. (i lavne zasluge za lo uspelo razstavo |>u imajo voditeljico šempetrskih /.ena, zlasti gos|ie Golo bova, Požonolova, Vellkonjeva, Kržanovu in Ku-šarjeva, ki nuj jim veljajo vso uuše čestitke. Ijjuhljaiiiki reševalni avto je včeraj pripeljat /. (ioronjskoga 68letnega posestnika Franca Muloja i/. Nomenju v Bohinjski dolini. Muloj je na cesti pndol tor si nevarno |ioSkodoval tilnik. Naročajte in širite »SLOVENCA« K Bojju jc odšel po večno plačilo naš dolgoletni zvesti služabnik Jožef Paderčič cerkovnik v zavetišču sv. Jožefa Pogreb bo v torek, dne 19. oktobra ob 2 popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9. Priporočamo ga vsem v pobožno molitev. Zavod bo ohranil blagega pokojnika v trajnem hvaležnem spominu. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1937. Vodstvo zavoda. f V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Gabrijela Hayne dne 17, oklobra 1937 nenadoma v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 18. oktobra 1937 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Zarnikova ulica 15 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1937. Žalujoči. FOTOAMATER Od negativa do pozstiva Z retušo jo pri amaterjih velik križ. Kakor jo namreč poklicni fotografi proveč cenijo — nc v zadnji vrsti jio krivdi naročnikov, ki nc vidijo radi svojega pravega obraza — tako je pri večini amaterjev premalo čislana. Prava pot bo kakor običujno zlala srednja pot, po kateri so hodili prvi fotoamaterji, ki so omejili relu.So na odjimvo tehničnih napak v negativu in pozilivu ter nn poudarke posameznih slikovno važnih mest. Vse drugo jc tudi danes po-polnoma odveč, jioleg tega so tehniško korekture negativa pri količkaj pazljivem delu zaradi prvovrstnega tvoriva, ki ga imamo na razpolago, postalo skoraj nepotrebne. Rotiišo jc smatrali torej le kol pripomoček v skrajni sili ler jc vsekakor bolje, jio-svečati več pozornosti negativu pred in med posnetkom Icr pri razvijanju, kopiranju in povcčavatiju, kakor izgubljali čas s korigiranjem po nemarnosti napravljenih napak. Da pa je amater oborožen za vso slučaje, je priporočljivo, da se seznani nekoliko ludi s tehniko retuše. Predvsem je važno pravilo, da korigiramo vse napake žo na negativu, kolikor jc to največ mogoče. S tem si prihranimo retušo na tolikih kopijah in povečavah, kolikor jih nameravamo napraviti. Re-luša pozilivu nuj ho omejena le nu takšno napake, ki jili z negativa ni mogoče pojiolnomu odstraniti. Posebno težko in največkrat celo nemogoče je na pozitivu retuširunjo večjih ploskev in jili jo zaradi tega iiti vsak način korigirati že na negativu. Roluširamo lahko na plasti negativa ali pa na njegovi lirblni strani. Manjšo nupnke,-kakor bole jiikc, mehanične poškodbe plusli, poudiirko svetlin, gube in nečistoče obrazu pri portretih itd korigiramo na svetločutni plasti, bolj grobo retušo, zlasti jiloskovno, pu opravimo na hrbtni strani negativa. Potrebno jo sledeče orodje: reltiširni pult, ki omogoča opazovanje negativa v prosoju, več dobro priostronih svinčnikov različne trdote, slrgalno pero, nekaj finih čopičev, poleg tega črnknslosiv tuš, rdeča in rumena anilinska barva, malolcili ali kakršenkoli rotuširifi lak. Nekatere napake odstranimo lahko tudi z oslabljevalci in ojačevalci. Čc retuši-ramo h svinčnikom, prekrijemo pred retuširanjeni vso plast z dobrim retuširnim lakom, na katerega sc retušn bolje prime. Za silo pa retuširaino lahko ludi na nelnkirano plast: Manjše defektne dele negativa namaženio s prav tanko plašijo matoleina. To napravimo tako. da kanimo na plast kapljico matoleina, ki jo porazdelimo na pla.sl rahlo in enakomerno s koncem prstu ali z mehko krpico, počakamo, da so po.-uši in nalo rotuširamo. i'olrebno kritje nanašamo s svinčnikom jirav ruhlo na plast negativa, in sicer po obliki napake s črtanjem v krogli ali pa s pikicami. Čim mehkejši je svinčnik, lem močnejšo jc kritje, lom bolj grobo jo pa tudi zrno retušo. Zn retuširanje negativov, ki jih nameravamo povečnti, je torej primernejši trd svinčnik. Seveda jo pri leni tudi delo zanuidnejšc. Ncposre-čeno retušo odpravimo z negativu s krpico platna, pomočeno v terpentinovo olje. Prozorne bole pike, nastale na negativu zaradi prahu ali mehaničnih poškodb, prekrijemo najbolje s tušem ali anilinskimi rdečimi barvami, ki jiii nanašamo na negativ previdno zelo razredčeno s finim čopičem, dokler ne dosežemo primernega kritja. Črne piko in madeže odstranimo lahko s Farmerjo-vim osliibljevaleem ali pa mehanično s strgalnini peresom, toda zelo previdno, da nc pokvarimo negativa. Kdor ni lega dela pojiolnoma siguren, naj ga opravi rajši s primerno barvo na pozitivu. Večje ploskve retuširaino na hrbtni strnili negativa, ki jo |>rav tako prekrijemo najprej enakomerno po vsej površini •/. motnim lakom. Takšna retusa ima predvsem namen, izenačiti morebitne prekonlraslnc Ionske vrednote negativa in ustvariti ; s poudarkom večjih ploskev manjkajočo ravnotežje I v sliki. Na mestih, kjer je takšno ojačonje nepotrebno, ga odstranimo z nožem ali s krpico blaga, ki jo pomočimo v 5|iiril. še močnejše kritje dosežemo, če prevlečemo negativ z rumeno ali rdeče jiobnrvaiiiin I Inkom, ki ga prav tako lahko in na poljubnih me-I .slih odstranimo z istimi sredstvi. Poudarke večjih ali manjših ploskev dosežemo ludi z rdečo barvo, s katero pobarvamo mesta, ki jih nameravamo poudariti. Za poudarke manjših svetlin je potreben zelo tenak in dobro priostren čojiič. V splošnem zahteva učinkovito in brezhibno retuširanje jirecej vaje, ki jo naj opravi amater nuj-prej na pokvarjenih negativih, ali pa si jo praktično ogleda jiri žc izvožbanom amaterju. Mednarodna fotografska razstava Nekako pred štiridesetimi leti je bilo število mednarodnih fotografskih razstav zelo majhno ler so so ponnšiila z njimi lo nekatera velemesta. Vsaka razstava pa je bila takrat senzacija, o kateri jo pisal strokovni in dnevni li.sk na dolgo in široko, lo jc bilo v klasični dobi fotografije, ko so bilo bromoerebrne jiovečave na razstavah prav takšna redkost, kakor so na sodobnh razstavah plemeniti tiski. Danes, ko fnbricirnliio slike dobesedno mimogrede (loda mimogrede običajno slabo), in je narasla mednarodna fotografska družina za milijon« in milijone, sc je močno pomnožilo tudi število mednarodnih fotografskih razstav. Važnejše med njimi so vsakoletne revije najpomembnejših del svetovnoznanib amaterjev ter nudijo jirerez mednarodnega foloamaterskega dela in uspeha, v splošnem pa predstavljajo vso močno mednarodno delavno skupnost in povezanost amaterjev vseh narodov, čc|)rav ni našla la šc izrliza tudi na zunaj formalno v mednarodni zvezi fotoiimaterekili organizacij. Njihov vpliv nu razvija in napredek fotografske umetnosti jo ogromen Icr so marsikatere med njimi pokazalo nova pota In dalo novih smernic in vzpodbud v ustvarjanju umetniških vrednot. Sličen vzgojni in informativni pomen imajo obsežni ilustrirani fotografski zborniki, ki izhajajo redno vsako lelo v raznih kulturnih državah in po odličnih reprodukcijah skrbno izbranih dol nmu-ierjev vseh kontinentov omogočajo zolo dober |ire-gled svetovne fotografsko produkcije. Tudi |irvn mednarodna fotografska rijzslavn, ki jo je organiziral leta 1634. ljubljanski fotoklub, jo zapustila v slovenski fotografiji prav vidne sledove. Takrat so imeli naši amaterji prvikrat pri- liko študija in primerjave na originalih |iriznanih svetovnih mojstrov v fotografiji. Poslala jo mejnik v razvoju slovenske fotografije in kakovost del sije že v prvem letu |io razstavi dvignila močno navzgor. Napredek jc bil tako spontan in viden, dn ga jo opazilo tudi razvajeno inozemstvo. Slovenskim amaterjem so se odprla na mah vrata vseli najvažnejših mednarodnih razstav in |xi svoji .slovenski nadarjenosti so dosocli v dveh do treh letih to, kar so dosegli redki prominenti drugih narodov jio dolgotrajnih udeležbah na mednarodnih razstavah: častna vabilu nu udeležbo razstav brez žirije. Tudi zbornik slovenske fotografije, ki so mi nedavno izdali organizirani slovenski fotoamaterji, jc pozdravilo inozemstvo /. najbolj laskavimi kriii-knmi. Sloves slovenskih fotoamnterjin jo rasel od lotu do letu iu letos lio priobčenih v velikem ume rikanskem zborniku The American Annual of Photography lako veliko število reprodukcij i/ branih del slovenskih fotoamaterjev, kakor jili bo(k> imeli le redki veliki narodi. Vse to jo seveda tudi vidika j>io|>ntrnn(ki za našo ožjo in širšo domovino, le sodelujočih folo-umaterjev je zelo mulo ter bi bilo potrebno, da .s' jirično udeleževati mednarodnih ra/slav večje število slovenskih amaterjev s svojimi deli. Mnogi med njimi bi mogli dostojno reprezonlirati slovensko fotografijo ter se abstinirajo lo zaradi neinfor miranosli ali pu jim manjka jioguina iu samozavesti. Saj no trdim, da bo uspel vsak takoj na prvi razstavi, toda čc bo vzel odklonjena delil ponovno v roko in jili kritično preštudiral, bo druga pošilj ka gotovo boljša in us|>ešnejša od prve. Kje so takšno razstavo in kdaj je rok zn pošiljulev slik. bomo opozarjali v naši rubriki, na važnejše razstave pa bomo Sc posebej opozarjali. Kdor so želi udeležiti, naj jiiše jio |iodrobnej.*e pogoje na naslov, ki 'ga bomo navedli. S jiogoji ho prejel prijavnico, ki jo izpolni in pošlje razstavnemu odboru obenem s slikami in oventuolno prijav-nino. Slike morajo hiti seveda tehniško in vsebinsko čim bolje obdelane, kajti razstavno žirije izbirajo zelo strogo, dotok slik je silno velik in razstavili proslor običajno majhen. Na razstavo pride lorej le najboljše od dobrega. Kdor lii glede posameznih udeležb ali nu sjilošno želel Se kakšnih pojasnil, naj so oglasi. JVe