II Mil I ' ■ w ■ jI ■ |T n.MMh.Mfa.,. M 1 ^_____i ____ 1 _ 1 ^f JI I (iiMa ___ .—- i« in n3F? ■ |/IVT/II A fm v^fe ■ iT^ iT ]L 11 »-.j,.« «_ . , > I H flj ■ | III B ■ ■ ■ H IT I/ J I ■ || 11 1II/ • ■ UfHoM Organ of S5 SllVt* rwV I I AiiiMli ■■ ni «pir*t» lereege ■ ■■■ ■■ ■■ ■ ■ ■■ ■ ^^BL ■ ■ ■ ■ HA ^Mt II I I i,- Ia .u. K Iff I ■■ I M ^^K AmB I I IW^I I H Ji^m nUun Societies and OrnnL toir. I I^AV^l ^Tl J VI Q *- .1 ' ---»i V NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ---? • — -------' , Na *34* v CLEVELAND, OHIO. MONDAY NOVEMBER 13. 1916. LETO IX. — VOL. IX = 1 j==M== - Važno za Slovence, ki izdelujejo in prodajajo vino. Nova postava —Internal Revenue kolek-tor Harry H. Weiss se je izjavil, da se nahaja v Clevelandu kakih tisoč oseb, katere bi morala postava nemudoma zapre-_ ti, ker kršijo novo postavo pro-4|i-yinu. Objednem seje pa izT Jjavil, da je postava milostna proti njim, ker zvezini uradniki vedo, da večina teh ljudi ne razume nove postave glede vina. Zatorej je v interesu rojakov naših, ki tako ljubijo vino, da vedo za to novo postavo. Dne 8. sept. se je pričela spol-novati postava, ki pravi, da ' vsakdo, ki dela vino in ga prodaja mora biti registriran in bondan kakor dotični, ki kuha žganje. iKdor ni registriran in bondan in kljub temu dela in prodaja' vino, se kaznuje s $5000 kazni in pet let trde ječe. Mr. Weiss je dejal, da je v Clevelandu kakih 1000 ljudi, ki delajo proti tej postavi. "Vinski trgovci so v isti vrsti kot trgovci z žganjem," je dejal Mr. Weiss. "Postava pravi-, da sme privatna družina izdelati 200 galon vina na leto za lastno porabo, toda niti galono več niti ga ne sme prodajati, če ni druiina bondana in registrira-- na. Večina ljudi, ki kršijo to postavo, v so tujezemci. Nekateri izmed teh izdelajo na tisoče , galon vina vsako leto. Potem to vino prodajajo svojim sose-in bordarjem, toda proti-^postavno je Vino prodajat boar-derjejm >n sosedom, in zvezini urad v Clevelandu bo nemudoma nastopil proti tem vinskim ^ Toda kolektor Mr. , Weiss je dober človek. Izjavil se je, da bo sklical sejo vseh , vinskih trgovcev na torek, 14. « nov. ob 2. uri popoldne v pošt- , nem -poslopju. Tu jim bo raz- , ložil kakšna je postava. Potem , dobijo vinski trgovci nekaj ča- , sa, da se privadijo postavi. In « če ne, ted^ij pridejo nadzorniki, , ki bodejo aretirali vsakogar, | kdor ne spolnuje postave. $5000 ] kazni in pet let ječe preti one- < •fiu, kdor krši npvo vinsko po- , stavo. j < f ;'_MVs. E. iz East Clevelan- , da je trdo delala za svoje živ* J jj^nje in za življenje svojih štirih otrok. iPrala je-po hišah, da j se je preživela. Mož je umrl , lansko l*to. Kmalu potem je , prišel davčni cenilec, ki je ob- , -^•ivčil njene stanovanje. Reva ] W* morala plačati dvanajst do- < farjev davkaV' ne da W vedela \ zakaj Letos je zopet / prišel j davčni cenilec in zopet je plačala $12.00. Oglasila se je v na- j selniškem uradu v mestni hiši fi in se priložila. Reva je dobita ves denar nazaj* Kadar ste v < potrebi, kadar vas sekirajo pri % delti, kadar vas kdo žali, ka- fl dar vam kdo vzame denar, &li t sploh kadar ne veste kaj bi na- a redili, oglasite se v mestni hiši, ^ City Hall in vprašajte za Mr. J Pracha. On bo skrbel, da pri- s dete do svoje pravice. t —Starišem Jerman je umrl p enoletni sinček, starcem Jane- g žic je umrla trimesečna hčerka p Rozalija, starišem Felicijan je ^ bil rojen sinček, ki je takoj umrl, starišem Stmad se je ro- y dila hčerfca, ki je takoj umrla, j Starišem Zivodar je umrl 4 le- s tni sinček Henir za vratico. F Starišem Zupančič je umrl sin- s ček Josip star nad 5 let. Bolehal ' je dalj časa. v Vsem starišem na- n še sožaty*e. ^ —'Pisnta imajo v našem ured- n ništvu! Josip Komidar iz stare domovine* Fr. Race iz ruskega ujetništva, H^rmina Hafner iz sfttar* domovine, Jostp Travni- d kar k stare« domovine, Frank b Žagar iz stare domorine, Mi- s< hael ^rank Jenko i* sta- n fe dOKioriste, . R**A,i KeraSc s< fjflCeDt^?)MPrOflimo, da se n* ti tmidoma oglasijo.—rf |gjfc t s' - >■ - tc- —Opeke Slov. Nar. Doma a- imajo sledeči trgovci v zalogi: iu Bejaj in .Močnik, John Gornik, > Fr. Gornik, Beno B. Leustig, e- Jos. Zokalj, Fr. Butala, A. Mar- > tinčič, A. Kausek, John Centa, zt Tomšič in štampfel, A. Anžlo- var, R. Cerkvenik in Drobnič in Co. skupaj trinajst trgov-»e cev. Med temi trgovci so gro-i- ceristi, trgovci z modno trgo-vino in s čevlji, mesarja pa še ni med njimi. Radi tega se ape-lira na naše delničarje, da za-1" htevajo tudi pri qiesarjih ope-a ke. >~ —'Pri dr. jugoslovanski Soil kol sta bila izvoljena H. Bole a in Jak. Ambrož za delegata na n zborovanju S. N. Doma in pri n dr. France Prešeren Anton An-s žlovar in Fr. Sodnikar. Zboro-vanje se vrši ,13. dec. —Seja direktorjev S. N. Do-ma je na svoji zadnji seji skle-nila, da se kontest za prodajo delnic podaljš^ do 1. januarija, r- 1917, Cenjeni tekmovalci naj c vzamejo to v naznanje. 0 —tSledeči otroci so bili roje-0 ni zadnje dneve slovenskim c starišem: Stariši Medved na Spitker ave. so dobili deklico, " stariši Valenčič na 64. cesti de- 0 čka, stariši Pribanič na 69. ce-sti dedka, stariši Kocin na e Bliss dečka, stariši Lekančič 11 na Sylvia deklico, stariši Oder ' na W. 103rd St. deklico, stari-ši Jaklič na Lakfcside dečka " stariši Praznik na St. Clair ave. 11 deklico, stariši Šetinc na 39. ce-sti deklico, stariši Lapuh na n 40. cesti deklico, stariši Lustik • na Calcutta deklico, stariši Fod-^ padeš na 40. cesti deklico, sta- 1 risi Urban na 77. cesti dečka, ■• stariši Gliha na 77. cesti dečka, - stariši Trnec na Bonna dečka, " stariši Galovic na 63. dečka, 1 stariši Kožar na 66. dečka, sta- - riši H. Kržič na 61. deklico, 1 stariši Pekol na W. 81. deklico stariši Pesek na Harmon de-» klico, stariši Koželj na 47, deč-5 ka, ^stariši Globokar na 82. de- - čka, stariši Ferfolja na Ossage ~ dečka, stariši Dušman na 81. deklico, stariši A. Keržič na ~ 5 iv de&ka. Vsem mnogo sreče " v življenju. —Oce mora "plačati svojemu^ 1 ietu za hrano, če je pri njem : • na stanovanju, «0 odločili po- 1 - rotniki v soboto zjutraj na -sod' " niji sodnika Forana. ^-Gustav 1 1 Koeber je tožil svojega tasta ■ Geo. Clogg na $2141691 za še»t J 1 let stanovanja in hrane. Dobil 1 1 je $638. r . r —Porodila sta se J?mej B^r -] ' jec in Karolina Arko. Naše ča- ! ' stitkel^ ^ mn-^t^rm l! L —'Umrla je na domu Julija J [ ©reslov, poprej Belanrč, Slo- * ' vencem zelo znana družina, 1 ; stanujoča na 26. cesti in Hamil- 1 1 ton ave. Pokojna Julija je šele 1 " stara 29 let, poročena leto in - pol. Bolehala je za srčno hi&o. • Gostilniška obrt družine Ore- 4 ' slov je na 1035 Chestnut St. 5 blizu 9. ceste. Pogreb se vrši v ( pondeljek zjutraj. Pokojrtica 1 ' zapušča 3 mesečno hčerko, so* \ proga, mater, eno sestro in tri ® trate. Pokoj njej! i —V mestni bolnišnici je s umrl radi poškodb na glavi ^ John Boje, stanujoč na 39. ce- v sti. Pogreb ^e je vršil v četrtek. s Ranjki zapušča 7 otrok nepre- f skrbljenih. Društvo Maccabees 1 ga je lepo spremilo k. zadnje- ? mu počitka. Pokojni John Bofc ^ je bjl izučert kroja«. Pokoj nje- ^ m«! ^ ti i _ t1 ti ■ • O . . EiredO, Tex., 12. nov: Baft- ? dit Zapeta je napade^neki vlak 1 njiH žene in otroci. Banditje d soji lod^Hi'^ieh stcT«sA4S I« tri|p a so na kupih lelala. poleg ^ žeji niSke proge. k Republikanci še ne priznajo izvolitev Wilsona. Republikanska stranka zahteva ponovno volitev ? dvomljivih držav. Wilson ima v California 4000 večine. Glasovi v Minncsoti še niso prešteti. Mnogo socijalistov je letos volilo za Wilsona, se je izjavil Adolph Gerner, tajnik stranke. Hughes bi povzročil vojno, Wilson je za mjr. i, New York, 12. nov. Repubh->- kanci še niso priznali, da ima č Wilson absolutno večino za r- zopetno izvolitev predsedni-b kom, vendar se splošno sodi, da t- bo republikanska stranka se e podala najkasneje do torka, ko se bo zvedelo za natančni re-1- zultat volitev v Minnesbtl. Woodrow Wilson je dobil preko 400.000 glasov absolutne >- večine nad Hughesom, poleg e tega, da ima dosedaj 272 elek-a toralnih glasov ali šest več kot ■1 je treba za izvolitev.' V slede-i- čem podajamo tabelo, kako so 1- posamezne države glasovale, in kj^r se vidi, kje je dobil Hu- 1- ghes večino, kje pa Wilson. - \ - • D Wilson Hughes Alabama ..................89,000 30,000 >< Arizona ....................20.641 19,363 i Aiikansas ..................86,000 37,000 J California ................466,269 462,833 Colorado ..................158,267 96,716 _ Connecticut ............99,687 106,378 Delaware ................26,111 27.909 1 Florida ....................60,000 12,000 , Georgia ....................109,200 28,000 idaho ........................68,000 64,500 Illinois ......................809,162 1,044,600 _ Indiana ....................333,466 339,437 Iowa ............................215,918 279,086 - Kansas ..............315,000 271,000 , Kentucky ................219.000 193,000 . Louisiana ................68,000 9,000 : Maine ........................64,148 69,491 r Maryland ................«33,211 113,773 }Massachusetts .... 247,327 268,361 - Michigan ..................237,114 308,122 . Minnesota ................176,677 177,285 X Mississippi ...... 91,000 6,000 . Missouri ..................376,000 345,000 Montana ..................80,927 64,608 * Nebraska ................98,323 ' 75,081 ) Nevada ....................12,448 9,842 . New Hampshire... 42,905 42,723 [ New Jersey ............209,332 264,320 - New Mexico............34,646 33,251 New York ........ 756,010 863,987 " North Carolina.... 158,000 110,000 , North Dakota..........54,449 &2.83H Ohio ..........................578,000 496,720 ' Oklahoma ................140,000 110.000 , Oregon ......................116,550 123,570 Pennsylvania..........510,747 596,734 ' Rhode Island ..........39,353 44,159 . South Carolina________68,000 • 1,500 South Dakota..........45,449 50,892 > Tennessee ..............138,647 97,553 ) Texas ........228,000 68,000 Utah ....................77,381 48,948 ' Vermont ..................21,832 38,254 . Virginia ..............60,107 2M32 Washington ............197,000 183,000 i ■ West Virginia 139,018 141,432 . Wisconsin ................194,000 220,000 I ' Wyoming ................26,617 19,998 , AkupaJ .........8,669,713 8,160,401 Wllsonova večina ..........403,312 1 , Izjava republikanske stranke. « New York, 12. nov. Vodja Vrejxiblikanske stranke Wilcox < se je določno izjavit, da bo re-, publikanska stranica podvzela vse potrebne korake, da se na- I tančno določi ali je -bil Wilson ] v resnici zvoljen predsednikom ] ali je bil Charles Hughes. JRe- I publfkanska stranka bo zahte- ] vala v vseh dvomljivih državah j uradno štetja in šele ko bo to 1 štetje g6tovo, bo Stranka poda- t > Si«^^: demokratične stranke, da se je f vršila kaka , voli vda sleparija, 1 ampak hoče biti absolutno go- f lova, kdo ima ve£il4o. > l Socijalisti ii\Hugbas. t Chicago, 12. nov. Adolph c Gerner, glavni .tajnik socialistične stranke, se je izjavil: Socialistična stranka pri letoš- s njih predsedniških volitvah ni s tako napredovala kot se je splo- s šno pričakovalo. Vzrok tenju f je, ker je bilo mnogo socijali- t stov -prepričanih, da če bo Hu- d ghes zvoljen, nastane vojna in s vsa mizerija,^ki jo vojna prine- š se s seljoj. Zato je na tisoče so- b cijalistov glasovalo za Wilsona s in mu s tem pomagalo do zma- b ge, ker so socijalisti bili prepri- i: •čani, da Wilson ne zaplete s Zjed. držav v vojno. Skupnih k socialističnih glasov je bili (e- v tos oddanih kakih 900.00a,ali n ravno toliko kot leta 1012, to- s r sko-rumunska armada hiti za > hrbti Nemcev in jih neusmilje-| no podi in goni nazaj odkoder ) so prišli. Rumunci so zopet za-| vzeli' važni Donavski most, šti-1 rinajst milj dolg. Brzojavke iz. [ Petrograda in Bukarešta na-l zntnjajo, da nimajo Nemci no-! benega upanja več, da bi osta-! li v Dobrudži. Dasi se Nemci f strahovito upirajo pri svojem » umikanju, pa je rusko-rumun-ska armada tako jnočna, da Nemci nikjer ne morejo dobiti opore. Tudi Falkenhayn se umika. Amsterdam, 112. nov. Potem ko so dospele iz Petrograda in Bukarešta poročila, da se umika general Mackensen iz Do-brudže in da je pobegnil že dalje proti jugu od Cernevode, prihaja danes poročilo iz Bukarešta in Petrograda, da je bil tudi general Falkenhayn poražen od Rumuncev. Ruti so prodrli Rumuncem na pomoč 55 milj južno od Dorne *Watre, kjer se je pri lAlasmezo vnel hud boj, katerega Miss Rankin je stara 35 let in uživa nezaslišano čast kot prva ženska, ki bo sedela v postavodajalnem zboru največje republike sveta. Miss Rankin je bila zvoljena z veliko večino. Ko je agitirala za svojo izvolitev, je že imela svoj program. Pognala se bo za boljši položaj žensk in otrok v kongresu, da se naredijo postave za večjo varnost žensk irj otrok v Ameriki. Miss Rankin pripada republikanski stranki. Miss Rankin se je izjavila, da bo skušala upeljati postave, gla som katere bodejo ženske delale ravno toliko ur kot moški, nadilje da ženske dobijo iste plast kot moški, nadalje da dobijo revne matere pokojnino/ da lahko otroke prerede, reforme otročjega dela, in seveda— žensko volivno pravico. Miss Rankin je precej čedne postave, ima rudečkaste lase in prijazno zunajnost in trden pogled. Je samska in se neče mo-žiti radi tega, ker pravi, da mora preveč delati za blagor žensk, česar omoaena ne bi mogla. Kljub temu, da je država Montana z ogromno večino glasovala za Wilsona, pa je bila Miss Rankin kot republikan-ka zvoljena in sicer s pomočjo ženskih glasov, ker ženske imajo volivno pravico v Mon-tani. Demokratje pravijo o njej da je "silovito reakcijonarna, v družbi s staro gardo republikancev." Goljufija pri volitvah. Zvezini uradniki preiskujejo. < Washington, 12. nov. Zvezini pravniki v vseh mestih kakor'tudi posebni zastopniki od "L)epartment of Justice" iz Washingtona so na sledu številnim sleparijam pri volitvah. Vsi oni ljudje, ki so prispevali dfcnar krivičnim potom za Hu-ghesa ali ki so sprejeli denar od Hughesa. da ga uporabijo za slepilo volivcev, pridejo pri preiskavi v poštev. Devet držav — New York, Pennsylvania, Ohio, Massachusetts, Connecticut, Indiana, Michigan in West Virginia pride najprvo v poštev. Zastopniki pravnega oddelka preiskujejo posamezne slučaje, nakar se predložijo veliki poroti. Trdi se, da so predsedniki železnic, predsedniki bank in predsedniki trustovih korporacij bili povabljeni, da preložijo svoje knjige preiskovalnemu odboru. V nekaterih mestih so se porabile naravnost ogromne svote za izvolitev Hughesa. Računa se, da so republikanci potrošili pet milijonov za'izvolitev Hughesa, in da so tri milijone nabrali zadnji teden v New Yotfku. Demokratje so predložili dokaze, da je republikanska stran ka potrošila $1,200,000, da se kupijo delavski glasovi. Republikanci v Ohio so potrošili $500 000 za izvolitev Hughesa. Demokratje trdijo, da je vladala korupcija v West Virginiji in da bodejo zahtevali, da se glasovi v tej državi še enkrat pre-štejejo, nakar se bo dognalo, da je bil v resnici Wilson zvoljen z večino v tej državi in ne Hughes. Nemčija zeli, da se Poljaki z vojno dvignqo proti Rusom. Berolin, 12. nov. V Varšavi in Lublinu je nemška vlhda dala nabiti plakate ■ in razglasiti med narodom, da se iščejo prostovoljci med Poljaki, ki naj bi služili v nemški armadi proti Rusom. (Pbziv za prostovoljce je podpisan od nemških generalov in se glasi: Vladarji Avstrije in Nemčije so sklenili, «la mora Poljska postati svobodna kralj«vina. S tem se je spolni-la najbolj goreča želja Poljakov. Izvanreden položaj, ki vlada danes, nas sili, da obdržimo dosedaj še mi vlado v naših rokah. Najbolj je potrebna poljska armada, za naše namene. Boj z Rusijo še ni odločen. Vaša želja je, da se pridružite naši armadi. Torej pristopite na našo stran kot prostovoljci, da se . borite proti vašim tiranom. Vi bodete branili svojo deželo pod vašimi lastnimi zastavami in orožjem, kajti znana nam je vaša hrabrost in vaš patrijotizem. Vstanite vi, poljski junaki in borite se z Nemčijo in Avstrijo." Kot znano je Poljaka dosedaj največ trpela radi vojne. Iz Amerike bi prišla pomoč v živilih in denarju, toda Angleži in Rusi te pomoči dosedaj niso pripustili, ker so vedeli iz skušenj, da Nemci sproti vse poberejo, kar pride Poljakom v pomoč. Na stotine mest in vasij je požganih na Poljskem, na stptisoče ljudi je umrlo od lakote, na desettisoče mater ima nezakonske otroke od vojakov, najbolj strašno gorje vlada po celi Poljski, in vse to pod nemškim gospodarstvom. In sedaj zahtevajo poljske prostovoljce, Tter žele Nemci, da se iztret>i zadnji Poljak. 'Prostovoljna armada poljska bo pač pičla, ker cvet moštva je že pobit sedaj ali je pa umrl od lakote. Nemprso torpedirali ameriški parnik. Washingt6n, 1 B/ nov. Predsednik Wilson, ki se je včeraj zvečer vrnil v Washington, se bo podal, nemudoma na delo gledp večje aktivnosjj nemških suhmarinov. Pred vsem se bo zanimal za torpediranje ameriškega parnika Columbian, ki je bi! torpediran blizu španske obale. Točke ki pridejo pri preiskavi v poštev, so: Ali je bil parnik napaden in torpedi- - ran brez svarila, ali se je ustav-^ Ijal, ko je bil napaden ali je vo-i zil vojni kontraband. > Ameriški konzul v Bombay, 1 India, poroča, da je bil na tor* ) diranem angleškem parniku A« • rabia en sam ameriški držav ; Ijan. Tudi torpediranje tega i parnika' pride v pretres drugi i teden, ko bo Wilson začel ob-! račun z nemško vladp radi ne- • postavnega torpediranja. -'1 Mj^tk* ti. i' •'J. \ „ « t. i V "ft" »i It in£ CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDELJEK, SREDO iN PETEK. ^-1---..... _' —---— — NAROČNINA: Za AmeriKo - £3*001 Za Cttxfd. po poJti $4- 00 JCa Evropo - £4-.001 'Posamcxna ite-vilKa - Jc Tu pivu, 4po krivici uložil tožbo proti Wilsonu. Porotniki —j ameriško ljudstvo — je odločilo, da Wilson ni kriv ampak vreden, da načeljuje nadaljna štiri leta Zjed. državam. j Letošnje volitve so dolkaza-le Ameriki in tudi v Evropi, da Nemci v Zjedinjenih državah nimajo nobene moči, da je njih politična organizacija sila brez pomena, da pokazalo se je celo, da Nemci svoje lastne j stranke ne morejo kontrolirati. Kajti tisoče Nemcev, ki se štejejo v prvi vrsti Amerikanci je kljub povelju iz Berolina glasovalo za Wilsona. V državi Ohio, kjer so Nemci jako močni, in mogoče štejejo dve petini vsega prebivalstva, je dobil n. pr. Wilson letos, ko Nemci niso glasovali zanj.— 80.000 večine, dočirn štiri leta nazaj, ko so Nemci glasovali vsi brez izjeme za Wilsona, pa je (Wilson dobil samo 40.000 večine. Kaj se to pravi? To se pravi, da če Nemci koga politično napadajo, da dotični kandidat gotovo zmaga. To se pravi, da Nemd nimajo nobene politične moči. / Nasprotno pa se nam je le-j tos dokazalo, da so Slovani sil-| na moč v ameriški politiki. Wil-I son je dobil malodane vse slo-, van&ke glasove, in ravno ti glasovi so mu pomagali do izvolitve. t Dejstvo je, da so agenti Ger-*man-,American Alliance delovali noč in dan v Chkagi, ko je zborovala republikanska konvencija. Nemci so dali repuhli- , kanski stranki odločno razu- , meti, da mora imenovati Hu- , ghesa, če hoče stranka pobiti , podporo od Nemcev. "The , New York World" je ob tej 1 < priliki pisala: "Častilci kajzer-'tj ja v Zjed. državah so se napo- | tili, da uničijo Wilsona radtte- , ga, ker je storil zločin, da je j bil ameriški predsedftik name- j sto nemški predsednik. Adopti->< rali so Hughesa, ker so bili j prepričani, da bo Hughes slu- t ži-1 nemškim interesom. Odlo- , čili so, da Wilson mora zgini- j ti s površja, ker je deloval za j korist Amerike in proti koristim Nemčije." j Nedavno tega je bilo poroča-no, da je nemški državni zbor dovolil 200,000.000 mark za 1 svrho politične propagande v * nevtralnih deželah v prid Nem-^ čije. Koliko tega denarja je prišlo v Ameriko se ne ve, gotovo je, da je bilo delovanje Nem- d cev proti Wilsonu financirano n iz Berolina. Koliko tega denar- s ja «0 dobili listi, ki v Ameriki delajo propagando za kajzerja, i; •se ne ve natančno, povedal bi g pa to lahko "Strup" v New.ii Yorku in njemu podobne krpe, A ki vodijo propagando za cesar v j božjo milost. No, propagandi ijv "Strupu'' in sličnih krpal, - ne more niti škodovati niti ko-r ristiti. Kajti te krpe berejo le / pozabljene duševne reve, ki t niso ameriški državljani, du--,.ševni reve/i, ki v črni nehvalez-1 nosti pozabijo, da jedo ameri- - ški kruh in zagovarjajo ovse- - njak, (katerega jim je svoje dni i( Iclila grešna avstrijska vlada. George .Sylvester Viereck, /eden najbolj zagrizenih nem-s[ških propagandistov v Ameriški, urednik "Fatherlanda*' se 1 je izjavil: "Nominacija Char-■ les Hughesa za predsedniškega kandidata pomeni prerojenje republikanske stranke. To je triumf pravega amerikanizma." George von .Skal, zastopnik ' nemške vlade v New Yorku se je izjavil: "Mi smo prepričani, 1 da predsednik Wilson deluje J za Angleže, in to je vzrok, zakaj bodejo Nemci volili proti njemu. Sodnik Hughes bo dobil podporo od vseli Germap-i Americans, Hughes bo Z voljen..." Takim izjavam se je uprlo ameriško časopisje. "The New York World" je pisala: "Ce bo Mr. Hughes z voljen, tedaj se bo to smatralo po celem svetu fkot ogromna zmaga Nemcev v Zjed. državah; Enkrat za vse-, lej bi bilo ugotovljeno, da imajo Nemci balanco politične moči v rokah. Hugheso.va izvolitev pomeni, da nihče ne more biti predsednik v Ameriki, raz-ven če ni potrjen od kajzerja v Berolinu. To bi pomenilo za Nemce večjo zmago kot če bi zasedli celo Rusijo in Francijo. In o. tem bodejo odločevali' ameriški volivci 7. nov. Radi ali neradi, vsak * bo moral o tem premišljevati, ko bo volil." Nemški element v Ameriki je pogorel. Do skrajnosti je smešno* sedaj citati nemške liste, kako silno se opravičujejo, iker ni bil Huglies zvoljen. Vse I mogoče vzroke na svetu so znašli, da se opravičujejo. Ne-I kateri pišejo, da je bil Wilson j zopet zvoljen, ker Hughes ni 1 imel dovolj korajže, da bi se očitno postavil na stran kajzerja v Berolinu. Drugi piše-!jo, da so lastni Nemci izdali svojo stranko in so volili Wilsona namesto Hughesa... j Naj bo kot hoče, en nauk (smo se naučili iz teh volitev, namreč da pri ameriškem narodu ne more upljivati v politiki nobena politika evropskih držav. Nemški niti 'Wall Streeta milijoni niso mogli poraziti ! VVilsona. Nemška politika v 'Ameriki je od muh, nemška politična organizacija je penzijo-nirano strašilo na praznem polju, katero vrabci neprestano kljujejo. Zgodovina pa bo pisala, da je bil enkrat neki Charles Hughes, ki je hotel postati amerišk1 predsednik, pa ga Amerikanci niso marali, ker je bi1 bolj zaljubljen v kajzerja kot v ameriški narod. * i -o- Francoski listi o 11 Italiji in Jugoslaviji * ••• Veliki francoski list "Journal , des Dabe|eH prinaša dne 7. okt. na prvi strani uvodni članek ; sledeče vsebine: - j "Neprestano nam prihajajo ] iz Italije pomirljivi utisi v po- j gledu odnošajev naših sosedov j in zaveznikov z Jugoslovani, i Vzburjenost, ki je vzplamtela j v prvih dnevih vojne v itali- j K janskih krogih, se je polagoma pomirila in olistojt lyrics le >ŠS6 V malih; krogih iijrtperialistov. - Videli smo ze v karakleristič-nem članku g. Gennara Mon- 'O daini-a, profesorja trgovske zgodovine na višji trgovski šo- ~ li v Rimu, članek, ki je izšel v "Azione socialista'', da so res-!or> nejši italijanski krogi začeli ra- - zumevati, da je bistvenp korist ■ Italije, da pridobi za sebe Jugoslovane in da stoji v prija-teljskem stiku z bodočo Jugo- ||y slavijo. Nedavno je g. Bisolatti, član laške Vlade, javno grajal id. laške imperialiste, ki hočejo uresničiti svoje neopravičene ~Z aspiracije. V razgovoru z ne-_ kim pariškim časnikarjem je g. "** Bisolatti odločno in energično ugovarjal, da bi Italija želela vzeti Jadranske zemlje. G. Bisolatti je rekel: h "Laški narod je mnogo trpel ti, v suženjstvu, da bi še druge 0- tlačil,- Mi nikakor ne bodemo le pripustili, da se ustvari ireden-ki tizem proti nam. Mi moramo li- na vzhodni obali Jadrana zvr-ž- "liti plemenito in jasno nalogo. 1- Avstrija je neprestano zatirala e- in odmetavala želje svojih «»a-tii rodov, paralizirala je trgovino Srbov*. Hrvatov in Slovencev, k, Avstriji se ie posrečilo zapreti jugoslovanski trg9vini pot v j- Evropo, Mi pa želimo, da jim ie odpremo ta pot, da jih pripe-r- Ijemo v zvezo z zapadno Evro-a po. Na ta način lahko naredimo e neko vrsto moralnega in go-e spodarskega edinstva z južno »», Evropo, in naš laški interes pri k tem kaže, da smo napram Jugo-e slovanom prijatelji ne pa osvo- , j, jevalci^. Če hoče Italija se višje J e povzpeti mora laška vlada na vsak način gledati, da vlada tl med Francozi, Italijani in Ju-y_ goslovani popolno edinstvo in : [_ zaupanje....." j j. Tako je govoril laški držav-( 1 nik. I11 on zvesto predstavlja' ( 0 ideje večine laškega naroda, j v Resnica je, da se v Italiji na- , 0 haja precejšna skupina fana- , e tičnih nacijonalistov, ki vodijo 1 bolj kartografijo kot politiko. 1 v Toda narod hi nikdar bolj sre-Čen niti večji, narodna bar-t va zavzema čim več »prostora ' na zemljski karti. Država, ki 1 j hoče širiti svoje meje po krajih, kjer prebiva drug narod, se nahaja v neprestani nevarnosti, ( nakoplje si sovraštvo teh naro- ( dov, in njen obstanek ni nikdar. . gotov. G. Bisolatti je o tem < 1 dobro prepričan in ve, da če ; pridejo Slovenci in Hrvati pod i j. Italijane, bi to neizmerno ško- 1 dovalo laški državi. i ^ Še en dokaz o razmerah med 1 . Italijo in Jugoslavijo imajo v 1 n članku, katerega je spisal pro- | .C fesor Salvenini, poznani zgo- 1 l" dovinar, ki uči na univerzi v , Profesor Salvenini piše: Mi , 0 polagamo veliko važnost na to, " da ponovno naglašamo stališče i " naš^ stranke, ki obsoja vsako 1 11 teritorijalno zavzetje kake zem- 1 e Ije, ki geografsko ali etnograf- 1 sko ne pripada Italiji. Mi smo " odločno proti vsakim laškim ' aspiracijam, katere bi mogoče | razžalile postavne narodne aspiracije drugih narodov. In 1 ^ prav posebno naglašamo to t , radi Jadrana, Jadran nikakor c - ne sme postati samo italijansko1 1 " morje„ pač pa mora Jadransko n 1 morje postati lastnina onih na- 1 rodov, ki ob njem stanujejo, v j < popolnem soglasju z vsemi na- J f rodi nasprotne obale! . n In to ponovno povdarjamo t - radi tega, da publika ne bo za- ^ - peljana na napačna pota, da v > publika ne naredi napake, da j ■ publika ve, kaj misli večina vo- s - diteljev boljših italijanskih dr- I< ■ žavnih strank. iMi želimo tudi, s1 l da se ta naš program sedaj po- si ■ polnoma uredi, da ga upom- k . bimo tedaj, kadar se vršijo mi- ^ rovna zborovanja. Resnica je, ^ da obstoji v Italiji skupina lju- ^ di, ki se imenujejo imperialists n kateri zahtevajo Dalmacijo in 0 druge kraje. Toda ta pretirani j, laški nacijonalizem je naletel v h Italiji na hud odpor. Večina javnega mišljenja je prepustila k to zadevo laš-ki vladi. Najboljši vi ' dokaz temu je mišljenje veli- tc kega lista "Corriere della Se-ra", ki sliaja v Milanu v 600.000 " iztisih, kateri list še nikdar ni p podpiral zahteve laskih imperi ^ alistov. V takem slučaju je tre-ba, da se zmerne laške in z mer- fi ne Jugoslovanske stranke po- n govorijo med seboj za skupno c« akcijo," |5fl 5®, feip Tift 'FrflnnnaH Ifal "Iftiirnal 4W„ se Debats" Zaključuje svoj članek >v. sledeče: ič- -Skrajni čas je bil, da se je n- oglasila kompetentoa oseba, ki ke je razjasnila v Angliji in Fran-o- ciji položaj med Italijani in Ju-v goslovani. G. Bisolatti je od-!S- krito govoril, Italija se boji, da a- ustvarja na drugi strani ireden-ist tizem proti sebi; Nobenega an u- tagonizma ne sme biti na jugu. a- Jugoslovanom se morajo^ pri-o- znati njih zafiteve, ki nikakor ti, niso take, da bi bile Italiji nasal protne. In to je program, kate-jo rega bodejo radi sprejeli An-ie gleži, Francozi in Rusi." e- ' 1 T--O- !a Kako podpira Ijud-1 stvo izkoriščevalce el ' _ e o Draginja, splošna draginja. Ka-mor greš, kjer kaj kupuješ, vse je 0 drago. Kar čez noč so poskočile cene za več odstofkov skoro vsem živilom in vsetn- potrebam. Delavec zdihuje: kaj bo, kaj' bo. Pre-' misija, prev.darja — vse nič ne po-l" maga. Če hočeš imeti, plačaj. 0 Zdihuje obrtnik. Zdihuje trgo-f. vec. Na ducate ljudem je treba ti pripovedovati in razkladati, zakaj v mora danes več računati kot vče-n raj. Da ni to njegova krivda, Dru- gi so njemu zaračunali, on mora J H drugim Če hoče, da živi, Q Da, splošna draginja je. Zakaj pa? Odkod pa? Ali se je mogoče ' lansko leto manj pridelalo kot dru-ga leta? O ne. I^etina je bila jako 1 dobra in pridelalo se je vsega več kot kdaj prej. Ali zahteva farmar '- .večje cene? Smešno. Kai pa ima e govoriti on pri njegovih pridelkih, a Odkod pa je vendar draginja? a Kdo dela draginjo? Poglejmo, kako se draži in zdra-pj ži. Kot veš, je na svetu že tako, da je vse prepovedano v malem. V ve-Hfcem pa dovoljeno. Detektivi in j policaji prav pridno zasledujejo, če igraš kje na karte prepovedane L igre, kjer se gre za nekaj celiitov ali k večjem dolarjev. Prepoveda-~ ne so igre s kockami — prepove- 0 dano je krasti na drobnc| — na de->. belo pa je dovoljeno. In tako imamo na svetu največ- - ji gemblarski trust, kolikor jih je a kdaj obstajalo, to so borze. Tam I j igrajo za kmetove pridelke, igrajo za rude, za industrijalna podjetja. igrajo za vse, kar ima večjo vrednost. Igrajo za maslo in jaj-'' tno, za drugo indirektno. ca, igrajo za živino. Za eno direk-r- Ni kmet tisti, ki določa ceno n svojim pridelkom. Kaj še. Na 'bor-e zi določijo: pšenica je danes toliko d in toliko. Decembra bo toliko, marca druzega leta toliko, leto od danes toliko. In tako lahko kupiš na špekulaciji pšenico, katera sploh ni še vsej ana. Ne vpraša se tistega, ki trpi za pridelke, koliko so vredni. Gemblarji določijo naprej vse. In da jim kdo ne prekriža ■ v računov, imajo svoje zveze z borzami cele države in potem z borza- 1 mi drugih držav. >, Ne določajo pa samo cen v tem I e smislu, da bi imeli kaj farmer j i od 3 tega. Tisti ki dela, dobi vselej naj-. manj. Dobičke si razdele med se- - boj. j Kot je s pšenico, tako je s ko-1 ruzo, ovsom in vsemi pridelki sploh. Vse kontrolira ena in tista ; sila. Če greš danes na trg in hočeš 1 kupiti kak živež, pravijo: cene so > dane9 te in te. Kdo je postavil te P cene? Ali tisti, ki je trpel? Kaj še. >' Tista nevidna sila, ki je vlada nad > vladami. Ta sila postavlja propala pod-r jet j a na noge, vničuje dobra pod-. jetja, gosppdari neomejeno s premoženjem vseh ljudij. In ta sila zna varovati svoje In-' terese. V letih, ko se pridela več bombaža kot se ga splošno rabi, varuje ta sila svoje interese s tem, da požge na tisoče bal bombaža samo da varuje svojo ceno, nekaj let nazaj so tovarne klavirjev po svojem dogovoru zažgale vse za-' starele inštrumente, samo da ni kateri prišel pod ceno komu v roke. Če je žita veliko na trgu, da padajo cene, slišimo kmalu po tem o kakem velikem požaru žitnih -shramb, o potopu žitnih ladij, o I neugodnem stanju žita drugo leto, " o nesrečah v tem ali onem kraju. In to upljiva. Cene zdrsnejo nekoliko, potem pa zlezejo zopet gori. V demokratični republiki smo, kjer ima ljudstvo vso moč. A kdo vlada? Kapitalizem. Ne ustraši st te besede in naj te ne jezi, če jo vidiš tolikokrat v javnosti. Rajši jo premišljaj in odprla ti bode, oči, j pokazala marsikaj in povedala mnogo. Kapitalizem po svojih re-j prezentantih kontrolira vse: far-, merja, njegove pridelke, njegovo živino, njegovo zemljo. Kontrolira zaklade v zemlji in jtm določa ceno. Zlato, srefap, premog žele- ■ Dalje na trAji strani. H - ■ '■ iT' J -j ■ ■ ■ ' i. T'S W fla j predno a« dobro popri m« v&fef* ustroja, j 1 Zrnanšajta napada ter utdUta razdra- ' žer\ja z rabo { CEVERA'S Balsam for Lungs (Severovega Balzama za Pljuča). Kmalu bota priznali vradnoat tega zdravila pri zdravljenju ka&lja, prehlada, hripavoati, krčevite davica, vnetja sapnika, in bolnega grla. Cena 25 in 60 centov. K Ako dvomite tuil« besede, Citajte (ledene pismo, katero smo pred kratkim I [J«l in katero potrjuje kar ral trdimo: "Hočem vam Dasnaoltl, da Je Severov g l»a.n »a Pljuča teko uspešno učinkoval. Takoj po prvem popit k u ao m moji 1 otrool boljle Počutili. Pomagalo Jim J« odprav)« kafteit In prepr®«al Je tudi m- J daljne napade. Rabili srno ga tudi V »lučaju oslovskega kaliju pred dvemi leti 1 ter Je tudi pomagal. J. KowaUkl, Cutohogue, N. Y. | Kadar potrebujete zdravila, vpralajte la Severova v lekarni. Olejte da dobi- | tetlstapo kutorih povprašujete. Zavrnite nadomesUtve. Ako Jih ae morete 4 dobiti v lekarni, naročite Jih od nas. ^ W. F. SEVERA CO., Mar Rapids, Iowa. ) FARE $322 MJAILY BETWEEN f JfcOEVHXAND« MffyS'Bf'i GreatSWp*^EEANDBE1E" SSftH^IlSSS The larcaet and most eoetiy ataaoMr en aay ialaad vatsr of tb* world. ~ m i i iiiiiiiU tU BB tioni for 150D pamofarf, a^ g "CITY OF EMET-1 Maaallle—t Steaa^r.- "CITY OF BUFFALO* uj j CLEVELAND-Dafly, May lit to Nov. 15th-BUFFALO S C . •. •..-. isr.E:. S H Caonecttona at Buffalo for NiagarafSuMd'SiaiurB and On^laa prints. Rallraad WA- N L ^for ~ - ^ ^ Q Beaatlfollf eolondaMtlsaal paaste ek&rt, ahowuic boUi SxUrior aad interior of Tho Gre»TI U 5 p^M. ^ aispMk | g r THE CLEVELAND * BUFFALO TRANSIT CO« Clevelaad, Ohio C W i ,i ia w —■ — ■■ mi — 11— r-t^ ■» 11 1 11 " "Til Pravi starokrajski brinjevec Cena 6 steklenic ... . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 čista slivovka kuhana iz pravih čeftpelj. Cena 6 stejdenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00 Imamo najhneiii tropinjevec in droinik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. Vinska posoda ob 5 do 10 gal. velja $1.00, za 25 gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brezplačen. Te cene so samo za na debelo. Naročilu naj se priloži denar in natančni naslov. The Ohio Brandy Distilling Co. . Prva slovenska družba za prodaj o'finih pij*č- 6102-04 St. Clair Ave. • - Cleveland, 0. _ ______________W Ali vas veseli narava? T«dai si preskrbite fotografski aparat, s katerim lahko delate najle-pie slike narava. Pa tudi slike valih prijateljev in s nance v. NaJMjl« aparat« dobita pri F. BRAUNLICH LEKABNA 1383 B. Sftth ST. JOSIP SLOhVET m ^grebm zavod, zaloga XrI p pohištva, pečij in barv. / r lr kočije in avtomobili za MJMJEiMJf poroke, krste in druge BBSSggBiaffl Prilike- 6108 SL Clair P^P0*0^ narodnim Slovencem Y ' za naklonjenost in podporo I Po- Avenne. strežba vedno točna in poltena. Čistenje in likanje obleke DOBRO DELO. NIZKE CENE. Molka ebltki................$149 Ženske Uk\}e.....................80c Moiks aukoj« ...............J$lJOO Žcnakc dolge nkqje.......414» Jopiči................................BOe Ženske obleke................4140 Til DIMM DRY CLEANING Co. Ss&Sm 1574 E. 55th ST. Ilf**t j A. J. DAMM; potioro RULAK ■ t ■ Slovenska gostilna. 3222 LAKESIDE AVL Se priporoča Slovencem * obilen oblak. Točna poatre-žba. Vedno areie pijače. National Drug Štora t Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 6t. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V za* logi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) r ,, , .............................1 i,,,,!*; li yui ptTi* it ■! njffo? racsipl mUun tea aarajaa fas ad aafllsUjMi sdravil. 4a vaa aa asara asdraviU. Vali sdrsTnUki racaptl MarajatfrittT aato lakaraa, kJsrMtjs adalaal aalnatea pa laljl ndranika. baaasa tudi pspihsc sala* fi tmljifill predmet »v, toalatnili gioli ibn Uia, Ast, cigar ia sladlwrja. Goenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. ratal St. CUir An. M FINOVINO ^ vedno dobite pri Josip j ; I Koželu. Belo niagara in I concord vino. Posebno ; ; <6 ženskam je moje vino zna- ; ; j no. Po stari navadi Josip J; j j Kozely, 4734 Hamilton ave !; - 1 > ^HIinillllllllllllHlIllllMtHItlllllHIlIHI 1 SLOVENSKA I GOSTILNA kJar dobita flaa pi. jačo, dabro poatra-iba. Prodajamo ifaqja ia likarja S tudi ca donuuia po- S t raba na stakionico In falona. 8 Caaa imcmI Dafera gidaea 1 I J6SIP KALAN, I «101 ST. CLAIR AVE. > M-miWMIIItmillltlMiMINIIHIi^^ VELEVAŽNA KNJIGA. Izila je vele važna K || 11 knjiga za ameriške Slo- sj | S vence, pod naslovom an "Slovenija Vstani!" delo naSega slovenske- g| ga učenjaka in delav- jjiS nega Jugoslovan^ dr. H fi|j Niko Zupaniča. Ta knji- |9 | U ga bi morala priti v jug j | vsako slovensko hišo v |1 || Ameriki. Ta knjiga bi §S morala biti evangelij za ffi ameriške Slovence, kar ffi se tiče naše jugoslovan- |S *| ske politike l Nad sto gfi || strani obsegajočo knji- || go krasi pet izvrstnih || II slik velikega pomena. §9 Ig Tp knjigo dobijo v ro- |9 jjp ke slovenski ujetniki v 63 | S Rusiji. 5000 knjig je po- ffi |1 slanih v Rusijo Sloven- |e cem. 5000 knjig je na. ffi ffi menjemh amerilkkn Bs K Slovencem! Bratje, sezi- K K te po tej knjigi, Id ve- K B lja le 50 centov. Zraven jgj H dobite veliko mapo ju- Sj m goslovanake zemlje t Na- S J S roda se pri nas, aH pa 9 RJI — - — ---—* %fii— H a n naravnost oq ur, niko vu K Zupaniča, 1369 E. 40th ] jg St. Clevdand, Ohio. ^m tir 17 w ■ i -"K* _„ _ _ - ■ » I UST AN. 3. AVGUSTA, 1914. INKORP. 17. AVGUSTA 1»I4. J UPRAVNI ODBOR: - Predsednik: Dr. FRANK J. KKKN, 6202 BT. OJLA1R AVB. Podpredsednik: JOSIP KALAN, 6101 0T. VLA1R AVB. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1062 B. 6»nd STRMET. Blagajnik: MIHABL flBTNIKAR, 631)5 GLASS AVB. nadzorni , odbor: Frank Ceroe, 6033 St. Clalr ave. Prank M. JajktMJ, 1203 Norwood Rd. Mat. Petro vich, 10W B. 6Tth Bt. stavbeni odbor: joalp Stole. 6108 »t. Clalr ave. Anton M. Kplar, 3222 Lakoalde ave. Loula J. - Pire, 611» »t, Uair ave. - Finančni odbor: ■ ras. nra^*«^9*: Seje ddcektorlja *e vrte vsak dru«l In Četrti petek v meeecu na 602» Glasa ave. „ : V«e'dohodke in koreepoodwo«' tttcAjoGe ae 8. N. D. naj ae pošiljajo na prvega tajnika, v. i, _;_ - < t *---—______________ *■ - ■ ,. ■ — Nadaljevanje' iz a. atrafti. zo, svinec — vse je pod njegovo kontrolo. Kontrolira vsa industrijama podjetja. Kapital jih je spravil na noge in kapital jih kontrolira. Železnice, telefone, brzojave, vse je v njegovih rokah. Če imaš ti kaj danes na prodaj, kar si sam izdelal ali pridelal, ne moreš določati cene sam, ampak ti jo določi višja moč: po toliko in toliko je. Če si zadovoljne, daj, če ne pa drži. In ne samo to. Kapitalizem ni podjarmil samo produktov, Človeških mocij, produktov narave, produktov dela, ampak tudi človeka samega. Človek je tisti, ki je ustvaril kapitalizem, a človek sam je postal žrtev. Zasužnjil si je milijone ljudstva, zasužnjil si je vse produktivno in neproduktivno. Nekateri mu prodajajo svoje fizične sile, drugi duševne. Eni mu služijo direktno, drugi indirektno. Vsi smo v krempljih tega modernega jLsemogočnega boga, kateremu je [S^&vek posodil svoje duševne in 'telesne sile, kateri je izpodrinil človeka in njegove moči kot enoto za vse in določil po svoje vrednost tistega, ki ga je ustvaril. Da, kapitalizem izkorišča in izkorišča z vednostjo in pomočjo tistega, ki je izkoriščan. Vpk je •sam kriv tega in vsi skupaj smo krivi. Precej povemo, zakaj in kako. V naših Združenih državah vlada ljudstvo, kaj ne. Ljudstvo voli svoje zastopnike, predsednike, sodnike in vse. Ljudstvo voli tiste, ki napravi j a jo zakone zanj, ki določajo vladanje držav. Zastopniki ljudstva imajo vse pravice: delati nove zakone, preklicevati stare in vrejevati yse razmere v državi. Ljudstvo je izbralo tiste, ki so napravili zakone, da se lahko izkorišča ljudstvo. Ljudstvo podpira tiste, ki tržijo z njegovim delom in njegovo glavo. Da moramo danes plačevati premog po devet in več dolarjev za tono, dasi je premoga dovolj v zemlji še za stoletja, je krivo ljud-^Apo. Dovoljuje privatnim družbam ;A ga izkoriščajo, da napravljajo Jjfcimezniki milijone, medtem ko sfevbija delavec za svoje življenje^ Ljudstvo je krivo, da trži nekaj re-prezentantov kapitalizma s' človeškimi živili. Ljudstvo je krivo, da Bd|si posamezniki nabrali v življenj na stotine milijonov. Saj ve» njf vsi, da jih niso zaslužili z deleft svojih rok siLz^ delom svojega duha. Mi, ki dettmo, vem©, ko-lilro je mogoče zaužiti y danih ljHmcrah. Večkrat se za vsakdana potrebe ne. Če bi posamezniki ne izkoriščali ljudstva* bi ne bilo nobenih milijonarjev med nanit , ■ V»e bogastvo je nakradeno zakonitim potom tistih, ki so ga pro-ducirali. Ljudstvo ima moč, da popravi vse, kar je zakrivilo, da zboljša svoje stanje. In kako lahko in kako naglo bi šlo to. Ne bi šlo to. Ne j bi bilo treba nikomur jemati in ni« , komur dajati. Zakladi zemlje naj * (bi se podražili, da bi bili od vseh in za vse. Produkte dela naj vzame država v oskrbo in izmenjavo, pa bo vsak za svoje delo plačan. Prepove naj gemblanje po borzah kot je prepovedalo loterijo, konjske dirke in drugo. Prevzame naj ftfometna sredstva kot je prevze-t la pošto. Obdavči naj tiste, ki so si potom izkoriščanja nagrabili milijone, pa bodo v nekaj letih iz-jednačene razlike. Da, to m «e mnogo bi se se lahko naredilo. Ampak ljudstvo noče. & mu poveš, te ne razume. Zgra-ifa se nad tvojimi revolucijonarni-Imi idejami. Neče sebi dobro. Ne Hzume demokratlima. Ne zna uporabi jati svojih močij. Ne misli I drugi mislijo mesto njega. Govo- ri, dokazuj, ubij se, če hočeš. Ljudstvo ne mara pa ne mara. Da, demokratizera je lepa misel, ampak mora biti v rokah ljudstva, ki ve, kaj je to, v rokah mase, ki ga zna rabiti. Če pa gre ljudstvo tako, kot gredo železnični vozovi za strojem, potem ni demokrati-zem na mestu. Kdor ima stroj, mora imeti tudi zmožnost uporabljati ga. Stroj v nevednih rokah je nevaren ali ne-rabljiv. Vidiš, prijatelj, tako zadene vsakega nekaj. Mi sami smo krivi, da je tako. Mi imamo moč, da si pomagamo, pa nečemo. imamo sredstva, pa jih ne znamo rabiti. Pod firmo demokratizma vlada velekapital kot nevidna vlada nad vidno in vodi in določa vse. In to mi podpiramo. In bomo podpirali tudi še v bodoče. Kako dolgo ? Dokler nč bo vsak volilec toliko izobražen, da bo gledal s svojimi očmi, poslušal s svojimi ušesi, govoril s svojim jezikom in mislil si svojo glavo. Tedaj bo mogoče govoriti, tedaj bo mogoče misliti na boljše čase in pravičnejše razmere v človeški družbi. ' Dokler pa bo masa voz za strojem, bo vedno tako. Ne obupuj, češ: tčga ne bo nikoli. Vse bo. Pomagaj sam neko-i liko —. pomagaj pri svojih otrocih.' Skrbi, tla bodo imeli zadostno vzgojo in žrtvuj v ta namen vse. Kar nas tepe na tem svetu, je naša lastna neumnost. Zato pa: Ne boj kapitalu, kapitalizmu in kapitalistom, ne boj sistemu in krivicam, ampak boj člo-i veški ignoranci. "ČAS" / i o PABIRKI V nemškem parlamentu je vprašal neki socijalistični poslanec državnega kanclerja, če, je kredit 200,000.000 mark, kr je bil dovoljen nemški vladi, namenjen za to, da se podkupi časopisje v nevtralnih državah ? 50,000.000 mark je namenjeno za Ameriko. In upamo, da bodejo sedaj "avstrijski Slovenci" v Ameriki razumeli, zakaj s« tiska "Strup" v New Yorku. S( podporo nemških mark, ker sicer bi moral že zdavnej zmrzniti. * * * Nemci se pritožujejo, da je blokada barbarsko delo. Da, priznamo prav radi. Toda ali 1ki1 innevrulffijo. V vseh lekarnnh po 25 in 60c. Pa/iUt na flidrp /iauln^R^Stif fjEL P. Ad. Richter & Co. /Jf/A^^JC jr^J 74-80 Washington St. * X _NEW YORK j^dBST Jj^TH^QASTMJN^rorf^y ^ClS^ELANO BUFFALO, NIAGARA FALLS ^ TOLEDO, PT. HURON, ALPENA, ST. IGNACE. A REAL VACATION The Water Way la the Only Way The Great Lakea U tb« mrp<*» for particular and r"Kirl^rf)l traveler« on bualnn« krni ptaMure trtra. Tli« n. * C, Line Bteamora erabo^v nil tl.o nualltlM of upe«!, aafoty axid romlort. The frecUom of the decka. the cool, refmhlrit lake the vo'fi- niodlnu« atate roomi aurt uneavaltod ouUloe, make tile nboikrd Hunt floating palace« a •ouree of eojoymmt. _ _ _ < "D. a C. A SERVICE GUARANTEE" During flumrrcrfleaisjn tlio Two Claonof tho Creat t-a':i' i.8ir;.C1ty of Detroit III and aty of Cli>y< kuii lll, oiwrato tlally wrvirt W»fcn 1 < troll and Uyflulo; ihuly e.-nrU:o Itetwrou I u olt umi Cleveland, also ilelM.lfu! day trl^M during Juty ai>d Auauat. m well aa two l)cun out of Dflrolt Mid_CI iribnfl IhfT Pv.iuyav I.M WpwynUTU durlna the*c two moptha. KOUH THIP8 Wf-JKLY THOM TOLEDO AN D r>ET*£OlT TO ^fA^;Ht^f VC IHLAND AND WAY POJiTH— rrof-1 June Sfitli lo Bwirmber lCth. ip%mrr # W. Daily Mrvloe between roledo and Put-ln-Hay, June loth to September 10th. YOUR RAILROAD TICKETS ARB ACCEPTED Ona AC. Line Meamera for tramportatloa between Detroit aatf Clrrtland, Detroit oem.ta^'lSr llluitrated pamphlet and Oreat Lake* Map. Addreaa J L. O. Lewis. O. P. A.. Detroit, Mleb. DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION COMPANY PHILIP H. McMIU.AN, Prw. A. A. 8CHANTI. Vl«-Prw. A Orel. Mr- Ail D. a C. Steamer* ar»l»e and depart Third Avanue Wharf. Central Standard Time. DELAVCI i i * - ' r ■ Dobra plača. Fine delavske razmere Willard Storage Batery Co. 274 E. 131st St. vogal Marquette Rd. in Lakeside Ave. * H,i • ' Posiljate^em denarja! Vsled zelo slabe poštne zvezt svetujemo rojakom pošiljati zdaj denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu. Natančno smo poizvedeli, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4 00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. Brezžične pošiljatve'gredo vse v Nemčijo, odtam na-Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov. Potrdile za izplačilo se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahtev^ in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's, receipt, t, j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastno-ločnim podpisom prejemnika ali poštarja'. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet vrejena. Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojfcvu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in' še naprej do 10.-000 kron. Za take pošiljatve se naj nam pošlje le poštne Money Or-dere in denar vgotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoči sprejemati. SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI SE $4.00 ZA BRZOJAVNE STROŠKE. Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlje naj se brzo-. javno. K: 100.00.... $13 50 K: 600.00. ...$ 81.00 K: 200.00..... 27.00- K: 700.00.... 94.50 K: 300.00________40.50 K: 800.00____ 108.00 K: 400.00--------54.00 K: 900.00.... 121.50 K: 500.00:... 67.50 K: 1000.00.... 132.00 TVRDKA FRANK SAKSER, 82. Cortlandt Street, New York, N. Y. b ° - . " ■■ . ; i ~ Zvezdana. ljudski roman Spisal Anton Koder [Vendar v zadnjem času se je poslednje mnogo na boljše zasukalo. Odkar so se prepričali kmetje, da je Kolovski blag gospod, da ima srce na pravem mestu in da je že marsikateremu sosedu kakor dober angelj iz velike zadrege pomagal, spoštovalo se je njegovo ime in je veljalo kakor gotov denar. Tudi Zvezdani so prišli prijaznejši dnevi. In kako bi ne? Iz nedorastlega otroka postala je kakor solnčnica čez noč krasna deklica. Vaške hčere so v svoje osra-močenje spoziiale in pritrditi morale, da so Zvezdanine oči in lica prijetnejša od kmetskih zagorelih, da so njena svilnata in dragocena krila — zapelji-vejša od priprostih, ubogih. Zavidale so torej skrivši mlado Zvezdano in blagrovale so jo, kjer in koder so jo videle. Tudi radovski mladeniči niso bili slepi za tako lepoto. Stiskali so glave skupaj v nedeljo pred cerkvijo ali kjer koli, kadar se je vozila Zvezdana k maši ali skozi vas v svetlem kole-seljnu in se tako modro in veličastno vedls, a tudi prijazno odzdravljala, da jo je moralo spoštovati in ljubiti vse brez izjeme. Tako postane ime Zvezdana polagoma navadno, lepo, zavi-dano in blagrovano ime na vsem Radovji in še na daleč okrog. Tisto popoldne, ko je vaška moška elita pod lipo župana volila, sedel je gospod Kolovski na svojem vrtu pred dišečim i ulnjakom in marljive, neutrujene bučele opazoval, kako se vračajo z medom obložene v svoje domovje in se dvigujejo zopet v zrak. iFbleg očeta je slonela Zvezdana, mnogo izpraševala svojega reditelja o bučelah in mnogih gospodarskih rečeh. Vse bi bila rada zvedela, vsega'se naučila. A prečuditi se ne mogla, da je oče danes tako v misli utopljen, da jej mnogo potov niti ne odgovarja, ali ne razume njenih vprašanj. Gospod Kolovski je imel da-' nes v resnici nekako otožen dan. Kmetič, ki bi bil pregledo- j val njegovo ravno, lepo obde- i lano polje, zelene travnike, temne gozde in prijazno belo poslopje sredi sadnega vrta. zmajeval bi bil z glavo, poklel bi bil in dejal: Ni hudiman, da bi gospodar takega posestva ne ( bil srečen ^in zadovoljen. Kaj i bodemo pa mi ubogi kmetje! Berič je vsako četrt letje pred i durmi, polna kopica otrok v i hiši, jezična ženica v kuhinji, in niti požirka vina v nedeljo po-popoldne po krščanskem neu- r ku. ' c A dejali smo, da je imel go- 2 spod Kolovski srce, pravo srce. 11 Njega še ni osrečeval prijazen r pogled na lepo lastno posest- p vo, ni zrl v globje rove člove- j ške usode in je vedel.soditi dru- p gače, kot neomikano ljudstvo. In tak ozir ni navadno prijeten, č Le redki so oni, katerim je da- r no gledati in soditi v pravej lu- v či življenje in oni niso srečni, n Koliko teme in koliko strupa I š in gorja zrejo razlitega po vesoljnem svetu, želja pa. osreči- n ti vse svoje brate, jim je nedo- g segljiva, vedno umikajoča se d zvezda. * p Tako srce in razsodek je imel tudi gospod Kolovski. Našteti n pa bi bil vedel tudi mnogo u- c zrokov za vse to. s Ravno danes je praznoval žal c spomin iz svoje minolosti. rav- č no danes, mnogo let je od tejja, mnogo se je spremenilo, mno- ž go predrugačilo. a uzor. ki mu a je žaril tedaj prsi. ostal je ne- ir dosegljiv, neizpolnjen. ži Zdajci se ozre Zvezdana v s| dolino proti Radovju, tleskne n z rokama, začudi se in vzklik- d ne: "Oče, poglejte, kaj je to! v Cela moška procesija se vije š< sem od vasi na ravnost proti bi nam. In kaj je to? Praznično v< so možje oblečeni, prijetno se m je leskečejo svetli gumbi na nje-ea- nih brezrokavnikih in zapone ali na črnili klobukih. Samo pred [O- njj;ni korači nekdo v belem, mi razcvetenem slamniku, kakor re- da bi se ne prišteval k njihovej elj druščini. Zdaj pa že vem, kdo >0- je oni. Nihče drugi ni, kot naš je najemnik iz žage, tisti, ki tudi za silo nemščino govori in je ri- pol sveta obhodil, če je resnica, e? kar mi je nekdaj pripovedo-ila val." a- Tako je govorila Zvezdana in gospod Kolovski je sivo gla-a- Vo povzdignil, ozrl se v dolino iti in dejal: "Možje iz Radovja >či so. K nam gredo, in čudno je ih to. Zdaj pa le urno in pripravi ta se, Zvezdana, da jih prijazno ji- sprejmeva. Zapomni si, pošte-a- ni in vse časti vredni so ti mož-lo je. Zunajnost ne odločuje. V o, priprostem kmetskem srcu je največ potov poštenost, rado-li- Ijubje in značajnost doma." ti- Med tem, ko se oče in hči v jo malej zadregi tako pogovarja-a- ta, približa se vaška deputacija a- s svojim učenim mešetarjem e- Pipcem na čelu. e- 2e od daleč snamejo sivola 10 si in resni možakarji svoja polo krivala raz glav, vrte jih pod :z obrad'kom, pogledujejo spoštljivo proti ulnjaku, kjer gospod ia Kolovski sedi, in stopajo v sve-i- tem strahu za svojimvodite-ia Ijem. :č '*>Bog vam daj lepo popoldne pa prijeten mir, če počivate, :a milostivi gospod," pravi v še-> pavej nemščini Pipec, da bi šoti sedom svojo učenost pokazal, "n ko se približa procesija gospo-e- du Kolovskemu. ie "Hvala lepa vam in vsem mo-v žem za voščilo," odgovori stari 0 gospod, stdpi prišlecem napro „ ti, vsem zaporedoma roko poda c- in pristavi potem: J- "Veseli me, ljubi sosedje iz >• vasi, da se potrudite v tako le->i pem številu k meni, in čast mi 1- je, lepa čast. Sedite torej sem i« v vrtno senco, da kako pošteno 11 razderemo, in sicer ne v tujem, v temveč v premilem domačem 1- jeziku, katerega nas je mati I učila, in kaplja vina naj sladi ( i- naše domače razgovore." 11 Poslednje besede izgovori I gospod Kolovski s posebnim 1 - naglasom. Potem se obrne k - Zvezdani in pristavi: "Vroče I - popoldne je, možje so trudni in 1 - žejni. Zvezdana, preskrbi nam ] 1 kupo rumenega vina!" \ i Kakor vrtalka zavrti se urno i e deklica nekoliko osupnena in < j izgine v belem poslopju. ! Med tem se pripravlja Pipec j 1 na svoj imeniten govor, in pot- j r ne kaplje se mu zbirajo na če- 1 1 lu; ne more namreč umeti, za- I • kaj gospodu niso povšeči uČe- j ■ ne nemške besede, da govori 1 on sam v lepem materinskem je I ■ ziku.lPbl prejšnjega ponosa mu l . torej izgine; kajti ukloni se po- ] 1 nižno v dve gubi; pokrivalo I • pod pazduho vrti in nekako A ■ jecljaje in s tresočim glasom i ■ pravi: 1 "Gospod milostljivi, veliko I čast si je predrznola naša -sre- j - nja. Naznanjam vam, da smo 1 vas danes vsi mqžje brez izje fl me za svojega župana pod va- J t ško lipo izvolili." \ Poslednjim besedam priki- fl mujejo vsi tovariši, uklanjajo J glave, kakor vidijo svojega vo- ] ditelja in stoje nepremakljivi fl pred svojim novim županom. J Gospod Kolovski se skoro 1 nasmehne pri tem resnem, a si- fl cer precej čudnem prizoru, sti- m sne govorniku in vsej deputa- ] ciji zaporedoma desnico iii re- fl če: I "Prevelika čast je zame ime J župana na Radovji. Dvomim. V ali zaslužim tako spoštovanje ■ in ali so moje slabe moči zrno- fl žne izpolnjevati natančno in 11- J spešno tako imenitno in težav- J no nalogo. A zagotavljam vas* m dragi sosedje, da se bom trudil fl vedno skazati se vrednega v*- J šega zaupanja in da mi bode m blagor občine najsvetejša m ■ vedno prva misel. Z vašo pripo- M močjo, možje, upam, da se bo- % činsko "korist. C«1*« v..k°n. svojem mestu, če izpolnjuje po svojej zmožnosti vsak dolžnosti, ki ga vežejo do človeštva in domovine, izginiti morajo krivice, ki tarejo toliko rodov, in sreča in radost mora polniti vse svetovne družine. K takemu delovanju nam pomaga Bog in naša poštena možata volja, naš nepremakljivi značaj." Tako je govoril gospod Kolovski in veselje mu je sijalo raz lica, navdušenje iz žarnega prijaznega pogleda. Priprošti možje pa so strmeli pri teh lepih besedah. Odslej so ljubili vsi brez izjeme starega gospoda in v smrt bi bili zanj šli, če bi bilo potreba. Mislili so si: Glejte, tako imeniten, imovit in častitljiv gospod je, pa tako prijazen. V svetlej kočiji se vozi, po gosposko se oblači, pa z ubogim kmetom tako govori in slkrbi po očetovo za njegove pravice. Da, takega župana še ni bilo na Radovji kot je gospod Kolovski in ga baje tudi i ne bo več. I Med tem prihiti Zvezdana z < zlatorumenim vinom in belim < prtom pod pazduho. V lipovi 1 senci pogrne mizo, razvrsti ku- ' pice in povabi može. i Nekaj trenutkov pozneje je l - zbrana v hladnej senci častit-► Ijiva vaška deputadja in sredi 1 nje sivolasi gospod Kolovski. Važne in resne govorice o • srenjskih križih in težavah se 1 raznamejo in modro posvetovanje o tem in onem se prične. Možakarji se kar prečuditi ne morejo uljudnosti in temelji-tej znanosti gospoda Kolovske-ga in najpriprostejših kmetskih razmerah, o poljedelstvu, živinoreji, in o vsakej stvari. 5e bolj pa jim raznema glave gospodična Zvezdana,. Da bi moglo biti tako gosposko dekletce, v mestu izrejeno, učeno, nežno, ki se sicer tako ponosno v kočiji skozi Radovje vozi, tako prijazno in postrež-no z ubogimi kmeti, bi ne bili nikdar vrjeli. Saj je pa Zvezdana tudi v resnici ljubezniva postrežnfca in vasovalka, da ni take. Tu ni bilo ničesar videti o njenem gosposkem stanu, o dragoce-nej obleki in sramežljivosti. Zvezdana se je vrtela v belem predpasniku, priprostem krilu z dišečo vrtnico v gostih . črnih laseh okoli svojih gostov, da jo je bilo kar veselje gleda- 1 ti. Od nje bi se bila lahko učila i vsaka va&ka deklica uljudnosti 1 in prijaznosti. Vse pa jej je šlo 1 tako lahno, tako ročno od rok, t- kakor da bi bila vajena postrež- li ljivosti že od mladih nog. i. Takega lepega popoldne še 0 ni bilo na Radovji kakor je da-e našnje. Sivolasi možak sredi t- ubogega ljudstva, nežna deklica — služkinja trpečim vašča-' 1 nom. To je radost, to je prava 1- poesija! Da, ko bi šel slikar mimo - zbrane druščine na zabrdskem 1, vrtu, postal bi bil, strmel in vzel čopič v desnico ter nasli- - kal veličastno sli'ko. Izirfed 1 vseh podob pa bi bila ker si z ^ nakupom prihranite de. P° P" nas P° $5.00 Pri tej razprodaji ne dam« 4o ne zaaenjane stempsov in tiketov ywv Ženske in dekliške obleke suknja n^še vfsS«nrm^jHrtaerfatuud!t najboljšim bu- Ženske in dekliške obleke I z jopičem -Snits- . . $5.00 z -Soils- i .. ,, ... .v . Li:. ■ ^ . .-,•-. _____z_z_j Narejene iz finega serge, poplina ih ifn^linT o^LTs" s^inl^ ŽENSKA KRILA , SUKNJE, drugega finega modernega blaga. ) , podložene s svilo in lepo ^^ ^^ Mrg6 bImfa mmo J^ . Vse barve m vse veHkosti. Velika iz- l, okrašene z barzunastim ovratnikom majhos ifv**e. jdjo prav oku.no nareje. ^ ^Jo ^T eiQ CA bera. Vrednost od $18.50 do $10 so I v črni barvi, temno modri in rujavi. m-j- T*mne ln mod« barre. <27,00, BedaJ samo..........$18,50 sedaj ' ^ 3 W5Q* I Vredne od $16.50 do $18.00, sedaj en* .........................^ ' DOMAČE OBLEKE KIKLJE, ^A AA iT #1 bogata aaloaa domačih oblek, trp«ina bar- najmodsrnsjlcga kroja letotaj« gA I , m|| I Hi v«u Navadna cena |1,00 83c *m°nt' vredn® .....fU.DU ^|rVlVV 1 —— SUKNJE, SUKNJE, , lepo okraftene It Samota s velikim moder- 7 L 9 J 1 l*vl lit X . . i ii.wi 111 !! ta Vvl1,k,m OTrat' nlm ovratnikom m koiubodiA« > gA AMC|[« in ApLl^ OblfKP Ženske in dekliške obleke ,nl^-m,r.-rno,l$l2.50 v^. me. »m., ^.$16.50- m.r^r.wmu z ioničem-Suits- ---kiklje, z jopičem-ioits- L JUUltClll JU 110 vsakovrstne v veliki laberl. CKkraiene a najnove>ie mode lsmed vseh, kar lih Im* t, m , .. . , t f. . .. i koluhorvino, jladke aH a pasom vzadaj. — mo v zalogi ln ki smo Jih vedno*,« Krasne obleke, ki predstavljajo Sila Te obleke so najbolj priljubljena do$7,50 c>roda3a11 >7'00' drage mode. Najnovejši kroj, barva moda. Fino izdelane in vse velikosti. ...................................................._ ^^ A _ »td. Vredne so od $20.00 do $25.00, Obleke v tem lotu so vredne do ^ KIKLJE, . DOMAČE OBLEKE, s«*laj samo /-o-v cimr. ,Jt fs«»ovratneea blaga in moderno nareje« naša velika »loga domafiih oblek, ki so vae ^20.00, seuaj samo ne. Temne barvb, modre ln ru- #0 f a lepo nareftene, ln iki se prodaja-^ 1 ia gš ^^ ^^ ^^ Jave. Vredne do $4,00, sedaj...^^.OU Jo po |1,50, sedaj samo....... f 1.1? v |L 1 J Sin [in obleke, otročje suknjr W; ■ """^Hf - ;t\| ^T ™ svilenega poplina, muallna, serga ln modno vee suknje za male ljudi se bodo prodale po' *""~***~mmmmmmmm ' krlžaste. Vse velikosti. Vredne aa najnižji ceni. V zalogi Imamo vse velikosti. X ■ . • . . 1 1 f 1 k • 1 i«vi , , ,9,0°do """s^n e.....--- Ženske in dekliške obleke Aenske ID d6kllSK6 OblCkC Y SUKNJE, , posebno flne žametaste, najnovejše mode ln 7 1AIH4»am Qnifc posebno moderno narejene lz žameta. — podložene s svilo. Vredne *OA fA JUlIlLClIl "JUlIO" _ C..U« vredlie od |16'50 do #»7 QQ $25.00 do 0S6rOO, sedaj......SZZ.5U Z jopičem -Jlllts- $19,50. .edaj samo.............^ • , -J-^ Najfinejše obleke z jopičem (iSuits) SUKNJE, ' DOMAČE OBLEKE, letošnje mode narejene iz najfinej- ru najdete s kozuhovino obrobljene 8ftmetajste In modertlo narejene, ki so se narejene la finega percala in glngbama in sega blaga in obrobljene z fleožuhovi- lepo narejene v neomejeni izberi, prodajale vedno po $12.50 do *a gA Wavadna cena $1,25, sedaj. ......QO. no. IPirava vrednost $^8.00 do $4«.00. vredne od $19.50 do $27.00, sedaj $14.000. »edajnat cena..........stanovitne banve. Vse velikosti, SfSC ^ ' JU 4 4% OBLEKE, OBLEKE, Jtl M § Ef I II I ^ flne Berge iQ 8V,lene PoPllQ obleke moder- iB svilenega pofkltaa in finega serga. iposeb- |L ^ |T|1 m ■ ■■ _ U. Ill no narnjena. vredna od $10.50 #7 AA no pripravne sa večere In popo^yS aq ji ■ ^ll I T ■ WBWW do »12.50, aadai samo..........^7.98 dane. vredne IT.50, sedaj.....>4.90 | WbWW ..H