ü "Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanska Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. —NO. 1424. Entered na aeeontf-elaae matter. I at i kl«*age. III.. nn4er ike A*t Deeemaer «. IIM»7. „t tfce »e«l elfte, »f «eogreaa ml Harek 3rd. iwTt. CHICAGO, ILL., 26. DBCEMBRA (December 26), 1934. aia l»Mbll«brd werklf at »113* W. »Ulli Ml. LETO — VOL. XXIX. VELEBUSINESS ZAHTEVA ZASE SVOBODNE ROKE ^¡/^n™™X!2\Protesti proti eksekucijam v Rusiji NEUMESTNA OBNOVITEV TERORJA V SOVJ. UNIJI VLADI SVOJ PROGRAM Konferenca predstavnikov kapitalizma proti brezposelnostnemu zavarovanju Z javnimi deli se naj prestane.. — Družinam nezaposlenih delavcev se naj podpora zniza VWHITE Sulphur Springsu, W. Va.. ho imeli v drugi po-lovici decembra tridnevno posvetovanje vodilni predstavniki ameriškega kapitalizma—devetdeset po številu. To je bila prva konferenca, sklicana iz njihovih vrst, da pojasni predsedniku Rooseveltu ne samo svoje nasvete, ampak da mu na ultimatičen način predloži svoj program. Roosevelt je finančnim in industrialnim magnatom zrasel preko glave. To se je pripetilo zato, ker ni imel toliko obveznosti napram njim, kakor prej Hoover, in pa ker so svojo ladjo zavozili tako zelo. da so se vzradostili vsake rešilne akcije.! Zdaj mislijo, da je kriza mi- 60NJA ZA 'STROŽJE* ZAKONE IN ODREDBE PROTI RDEČKARJEM nila, da so vladna posojila izvršila svoje zdravilno delo, in da se kapitalizem spet lahko povrne v "nekontrolirano gospodarstvo". Va-žnost konference finančnih in industrialnih magnatov v White Sulphur Springsu je predvsem v namenu, da »zgradi mostovi med trgovsko komoro in Rooseveltom. Predsednik pravi, da je za kooperacijo s kapitalom. Predstavniki kapitala enako svečano izjavljajo, da so za sodelovanje z vlado. Treba je le, da si sežejo v roko in prosperiteta bo zavalovela po deželi. Devetdeset najodličnejših predstavnikov sistema izkoriščanja se je po tridnevnem posvetovanju zedinilo za program, katerega so proglasili za edino zdravilo, ki nas lahko izvleče Iz krize. Priredili so ga v lepo slovnično obliko in izvolili dva zastopnika, da sta ga predložila predsedniku Rooseveltu. Dasi Roosevelt želi naklonjenosti kapitalistov in jo išče, se boji sprejeti njihov program v celoti. Najbrž se še spominja, kaj je brezpogojna poslušnost kapitalistom pomeni- ga se naj zavzame balancirati proračun. 3. Relif v področju zvezne vlade, naj preneha m prevzamejo naj ga spet lokalne in državne oblasti. 4. Podpora brezposelnim naj bo toliko nizka, da ne bo v vzpodbudo lenarenju, kajti le ako bodo brezposelni v svesti, da se s podporo ne more ko-modno živeti, bodo začeli ds-lo resno iskati. 5. Vlada naj preneha obratovati svoja podvzetja, katera konkurirajo privatnemu biz-nisu. 6. Socialistične skeme, ki jih ima vlada v načrtu, se naj zavrže. 7. Predlogo za zavarovanje delavcev proti brezposelnosti se naj odloži. Namesto tega ' mere. naj vlada imenuje komisijo, ki Kongresna komisija, ki preiskuje aktivnosti prevratnih elementov, dobiva če zda! je več zahtev, da naj predlaga prihodnjemu kongresu poostritev zakonov proti komunistom. fia-pošiljanje radikalnega tiska po pošti se naj prepove. Vse, ki so rojeni v inozemstvu in s svojim delovanjem izkažejo nelojalnost ko ust it uri j i in vladi te dežele, se naj depor-tiva. Zu slišan je bil tudi predsednik A. F. of L. Wm. Green, ki se je zelo juHtoiil zoper komuniste, češ, da delajo v unijah silovito združbo, ne smatra pa, da so nevarni deželi, kajti ¡w Greenovem mnenju pridejo komunisti v uposter samo v New Yorlcu. Tu je nad devet tisoč registriranih komunistov. Ko so ~ga"vprašali, ako so ve* l i ko stavko v San Franeiscu pro-šlo poletje povzročili komunisti, je dejal, da ne, pač pa so jo izzvale težke razmere med delavci. Matthew Woll, eden jtodpred-sednikov A. F. of L. in glavni propagator gonje proti komunistom t» unijah, meni, naj se ipraša sovjetsko vlado, kaj je z njeno obljubo, da se ne bo vmešavala v ameriške notranje raz- Na sliki na lovi jo kos vasi, v kakršni siva neci vili strani zamorci v Afriki. Na sUki na daani je Kiča, kakršnih je se nešteto v velikih in malih orne-i iških mestih. V njih sive "ci vilii-ran." ljudje, torej prosvitljeaa bitja Aho jih hi pokazali afriškim divjakom, hi rekli, da smo mi, ki taka stanovanja dopuščamo, večji divjaki, kakor pa so oni. Vlada v Washingtonu ima v načrtu podreti veliko takih hii in zgraditi namesto njih moderna sta-nova njo, ki kodo vredna civiliziranega človeka. Toda ker skuia pri tem ustrezati privatnemu profitu, njeni uspehi tudi na tem polju ne bodo veliki. Londonska konferenca treh pomorskih sil se izigrala Japonska zahteva, da ji Anglija in Zed. države priznata pa morju pravilo enakovrednosti » ------------. - — —-------rf " F ••• ••• >.v< r .V.l. ' '. M ... r . K. m.wr i. bo v teku nekaj let dobro ¿mu je tolmačit, kako komunisti nrestudiralu t* nrohlpm tnlr/% /TS • ____i „ • „. •_______ preštudirala ta problem, tako da ji bo končno mogoče predložiti soliden načrt. 8. IPredlogo za prisilno uvedbo 30 urnega delavnika na teden se naj zavrže. Leta 1922 so se Velika Bri-1 razširjenosti svojih interesnih tanja, Japonska in Zedinjene sfer moralno pravico zahteva-M omaric ni častnik V. L. Kirk- države na konferenci v Wa-ti od Anglije in Zed. držav shingtonu dogovorile,. da ne priznanje do enako velike bodo tekmovale med seboj v mornarice, ob enem pa je na-oboroževanju na morju. Dolo- mignila, da ji bi zadostovalo, m je jo med vojaki vojne mornarice in jih ščuvajo na upor. V resnici so v tej propagandi za poostritev "protisindikalisti-énih" zakonov komunisti le pre- la za Hoovers. ____ ___________________ Roosevelt sam bi se morda | kapitalizma. Zastopajoga"1e ii uv ne* j ... 9. Stavke se naj kolikor I treza, kajti vsako t ve, da ni ko-mogoče prepreči. Generalne 1 »'»»"Učno gibanje deželi in nje-stavke in stavke iz simpatije se m riu(f' Iirav nevarno. Toda naj pod kaznijo prepove. To so bistvene točke programa vzbujenega ameriškega čile so si sorazmerno kolikšne če dobi to pravico na papirju, naricc, in za merilo so vzele 5-5-iJ. Tako je bilo tekmoval- hitreje udal vabljivim apelom trgovske komore, toda nekateri člani njegovega možganskega trusta, kateri je po zaslugi predstavnikov velekapi-tala že zelo potisnjen na stran, trdijo, da ljudje, ki so pahnili prebivalstvo Zedinjenih držav v gospodarsko propast, ne morejo biti tudi rešitelji ob enem. Saj je vlada vendar nje rešila, kako bi mogrli, oni oteti koga drugega! V Sulphur Springsu se zastopniki vodilnih korporacij na takšna ugovarjanja niso o-zirali. Sklenili so, da se prosperiteta vrne, čim vlada neha s svojim neumnim kontroliranjem privatnega biznisa. ..Zahtevamo svobodo v uravnavanju našega gospodarstva," se glasi ena njihova točka. „Ako nas vlada pusti v miru, bodo ekonomski problemi v tej deželi kmalu rešeni", njihovi predlogi določajo med drugim: 1. NRA naj ostane v veljavi Še eno leto, toda revidirana tako, da ne bo ovirala velikega businessa in industrije v u* ravnavanju gospodarstva. 2. Vlada naj preneha financirati javna dela. Namesto te- PRIHODNJA ŠTEVILKA PROLETARCA IZIDE NA OSMIH STRANEH devetdeset takih oseb. (ti po svojem vplivu pomenijo več, kakor vsi volilci demokratske in republikanske stranke skupaj. Izgleda, da se bo Roosevel-tova administracija z njimi docela sprijaznila, kar nas ne naj bodo njihove vojne mor- kajti z gradnjo novih vojnih ladij ne bo hitela. Zastopniki obeh anglosaških' no oboroževanje na morju pre- j velesil so zahtevo odbili, prečeno. Ljudstvu je to pri- Dob j rek,a j gka> hranilo nešteto milijonov in> , , 4 . . propaganda za ..pripravlje., P/^P^ ^o v tekmo, bomo vi- nost" nekaj let ni mogla dobi- deI •, ki°, koncem k<>nca nadvladal na Pacifiku in «v ti zakoni bodo potem aplieirani proti vsakemu gibanju — tudi proti konservativnim unijam,iti zamaha. kadar se bodo delavci lotili boja\ Zdaj je spet ___ s pomočjo stavk in radikalne i VVashingtonska p<»godba pote-i propagande, da izboljšajo svoje če L 1936 Dogovor označuje 1*36, življenske razmere. Mirovna politika Francoska zbornica je dovolila k postavki za narodno o-preseneča. Saj je vendar vlad- brambo v proračunu nadaljnih ospredju.' Azi ji. K*r pogodba poteče šele 1. je možno, da medtem ni svetovalci? Moley sam javno ler izjavil, da £ bila glavna skrb new doala, kako izvleči kapitalizem iz zagat, v katere se je pogreznil. To je new deal storil. Delavci pa so ob Novem letu 1935 še vedno v krizi. 800,000,000 frankov. da ima vsa*ka v pogodbi udeleženih dežel pravico dve leti pred potekom dogovora predlagati spremembe. Ce ji ni ugodeno, lahko izjavi, da p »godbe ne bo več obnovila. Japonska je to storila. Pra-j druge pogodbe, vi, da ima po svoji velikosti in -- med njimi pride do novega sporazuma, toda vojna je bolj gotova atvar. Gre se za trge, profite, za vpliv in teritorije. To so vzroki, ki povzročajo vojne neglede na mirovne in ----- Uničeni davčni izkazi Kongresniki, ki so želeli iz vladnih arhivov izvedeti, koliko so v vojnih letih plačevali davka municijski baroni, so bili presenečni, ko jim je inter- letu 1933 v špekulacijah (z del-nal revenue izjavil, da so do- j nicami) 414 milijonov dolarjev, tični dokumenti izginili. DOHODKI IN IZGUBE S ŠPEKULACIJAMI Iz statistike zveznega davč-ikar znači, da so "najsrečnejši" nega urada je razvidno, da so: med njimi napravili 69 milijo-bili dohodki posameznikov v nov dolarje, čistega profita. To je bil prvi dobiček špekulantov Etiopija in Mutso Etiopija, ali Abesinija, ki je država v Afriki, ima težave z Italijo. Abesinija je bogata dežela, z velikim obrežjem, toda na njeno nesrečo je samo notranjost dežele njena, vse obrežje pa ima Italija za svojo kolonijo. Dogajajo se spopadi, Abesinija so pritožuje in Mus-solini rohni po svoji stari navadi, kadar ima opravka s šib- Kritike v liberalnih in socialističnih listih. -Pojasnjevanje sovjetske vlade o zarotah —vamb . UMOR Sergija Kirova 1. decembra v Leningradu je osupnil vso sovjetsko Unijo. Kirov je bil eden njenih glavnih funkcionarjev in voditeljev ter odbornik v birojih, ki odločujejo o gospodarski in politični taktiki te ogromne dežele. Imel je veliko sovražnikov — vsakdo, ki je na vplivnih mestih, jih ima; toda imel je tudi nešteto prijateljev in oboževalcev. Bil je še mlad. Dasi 30 let v revolucionarnem gibanju, je bilo življenje ne za njim, ampak pred njim. Bil je poosebljenost zdravja in energije. Kroglje iz revolverja atentatorja so mu presekaie življensko pot. Umor Kirova pomeni za sovjetsko Unijo veliko, izgubo. To dejstvo je vladne kroge težko zadelo — toliko, da so se pri tem spozabili in uvedli vpade v domove mnogih, ki so jih imeli na piki zaradi njihovega opozicijskega mišljenja. P*^ ki sod je deloval jako naglo in v nekaj dneh je usmrtil nad sto ljudi, katere je obdolžil prevratnega delovanja, nelegalnega prihoda v deželo itd. Med objavljenimi imeni teh žrtev ni nikogar, ki bi bil znan bodisi v opoziciji ali kjerkoli. Niti ni sovjetska vlada objavila nikakih dokazov, da so bili zapleteni v zaroto proti Kirovu, afi sotideleženi pri atentatu.----- Morilec Kirova je bivši njegov privatni tajnik, dolgoletni vplivni komunist Leonid V. Nikolajev. O njemu ni sovjetska vlada publicirala dozdaj v svetovni javnosti še nikakih podrobnosti. Morda pridejo na dan na obravnavi, ki jo obetajo v kratkem. Dan po atentatu je razglasila kratek komunike, da je zločin izvršil sovražnik proletarskega razreda. Vsakdo si je iz tega lahko predstavljal, da je atentator iz vrst bivše buržvazije, kak bivšt oficir armade m časa earske Rusije, ali sploh kdorkoli, ki je sovražnik komunistične stranke. iPo nekaj dneh se je izvedelo, da je bil zaupnik Kirova, s katerim pa se je pozneje spri. Oemu je spor med njima nastal, uradno še ni bik) pojasnjeno. Sovjetski časopisi so «več dni po atentatu začeli z namiga-vanji, da so v umor poleg atentatorja samega zapleteni ostanki Zinovjeve struje. Zinovjev je bil nekaj let tajnik komunistične internacionale in eden največjih njenih provokatorjev. Nihče ni storil za razbijanje proletarske solidarnosti toliko, kakor Zinovjev — "veliki oznanjevatelj svetovne revolucije" *— in danes tega velikega preroka revolucije sovjetsko časopisje smeši, njegove pristaše pa označuje za "smrdljivo usedlino". Ako sklepamo pravilno, je bil atentat na Kirova posledica notranjih boiev v ruski komunistični stranki. Napadi na ostanke Zinovjeve komunistične struje in na trockijevce to pričajo. Sovjetska vlada se je maščevala in za eno življenje vzela nad sto drugih. Revija Natioii in časopisi v Angliji in v Ameriki, ki imajo svoje poročevalcc^rv Rusiji, trdijo, da je bilo teh sto in nekaj več oseb ubitih po sovjetskem prekem sodu brez obravnave, brez prilike za zagovor in brez pomoči zagovornika v obrambi. Bili so usmrčeni enostavno zato, da vlada maščuje en umor in ostraši tiste, ki g oje prevratne nakane. Proti temu neupravičenemu terorju so protestirali vsi liberalni listi, ki so zagovorniki sovjetske Unije, obsojajo ga socialisti in prav tako komunistične skupine, ki ne spadajo oficielni komunistični stranki. (Nadaljevanje na 2. strani.) / TUDI FASISTI SO ZA ' *MEDNARODNOST" iev ¡«„b* „. H« milil«-«» ?dJ" .'T nHpr.ej,- V letu 1934 kimi- in '-«hleva odškodnino jc^izybepa 346 milijonov, jc ie bolj narasel. ZH svoje provokacije. LINCARSKA MORALA NA JUCU V svojem zadnjem splošnem govoru po radiu jc predsednik Roosevelt apeliral na ameriško ljudstvo, da se naj mobilizira v boju proti zločinstvom. K hudodelcem je prištel i lin-Čarje. . | Njegov govor so poslušali tudi demokrati na jugu, toda so smatrali, da se njih ne tiče. Kajti kadar se jim zazdi, udro tu ali tam v ječo in ubijejo v uteho svojemu sadizmu kakega črnca — kriv ali samo osumljen, to zanje ni odločujoče vprašanje. Dne 20. decembra so navalili linčarji na ječo v Shelbyvil-lu v državi Tennessee. Zahtevali so mladega zamorca, ki je bil obtožen posilstva 14 letne belopoltne deklice. Obravnava proti njemu je bila že uvedena, ampak drhali se je silovito mudilo z obešenjem. Zamorca so v celici -erifovi ljudje nagloma preoblekli v vojaka, mu nataknili na obraz plinsko masko, da se je pomešal med druge vojake, ki so stražili ječo, nato so ga potisnili v avto in odpe-lali. Ko je drhal izvedela, kako so jo ukanili, je zdivjala. Na-nosila je dinamita, da razdene sodno palačo in poleg tega jo jc tudi zažgala. Vojake je na-drhali vznemiril. Začeli so streljati in nato dregati v ljudi še z bajoneti. Dva so ubili in dva smrtno ranili. Belopoltno prebivalstvo v Tennessee ju je nato še bolj vzplamtelo. Governer je moral z mobilizacijo milice nadaljevati. Posilstvo je zločin, ki zasluži, da se krivca ali krivce kaznuje. Umevno, da kadar napa- de pohotnež mlado dekletce, zavre ljudem kri. Ampak lin-čanja niso in ne bodo odpravila posilstev. Tudi zamorci imajo vzrok za pritoževanja. Tisoče njihovih deklet so si vzeli za nekaj hipov sebi v zabavo sinovi be-lopoltnih posestnikov in priletni beli možje, toda bognedaj, da bi si zamorci za ta onečaš-čenja svojih žer^sk upali koga linčati! Kar je belim dovolje-ro, j^ zamorcem prepovedano pod kaznijo llnčSnja. Pravovernemu fašistu je marksist toliko, kakor vernemu katoličanu rogač iz pekla. Marksist je izdajalec domovine, sovražnik naroda, je za mir in s tem pomehkuža ljudstvo, je za "delitev" in s tem uničuje pridnost, je za podpiranje brezposelnih, da tako navaja ljudi v lenobo, in poleg vsega pa pridiga mednarodnost, ki ne more privesti drugam kakor v Hoge-neracijo in končno v uničenje narodov, posebno modrih narodov v prilog barbarskih ljudstev. Naobratno so fašisti smrtni sovražniki mednarodnosti. Iz tega nagiba so za pokončanje marksistov, bodisi s puškami, ječami, sabljami, gilotinami in na vsak drug učinkovit način. Evangelij fašizma pomeni, 1a naj bo narod zaljubljen le va^e in pri tem zaničuje in omalovažuje vse druge, neglede kako krivično. Zapre naj meje svoje dežele in izziva sosedne narode. Fašizem je tudi zoper "varljivi buržvazni nacionalizem". A vendar — tudi fašisti so za mednarodnost! Nedavno so imeli v Montreuxu v Švici konferenco, katere so se udeležili zastopniki fašistov iz štirinajstih dežel. Izrekli so se za "mednarodno kooperacijo", toda samo na podlagi fašističnih principov. Kakšna bo taka kooperacija, niso utegnili pojasniti. (EMI K KNJIG, ki jih ima v zalogi knjigarna PROLETARCA bo objavljen v prihodnji številki P ROLET AREC j| j PO 31. tETIH PKVEGA UVPEŠNEGA VULfejTA Z A.ETAUQM Izhaja vaako sredo. Jpfo«lo»n«»k* T..W#vn. OMcaf». «It Drisâbn. Glasilo Jugoslovanske Soelnlisll^pe Zvena. ftlAMtttttMA v y,e«lm.H»a»h «laaavak aa celo leto $3.00; za pol leta $1.75; sa 6etrt leta $1.00. Inozemstvo: o Yai rokopisi in oglasi morajo biti v našem aradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobfltav v številki tekočega tedna. PRO LETAREC tobHahed every We.ine.mlay by the Jugoslav « »Publishing Co.. Ja«. Published 1MM. iMltor Frank ZaTti Business Man«®er ..Charles Pogorele« SUBSCRIPTION RAWS: United States, One Yaar fi.00; Sia Months $1.7*; Thra« Months $1.00.—Foreign Countries, Ont Year $$.10; Six Months fl.00._ PRO t ETARt C? 9699 W. M St., QHICACO Roekwell Ob postavljanj« leta 1934 Leto je v moderni dru&bi predvsem merilo za zaključevanje računov. Ob koncu leta sestavljajo uprave privatnih korporacij in političnih oblasti poročila o dohodkih in izdatkih. Leto dni je torej merilo ne samo za ¿aH ampak tudi vozel za primerjevanje računov. Na podlagi letnega merila so b!H dohodki in dobički korporacij in njihovih bogatih lastnikov v letu 1934 kljub gospodarski krizi jako ugodni. Profit je v tem letu prišel spet do veljave. Ogromna bogastva so v številkah tekom leta še bolj narasla. Leto torej ni bilo slabo, ako izvzamemo delavce in farmerje. Vlada je farmarjem v splošnem sicer nekoliko ublažila obupni položaj, toda njihovih ¿emeljnih problemov ni rešUa. Tisoče kmeto-tvajcev je kljub visokim subvencijam in 4ru-jgim olajšavam še prav tako v pomankanjv in na pragu propada, kakor so bili pred le- j $om, in tisoče jih je že ob svoja posestva. Industrialni proletariat je ob koncu tega leta prav tako v negotovosti, kakor je bil la- Dne IT. decembra jo minilo 31 let( od kar sta brata Wri*ht p Kitty Hawkw. K. C., unrreiU svoj prvi javno uspešen polet v srak. To je kilo I. 1S03- Napravila sta la kratko vožnjo in letalo na lovi na toj alilsi. ki sta gn izdelala, jo bilo » stanju vmdranti v sraku le malo rasdaljo. Brntn Wilbur in OrvilU Wr««kt. isnnjditelja Up letalne«» stroj«, sta na toj sliki spodaj na doeni Nad njima jo nov moderni aeropian, sfrsjss na regularno prevažanje potnikov preko Atlantika — rsusul- tat izpopolnjevanja njune ¡»najdbe skosi 31. let. —-Ko •• prod SI. Mi oba Wrighta vprašali, ¿o mislita, «a io a ne rop lani mogoče kdaj vositi preko morij, sta rokla, da aa.. Ali Is mod «valovno v.ojno se jo vi-dalo, kako ogromnoga pomena je /ta i s najdba. Danes, ko je ie vodno w etnnju ispopoinjevanja, jo svet ie akoro prepreden p Utali »» »dik dpi osebnega promet« je p njihovem področja. pomike otoke s celino. Kitajski kolos ni sposoben, da nudi znatnejši odpor, Zmaga nad •ruskim »mperialistidriHTi tekme-otim je prinesla z južno-man-džnrsko železnko prevladujoč gospodarski in politični vpliv v Mandžuriji. Mandžurija je bila do začetka 20. stoletja zel3 re-dko naseljena, prebivalci so bili Mandžuri, Mongoli in Kitajci. K:> so Kuii zgrudili žslezni-co, so se začeli naseljevati z juga Kitajci in ta dotok traja A i dandanes. Mandžurija je postala s k uro čisto kitajska pokrajina in šteje soda j nad W milijonov prebivalcev. Na jugu uspeva riž in »celo bombaž, na severu pa Žito, vendar glavni proizvod dežele je soja, neke vrste fižol, ki se zauživa v najrazličnejših oblikah,v novejšem času se pa v vedno večji meri u-porablja v b^snilni in kemični industriji. Pod zemljo so ogromni zakladi premoga in rud, ki se izkoriščajo le v mali meri. (Konec prihodnjič.) Vabilo na konferenco in drugo tVAN KLICAH: PRIPRAVLJANJE JAPONSKE ZA VPAD V SOVJETSKO RUSIJO mm (Nadaljevanje.) ponske po ključu b $ l^ome- tekstilu* industrija je razven nilo je to, da mora Japonska vedno popustiti, če so anglosaške sile složne. L. 1918 se je Japonska pridružila antanti v intervencijski vojni proti bolj evikoni in zase- Težko preizkušnjo za ves državni organizem je * pomenila vojna z Rusijo, ki se je usidrala v Mandžuriji in na polotoku Lian-tungu in ogrožala Japon- sko v Koreji. Japonska jo je . .. I zmagovito prestala, pomagale S*bmjo do Bajkaiskega je-so ji nekatere srečne nkofcčine., *era. Vendar eJtapeduija ni kakor bližnja bojžtfa, nezmož-' pnn^sla nobene koristi. Ameri- nost ruskega vrhovnega povelj- K» * * bu m in gospodarsko ¿e bolj obubožan. Ako je i|iva k^rupimMt ru«*-e admim-1'*J)<,latrajno japonske okupa-r jato merilo tudi v tem oziru, lahko ko^stati- ] ¿¡¿¿¡Jj in odpor širokih pl. Etepedicijfr je stala muo- ruskega naroda proti imperiali- bele armade so bile stični vojni. Rusija ie morala v razbite iz domačega sibirskega miru v Portsmouthu septembra prebivalstva so vznikli parti-190S priznati Japonski protek-! **nsiki oddelki, ki #Q napadati torat nad Korejo, Mandžurijo in odstopiti Japon- h PreceJ 12*ub- J*P°nc1 m°-ski polotok Liantpng s trdnjavo I rah popustiti tudi tukaj, pogo- j»mo, da £remo iz petega v šesto leto krize, v kateri se bori kapitalistično gospodarstvo »a življenje iu smrt. Toda ta borba ne pomeni #orje za kapitaliste, ampak za tiste milijone, Jti so za .svoje preživljanje odvisni od del*. Zvezni davčni urad je decembra i. 1. objavil statistiko, ki priča s številkami, da so dohodki delavske raje bili 1. 1933 aižji kakor 1. 1932. Kljub optimistični» poročilom v trgovskem svetu se^dohodki delavskega ljudstva tudi v tem letu niso zvišali, pač pa prejkone znižali. Toda dohodki bogatašev so narasli, kajti že lani je bilo blizu petdeset takih, ki so imeli od* milijon do pot milijonov dolarjev dobička vsaki. Nad deset milijonov za delo sposobnih ljudi je e vedno brez zaslužka in ni prav nikak /a izgleda, da ga dobe v lotu W36. Nad trideset milijonov ljudi je za prehrano odvisnih od javne podpore. Dasi rUČuni tega leta ugotavljajo volik napredek v dividendah dn v dobi®tih bogatašev, je na drugi strani družabne plasti imovina množic manjša kakor leto prej in «o- : spodarska negotovost posebno postaranih proletarcev veliko večja, ker zanje v sedanjih razmerah ni več zaposlitve. Ameriški velekapital ¿j« <*> z*tonu 1. ¿934 lahko zadovoljen. "New Dear, ki so ga izkoriščevalci v svoji propagandi proti njemu razkričali za "socializem", je v resnici magal tistim, katerim je napovedoval Zagotavljal je, da bo uravnovesil dohodke, češ, ljudstvo mora imeti večje in muHimili-jonarji manjše, dosegel pa je nasprotno, kar pričajo številke zveznega davčnega urada. Leto 1934 odhaja. Proletariat nima vzroka, da bi žaloval fca njim. Ali tudi Novo leto jim ne obeta nič boljšega. Sistem izkoriščanja je tak v enem kot v drugem letu. Kapitalisti so deležni profitov neglede na krizo, ljudske množice pa se duše v mizeriji. Izkoriščevalci imajo dovolj vzroka, da si voščijo srečno in veselo Novo leto. Za delavce v industriji in na poljih pa postane "srečno in veselo" šele kadar odpravijo sistem izkoriščanja. Dotlej ho novo leto le nadaljevanje starega leta. Morje potopljenih obljub "Izvolite nas, kajti le mi bomo v stanju odpraviti krizo!" Izvoljeni so bili, in izvoljeni ponovno. Kriza ni še odpravljen. In kandidati za šerife, župane in sodnike: "Izvolite nas, pa bo konec zločinov, storili ¿bomo kraj tatvinam in roparje bomo izgnali kakor pse." Ljudstvo jih je izvolilo in jih rzvoli znova in znova. Zločinstva in druge nadloge pa se ¿oj! svile navezana na uvoz sirov in, zlasti volne in bombaža. Šestdeset odstotkov vodnih sil je že izrabljenih, nadaljna elektrifi- ferenčna organizacija kacija je zadela na težave gle- Neffs, O. — čitam in vidim, da se iz teh krajev le redkokdaj kdo oglasi. Ljudje so obupani. Vzrok so mizerne razmere. Obljubujejo nam dosti, pa Čakamo, in tako vedno kdo pride z novimi obljubami. Tarnanja je med delavci nič koliko. Ampak kadar si bi lahko pomagali, zavržejo svoje glasove v prid ene ali druge kapitalistične stranke. Delavsko maso je treba zbuditi in jo poučiti. To nalogo vrši med našim delavstvom kon- klubov JSZ in društev Prosvetne ma- de rentabilnosti. Domači trg je tiče. Svoje prihodnje zborova-nasičen in zato mora japonska industrija ekaportirati. Prirast prebivalstva je izredno velik. Južna in srednja Japonska je preobkjudena, vsaka ped zemlje je izrabljena. Port Arthur in južno polovico otoka Sahalina. Japonska je sicer izšla iz vojne finančno precej izčrpana, vendar končni uspeh je bil vreden največjega napora, Japonska se je uvrstila v krog velesil. Rusko-japonski odnošaji so postali po vojni prav dobri, 1. 1907 je prišlo do sporazuma glede Mandžurije, ki se je razdelila v rusko in japonsko interesno sfero. L. 1910 je Japonska anektirala Korejo proti volji prebivalstva, ki je ponovno dalo razumeti, da ne mara japonskega gospodstva. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je Japonska pridružila antanti. Osvojila je nemško pomorsko oporišče Kiaučau na Kitajskem in zasedla Karoline in Marišalske otoke. Zaposlenost velesil je izrabila in zasedla še kitajski polotok Santung in poslala Kitajski pravi ultimat v obliki točk, kjer je zahtevala tako dalekosežne koncesije gospodarskega in političnega značaja, da bi Kitajska postala kolonija, če bi jih morala sprejeti. Vendar sedaj je stopila na plan Amerika. Na njen nasvet je odbila Kitajska japonske zahteve in ni podpisala Versaljske mirovne pogodbe, ki je prisodila Santung Ja-' ponski. Japonska je imela od 1. 1902 trdno izaslombo v zavezništvu z Anglijo, ki pa po svetovni vojni ni hotela več obno- "Mi danski socialisti smo tako nacionalni, da nam bolj ugaja življenje v danskem delavskem domu nego v nemškem koncentracijskem taboru. Zato bomo branili svoje." (Danski ministrski predsednik.) dili so se 1. 1922 z boljseviki in rzpraznili Poamurje in Vla^i-, v os to k. Zunanje politične neuspehe je spremljala hunsko kolonizacijo iz klimat-tfksh ozirov. Drugi pravec prodiranja vodi na jug v Avstralijo, Oceanijo in v malajski arhi-pelog. Te dežele bi lahko prevzele višek japonskega prebivalstva, ker «imajo prikladno podnebje in so še precej redko naseljene. Vendar velesile so mirno naselitev znale preprečiti, uasilno prodiranje pa bi zadelo na odpor,kateremu Japonska ¿e ni kos. Japonski imperializem se je moral zato omejiti na prvi pravec prodiranja. Prvi korak je bila pridobitev Koreje, ki kpt naraven most veže ja- Odbor kluba v W. Va. O&age, W. Va. — Klub št. 228 JSZ, ki je bil ustanovljen, oziroma obnovljen novembra t. 1., ima sledešj. odbor: John Gallon, tajnik-blairajnik; Lawrence Selak, organizator; Anton Maslo, zapisnikar. Redne seje kluba se obdržujejo vsako četrto nedeljo v mesecu v Osajre, W. Va. V tem klubu so zastopane sledeče naselbine: Usage, Star City, Pursglove in ville, vse v West Virginiji. viti zavezniške pogodbe vsled! česar izpremenilo. orbzirov do Amerike. Japonska Notranje težkoče in proti-je bila izolirana in tako je rajši slovja japonskega kapitalizma, popustila, kakor da tvega voj- no z Ameriko. Udeležila se je konference v VVashingtonu <1921-22), ki jo je sklicala Amerika, da bi se uredili pro-iblemi dalnjega Vzhoda in da bi se izvedla razorožitev na ki so postala vedno očitnejša, je bilo mogoče omiliti samo z imperijalističnim udejstvova-njem. Moderni imperijalizem stremi po osvojitvi pokrajin z velikim naravnim bogastvom ali pa hoče pridobiti pova trži- morju. Japonska je pristala na šČa, kjer lahko najde kupee za vrnitev Santuniga, in priznala princip "odprtih vrat" za Kitajsko, to je enakopravnost vseh velesil v gospodarskem in političnem udejstvovanju. Anglija. Amerika, Francija in Japonski so si v tzv. pacifičnem sporazumu medsebojno garantirale posest v Tihem oceanu. Določilo se je razmerje pomorskih sil Anglije, Amerike in Ja- industrijske izdelke oziroma možnost plodouosue naložbe kapitala. Vsi ti momenti se javljajo tu li kot gibalne sile japonskega imperializma. Japonska ima doma le malo sirovin, ki jih potrebuje moderna velika industrija. Težka industrija se ne more dovolj razviti, ker manjka premoga, železa in nafte. Tudi mogočno razbita NEUMESTNA 0BNQVITEV TERORJA V SOVJETSKI UNFr (Nadaljevanje s prve strani.) . Kapitalistični tisk pa se norčuje. Ako je sovjetska vlada res tako močna, čemu je padla v histerijo in se pri tem izkazala za slabšo, kakor Jugoslavija, ki vzlic izgubi svojega kralja ni ubila nikogar, dasi je na Hrvatskem mnogo znanih separatistov, katerim bi sovjetska vlada v sliČnem slučaju nič ne prizanašala? Mnogi kapitalistični listi so objavili karikature, s katerimi dokazujejo, da se ni teror v Rusiji pod komunstičnim režimom v ničemur izpremenil, razen morda na slabše. Takih prilik bi vlada v Moskvi svojim sovražnikom ne smela dajati, kajti zdaj je Že toliko močna — vsaj trdi, da je — da je ne more premagati nobena notranja, ne zunanja sila. Carizem je bil brutalen, toda opozicija pod njim je bila mogoča, pravijo kritiki sovjetske vlade. Takrat je delavec lahko šel za zaslužkom kamorkoli, danes pa je disciplina tolikšna, da sme na delo le, ako ima dovoljenje, in celo za kupovanje potrebščin je odvisen od milosti uradnikov, ki izdajajo krulno karte. IJitlerjevo pokolje junija to leto, v katerem so padale glave njegovih lastnih ljudi, je presenetilo svet. Prav malo manj ga je osupnil val eksekucij v sovjetski Uniji. Norbena revolucija in noben še tako revolucionaren papež ne bi smel biti toliko svet, /ojno proti kriminalnemu valu. Kajti zločinstva se mnoio. Roparji so organizirani celo boljše kakor policijama in sodna oblait. Nihče ni več varen orel njimi. Justični departm ent je sklical ob prfHk, teprn predsednikovega apela v Washingt in konferenco predstavnikov policije in irutfih postavnih orgar.jv 7a pobijanja zločinstva, na kateri so «kbpsli, kako in kaj, da ugonoba kugo ropov in drugih hudodelstev. Tocla val zločinilev «e ni *a predsednikov apel in y,u koafsevelt^m vred so prezrli vzrok poplave zločinstev. In vzrok je Uik, da ga vislke. policijski količki in je6e ne bodo odpravile. V«rok je zl finska gospodarska uredba, v kateri je tatvina in goljufija legalizirana in spoštovana. ¡Tatovi in roparji v malem le p wnemajo tatove in roparje v velikem. V sedanji uredbi ne more zmanjkati ne prvih ne drugih. Ako hoče predsednik -Roosevelt reien boj proti zločin-stvom, naj se loti najprvo velikih tatov, ki posedujejo bogastva te dežele, in onvogoči vssm pošteno priliko do poštenega zaslužka. Toda v tem slučaju bi se moral izreči za socializom. Stranka, ki je postala v na-potje sama sebi Kaj naj se zgodi z republikansko stranko? Dva republikanca si nista na jasnem. Večinoma vsi povdarjajo, da taka, kot je bila pod Hoovrom in Coolidtfeom, nima smisla, ne bodočnosti. Senator Borah, senator Nye in več drugih njenih politikov ji priporoča okret na levo. Stare luči odgovarjajo, da se bi potem od demokratske stranke nič ne razlikovala, kajti tudi demokraska je šla "na levo". Po njihovem mnenju ima republikanska stranka bodočnost le ako se loti borbe za obvarovanje konstitucije. katero ogrožajo "scialisttfne" pščioe new deala. Republikanska stranka res ni več stranka bodočnosti, razen ako nadomesti pri prihodnjih volitvah demokrate — od katerih se v svojem programu ne razlikuje. To, kar smatrajo republikanski politiki "okret na levo", naj bi Vile le male koncesije ljudstvu, katerega je "krepki individuaiizem"oropal ne samo prihrankov in drujge imovine, ampak tudi prilike za zaslužek. Sleparstva s propagando V preiskovanju municijske industrije in mnogih drugih tekom prošlih let je bilo odkrito, kako visoke vsote troišijo razni interesi za zavajanje ljudstva, za hujskanja na vojno in v druge sleparske namene. Nekateri kongresniki vsled tega priporočajo, da naj se časopisje, radio in druga propa-gandistična sredstva primora k vsaki stvari propagandwtičnega značaja pristaviti pojasnilo, kdo to propagando financira. To v sedanji družbi i*» bi izdalo, kajti kapitalisti bi že našli izhod, da se bi ognili takim naredbam, kakor se (»gibajo drugim. Skoro vse veliko ameriško časopisje je direktno x službi privatnih interesov. N. pr., jeklarski trust kontrolira celo vrsto dnevnikov, istotako drugi trusfci, posamezni kapitalisti, banke itd. Noben tak list ne prizna, da slepi svoje čitatelje, pač pa se jim predstavlja za bojevnika v obrambo ustave, stoodstotnega amerikanizma, za borca proti rdeč-karstvu, ali kar že. Kapitalistično časopisje priobčuje vse s stalHča profita in z namenom odvračati množice od pametnega, stvarnega razmišljanja. Uredniški élan k i in poročila v kapitalističnem tisku so večinoma le odmevi na drago plačane d/lase korporacij. ali pa direktno plačani. Tudi poročila iz inozemstva — posebno tista, ki opisujejo notranje razmere v poedinih deželah, so ponavadi "inspirirana" in plačana od ene ali druge propagande. V zadnjem sporu med Jugoslavijo in Ogrsko je madžarska propaganda spustila v svet serijo poročil o brutalnostih Jugoslavije in zmešnjavah v njenih mejah. Prišla so v svet, ker so dobili zastopniki tujezemskega tiska dobro "napitnino". Zalegla niso dost*. kajti tudi v Beogradu se razumejo na tako igro. — V Franciji so vlad n» krogi na podlagi izkušenj, ki jih imajo v boju s propagandami drugih dežel, sklenili združiti razne propti/andistične oddelke v "narodHi ¡ufoimacijski odbor", čigar naloga je tekmovati* v propagandi z nemškim, italijanskim in drugimi "informacijskimi" odbori raznih vlad. Pamet z nespamet jo Pamet človeka uči, da so vojne največja nesmisel in da trpe v njih le revnejši sloji, dočim bogataši postajajo v vojnah še bogatejši. Zdrav razum priča človeku, da ni danes niti najmanjšega vzroka za pomanjkanje, v katerem trpi milijone ljudi. A vendar imamo vojne in pomanjkanje, ker ljudstvo noče, ali pa ne zna upotrebiti svojega razuma. Demokracija je kakor luč in zrak; ne cenimo je, dokler jo uživamo. Sele ko jo izgubimo, spoznamo, da se brez nje ne da živeti. (Ciacomo Metteotti.) E. ZOLA: It I HI ETBIN KRISTAN (Nad a ijeva nje.) "Ubožca, ubožca! A ko človek pomisli, da nista imqj« ne ene ivpt* noči, zdaj pa je velik-t noč, katere ne bo nikoli več k med. . . I^e poglejte ju! Kako sta bela! In pomislite, če ne bo od teh glav na blazini ničesar več kakor kosti, če se bodo objemale le še kost! njunih rok?. . .. Oh, naj le spita, naj le spita! Vsaj ne vesta, vsaj ne čutita ničesar več!" Zopet je nastal dolg molk. Pierre, trepetajoč od groze svojih dvomov, od bojazni polnega hrepenenja po nadaljnem življenju, je pogledal žensko, ki se ni navduševala za duhovnike, ki si je v svoji skromni slufcbi, petindvajset let živeča v tuji deželi, v kateri se ni mogla niti jezika naučiti, ohranila svojo bose-ronsko odkritosrčnost, ki je bila videti tako pokojna in tako zadovoljna s svojo izpolnjeno dolžnostjo. O j da, če bi človek mogel imeti lepo ravnotežje zdravega omejenega bitja, ki se zadovoljuje z zemljo, pa leže zvečer po opravljenem delu povsem zadovoljno, pod pogojem. da se nikdar več ne prebudi! Ali ¡Pierre, ki je zopet uprl pogled na mrtvaški oder, je zdaj spoznal starega duhovnika, ki je klečal nar stopnici; prej ni bilo mogoče razločiti njegovih potez, ker mu je bila glava nagnjena. "Ni li to abbe Pisoni, župnik od sv. Brigite, kjer sem bral nekoliko maš? Oj, ubogi mož, kako se joče!" "Razloga im^j dovolj," je Viktorina odgovorila s svojim mirnim glasom. "Oni dan, ko mu je prišlo na misel, da je poročil mojo ubogo Benedeto z grofom Prado, je res izvršil nekaj pametnega! Vse grozote se ne bi bile zgodile, če bi bili otroku takoj dali njenega Da-rija. Ali v tem trapastem mestu so vsi nori od svoje politike; oni tam, ki je vendar poštenjak, je mislil, da je storil bogve kakšen čudež in da je rešil svet, poročivši papeža s kraljem, kakor je dejal z blaurim smehljajem starega učenjaka, ki ni ljubil nikoli nič drugega kakor staro kamenje: Saj veste, njihovo staro šaro, njih patriotične ideje izza stotisoč let. In glejte, zdaj se joče kar le more. . . Tudi oni drugi je bil tukaj — še ni tega dvajset minut — pater Lorenzo, jezuit, ki je bil za abbejem Pisonijem izpovednik kontesine in je zopet odpravil, kar je bil storil oni. l)a, lep mož. tudi mojster, ki razume skazo, ki zna ovirati srečo! Kakšne zavratne zapletijaje je znal opraviti v zadevi razporoke! Rada bi bila imela, da bi bili tukaj, da bi bili videli, kako je pokleknil in se pokrižal z veliko kretnjo. On se ni jokal, o, on ne! Delo se je tako slabo završilo, kakor bi hotel reči, da pač zato, ker je Bog naposled zapustil stvar. Gorje mrtvecema !" Govorila je tiho, brez prestanka, kakor da si olajšuje du^o, če si mora izza strašnih ur zmede in tesnobe, ki jih je preživela od včeraj, izprazniti srce. "Pa ona tam?" je še tiše nadaljevala. "Ali je ne poznate?" S pogledom je pokazala na uborno oblečeno mlado dekle, katero je bil smatral za služkinjo, ki jo je strašna pečal in bolest telebnila na tla. S kretnjo iblazncga trpljenja se je pravkar vzravnala in sklonila glavo nazaj —• glavo izredne lepote, preplavljene z najčudovitejšimi črnimi lasmi. "Pierina!" je dejal. "Ubožica!" Viktorina je napravila sožalno, strpljivo kretnjo. "Kaj naj bi bila storila? Dovolila sem ji, da pride gor. Ne vem, kako je zvedela za nesrečo. Seveda se neprenehoma potika okrog palače. Dala me je torej poklicati dol... če bi bili slišali, kako me je prosila, kako je glasno ihteča moledovala za milost, da bi smela še enkrat pogledati svojega kneza! .. Moj Bog, tukaj na zemlji ne škoduje nikomur, če ju gleda s svojimi lepimi zaljubljenimi očmi, polnimi solza. Pol ure je že tukaj; sklenila sem, da jo odpravim, če se ne bo dobro vedla. Ali ker je razumna in se niti ne gane, naj ostane, pa naj si napolni srce za vse življenje!" In resnično ta Piefina, hči nevednosti, strasti in lepote, je podajala vzvišen pogled, ležeča tako poražena, tako uničena ob nogah svatbene postelje, na kateri je imela v smrti objeta ljubeča dvojica svojo prvo in večno noč. Sedla je na pete, pretežke roke z iztegnjenimi prsti so ji visele dol in povzdignjene- ga obraza, nepremična, kakor otrpla v zamaknjenosti agonije ni odvrnila nobenega pogleda od krasne, tragične dvojice, Se nikdar ni bilo človeško lice tako lepo, še nobeno ne ni tako bleščalo v krasoti bolesti in ljubezni. S svojim kraljevskim čelom, svojimi ponosno milimi lici, s svojimi božansko popolnimi usti je bila enaka antični bolesti; ali bila je polna drgetajočega življenja. Na kaj je mislila, kaj je trpela, ko je srepo gledala kneza, ki je zdaj za vso večnost počival v naročju njene tekmovalke? Je II ljubosumnost, ki ne more imeti nobenega konca, otrpnila kri v njenih žilah? Ali je bila to le bolečina, da ga je izgubila in si mora reči, da ga vidi zadnjič — brc.*5 sovraštva do one druge žene, ki ga zaman skuša ogreti s svojim telesom, prav tako hladnim kakor njeno? Zastrte oči so ji ostale blage, bridko skrčene ustnice so si ohranile nežni izraz. Tako čista, tako lepa sta si ji zdela, polivajoča med to neskončnostjo cvetlic! Ona pa, v svoji lepoti, v kraljevski, nezavedni lepoti, je ležala tu brez diha — kakor preprosta dekla, kakor ljubeča sužnja, kateri so gospodarji v smrti izpulili srce in je vzeli s seboj. Zdaj so neprenehoma, počasnih korakov, žalujočih lic, vstopali ljudje, molili nekoliko minut in zopet odhajali enako nemega, brezupnega obraza. Pierru se je krčilo srce, ko je •videl tako priti tudi Darijevo mater, še vedno lepo Flavijo. Kasor se spodobi, jo je spremljal njen soprog, lepi Jules Laporte, bivši ser-žan švicarske straže, iz katerega je bila napravila markija Montefiora. Že sinoči je bila tukaj, ko so jo bili obvestili o smrti. Ali zdaj je prišla ceremonijalno, odeta v globoko žalno obleko. Krasna je bila v vsej tej črnini, ki se je prav dobro podajalo njenemu nekoliko premočnemu junonskemu veličanstvu. Ko se je s kraljevskim dostojanstvom približala postelji, je postala za trenotek; dvoje solz, ki nista hoteli dalje, ji je obviselo na trepalnicah, potem seje prepričala, preden je pokleknila, če je Jules pri nej, in mu je z očmi ukazala, naj tudi on poklekne. Oba sta se pripog-nila na robu stopnice in sta poklečala v molitvi, kolikor je primerno; ona se je vedla zelo dostojno in potrto, on pa še veliko bolje od nje, s popolno obupnostjo moža, ki je v vsakem položaju življenja, celo v najresnejšem. na pravem mestu. Potem sta oba vstala in izginila skozi vrata v prostorih, kjer sta kardinal in donna Serafina sprejemala sorodnike in intimne prijatelje. Pet dam je po vrsti vstopilo, medtem ko sta odhajala dva kapucina in španski veleposlanik pri Sveti stolici. "Oj, to je mala princezinja!" je nenadoma dejala Viktorina, ki je nekoliko minut pomol-čala. "In kako je užaloščena! Zelo je ljubila našo Benedeto!" Pierre je opazil Celijo. Tudi ona je oblekla žalno obleko za to strašno slovo. Za njo je stala služkinja, ki jo je morala spremljati, držeča v 'vsaki roki ogromen Šopek belih rož. "Ljubo dete!" je Viktorina zopet mrmrala. "Hotela je imeti svojo svatbo z Otilijem sočasno s svatbo ubogih mrtvecev, ki tu počivata ! Zdaj sta jo prehitela; ona že imata svojo svatbo in svatbeno noč!" Celija je takoj pokleknila in se pokrižala. Ali očividno ni molila; z obupno začudenostjo je gledala draga ljubimca, ki ju je našla tako bela, tako hladna, v taki mramorni lepoti. Kaj, le nekoliko ur je bilo dovolj za to? Življenje je ubegnilo in ta usta ne bodo nikdar več poljubovala? še ju je'videla pred sabo, kako sta žarela, kako sta triumfirala na onem plesu. V njenem mladem, življenju odprtem, radosti in solnčne tfvetlobe žejnim srcu se je dvignil besen protest proti abotni smrti. Ta jeza, ta groza vpričo ničesa, v katerem otrpne vsaka strast, je bila razločno videti na njenem nedolžnem, čisti nerazcveteli liliji podobnem obrazu. Nikoli niso njena nedolžna usta s temi nad belimi zobmi stisnjenimi ustnicami, nikoli niso njene kakor potok jasne, brezdanje oči tako izražale nedosežno tajnost, življenje strasti, katerega ni poznala, v katero zdaj vstopa, ki se spotika že na pragu ob to dvoje nežno ljubljenih mrtvecev, katerih izguba ji je razburkala srce. Počasi je zatisnila oči in se silila, da bi molila, medtem ko so ji potekle debele solze izpod trepalnic. Nekaj časa je minilo v trepetajočem molku, ki ga je motil samo tihotni šum v bližini brane maše. Naposled je vstala in vzela od služkinje šopka belih rož, katera je hotela sama položiti na mrtvaško posteljo. Na stopnici stoječa se je nekoliko obotavljala, naposled ju je položila desno in levo na blazino, na kateri sta počivali glavi, kakor da ju je ovenčala s temi cvetlicami. (Dalje prihodnjič) Umor Kirova povzročil v New Yorku dvojne demonstracije Zaradi umora komunističnega voditelja Sergija Ki* rova, isvrien 1. decembra v Leningradu, »o sovjetske oblasti usmrtile nad sto oseb. Atentator Kirova je bil njegov bi v ¿i tajnik Leonid V. Nikolajev. Liberalci v Zed. državah, v Angliji in drugje po svetu »o poslali sovjetski vladi proteste, ker je med drugim usmrtila mater, seno, hči in sinove atentatorja. V svojih protestih so nagla šali, da ni med komunističnim terorjem in med terorjem carja Ivana Groznega nikake razlike. V New Yorku sta so vršili vsled tek persekucij in umorov dve demonstraciji. V Cooper Union so cboro-vali tisti, ki so protestirali proti masakru sovjetske vlade, sunaj pa so demonstrirali komunisti in njih somišljeniki v obrambo vladnih eksekucij. Slika predstav» Ija oficielno komunistično demonstracijo zunaj dvorane Cooper Union. VTISI Z AGITACIJE PO NAŠIH NASELBINAH Pise Nace Žlemberger m m m OGLAŠAJTE v PROLETARCU (Nadaljevanje.) Noč sva prebila v tfirardu, O. Naslednji dan sva #e poslovila od s. John Kosina v Slovenskem domu in se odpeljala z električno železnico v Niles. Ustavila sva se zopet t>ri Plah-tarju. Mož je bil že dolgo brez dela. Ko sva vstopila — dva močna človeka, sem videl, da je v zadregi. Bilo je poldne — torej čas, ko človek novodošle-ce iz prijaznosti povabi; **Pri-sedite, boste še vi malo juži-nali." Kot star in izkušen ' pe-člar" sem zapopadel okolščine in naročil Plahtarju, naj vpre-že svojo karo, da se odpeljemo malo ven. Naročil sem mu, da naj ustavi pred slovensko prodajalno v Nilesu. Tu sem nakupil potrebnih stvari za kosilo. Domov smo se pripeljali s polno košaro jestvin. "Plahtar, zdaj pa pripravi za vse tri. S Petavsom pa bova malo posedela na vrtu." Odšla sva pod drevesa na klop, eden s 'Proletarcem", drugi s "Prosveto", in se zatopila v branje. Toda moj počitek ni trajal dolgo. Prišel je ven Plahtar in dejal: 4,Nace, ta obed boš ti pripravil, čemu pa si kupil stvari, ki jih jaz ne znam kuhati in pražiti. Nisem skušen 'pečlar', kajti jaz sem se *peč-lal' pri drugih, ki so znali pripraviti jedila. Jaz znam kuhati edino zase."1 Kaj sem hotel. Plahtar je povedal svoje zelo resno, torej da bo obed, na delo! Zavihal sem si rokave, umil roke, kakor se spodobi, in se zavrtil pri peči. AH takoj sem uvidel, da bodo težave. Plahtar nažge peč na petrolej, stara reč, in mi pojasnuje, kako naj z njo ravnam, da se ne bo preveč kadilo. Ko je bilo to urejeno, sem v mislih napravil načrt, kako bom pražil meso, pripravil omako in kar sploh spada zraven k dobremu obedu. Silno pr ^em se začudil, ko ni bilo pri hiši nikakega primernega kuhinjskega orodja. Ne vilic, ne žlic. Salamen-sko! Plahtarjeva koča je na samoti. Vseeno sem mu svetoval: "Naprežimo spet, da dobimo kaj priprave. Tvoj prvi sosed ni ravno daleč." Ali Plahtar se ni strinjal. "Ne hodi nikamor," je dejal. 4,V tisti hiši ni zdaj nikogar doma. Gospodar je na delu in otroci vasujejo kjerkoli, ker nimajo matere. Ako si res skušen 'pečlar', boš pripravil kosilo tudi brez kuhinjskih instrumentov." Tako me je Plahtar ugnal. "Vsaj solato pripravi, ki jo imaš na vrtu, ako že drugega ne znaš," sem mu ukazal,-da spet uveljavim svojo avtoriteto. Telečjo meso sem pripravil v zrezke z orodjem, ki je bilo na razpolago. V pripravljanju omake sem si pomagal z dvema kavinima žličkama, ker druge bolj prikladne kuhinjske opreme ni bilo. Material smo imeli, ne pa priprav. Ker pa je prvo menda veliko važnejše, kakor posoda in oprema brez materiala, sem južino k sreči le spravil skupaj in na mizo, gospodar Plahtar pa skledo solate, na katero smo stresli še škatljo konzerviranega fižola. "Zdaj pa le k mizi, fanta," sem jima zaklical* *ako imata s seboj vilice in/ žlice." Odprl sem dve steklenici piva, ki smo si ga preskrbeli zaeno z jedili, za opernega pevca Petavsa pa stekleničko ,4popa", ker ni prijatelj piva. V zadregi smo najprvo pili. Hišni gazda Plahtar prične prvi jesti, četudi je to proti pravilom, ki so v knjigi lepega vedenja. Pograbi nož, ki je bil k sreči pri hiši, odreže dva koščka kruha, s kavino žlico vzame iz ponve zrezek tt^etine, jo položi na en kos kruha, ga pokrije z drugim in prične jesti. S Petavsom sva ta trik hipoma zapopadla in Plahtarja na enak način posnemala. Solato smo zajemali kakor je že bilo. Nekaj časa smo se držali dokaj pusto. Ali ko smo nekoliko pili, se najedli in se pri tem odpočili, so se nam obrazi začeli širiti v smeh in postali smo židane volje. Operni pevec Petavs me je po tem od počitku ves ginjem vprašal, ako bom ta izredni obed opisal. "Vse natančno," sem ga zagotovil, "tudi ako se kučnemu gazdi Plahtarju še tako zamerim." Ampak Plahtar ni človek, ki bi iskal uradne poklone. "Le piši Nace, bo vsaj kaj smeha v javnosti," mi je dejal. Okrepčali smo se prav po domače, odložili svoje kavine zličice in se začeli smejati drug drugemu. "Iz'borno, nam vsaj dišesa ne bo treba pomivati," sém v šali dejal. Ponvo in skledo za solato, to lahko pomije operni pevec, sem menil. Petavs se je od srca smejal, kajti to bi bilo malenkostno delo, ki ga lahko izvrši brez škode zase še tako velik glasbeni umetnik. Ampak roke smo si morali dobro umiti — po obedu sko-ro bolj kakor pred obedom. Takšno je pač primitivno življenje. Po obedu smo se vsedli v Plahtarjevo karo, ki ni več Sépala, in se podali po naselbini za novimi naročniki. Rezultat mi ni bil po volji. Jamranje, kakor povsod: ni zaslužka, ni dela, še slabše kaže, beremo malo, se ne zanimamo, vsi enako pišejo, vsi le obetajo — saj ne bo nikdar nič prida. . . Bogpomagaj, sem si mislil. Govoriti pa je v takih okolšči-nah jako težko. Najlaglje človek strmi, ko posluša tako jamranje. Ob tej priliki smo se sešli z bratoma Louis in Nace Flore. Obadva imata domačije. Nace je pred leti delal v Glen-coe, 0, Je oženjen, ima jako priHzno Ženo in dva sinova; starejšemu je H let. Naročil je Proletarca in nam postregel s pijačo. Moj spremljevalec operni pevec in jaz sva prenočila v Plahtarjevi grajščini. Naredili smo bolj po domače. Trdega ležišča sem bil privajen še iz vojaških let, za blazine mi ni dosti, in tako smo prebili noč kljub pomankanju komfortnih pripomočkov popolnoma udobno. Vzglavja nisem pogrešal, ker sem si zapomnil svarila, da pomagajo blazine na starost k rasti grbe. Ampak trebuh, kako se bi tega iznebil! Ta je Človeku vedno pred očmi — grbe, ako jo ima, vsaj ne vidi! V Nilesu smo svoje agitacij-sko delo opravili, prospekte, ki se obetali postati naročniki, pa smo prepustili Plahtarju. Po tem sporazumu smo se usedli v njegov avto in se odpeljali v Warren. (Dalje prihodnjič.) Zadnji večer starega leta bomo praznovali v dvorani SNPJ Chicago, 111. — John Koche-varjev orkester v gornji dvorani. Prav tako dober v spodnji. O polnoči žive slike. Kje? Kdaj? V dvorani SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave., v pondeljek večer 31. decembra 1034. To bo torej Silvestrova za bava in priredi jo klub št. 1, kot običajno že celo vrsto let. Vstopnice v pred prodaj i so po 40c in pri blagajni 60c. Nabavite si jih po nizki ceni, kajti pri blagajni jim je cena znatno zvišana. Klub pričakuje, da se zberemo tega večera skupaj vsi in se domače zabavamo v pričakovanju novega leta. Kakor na vsaki Silvestrovi zabavi, bomo tudi letos imeli o polnoči žive slike. Vprizorjene bodo to pot pod režijo John Raka. Klub bo skrbel, da bodo u-* deleženci postreženi čimbolj-še. I^ani smo bili presenečeni, kajti udeležilo se je naše Sil-vestrove zabave nad 700 ljudi, domnevali pa smo, da jih pride le kakih tri sto. Ako vstopnic še nimate, jih lahko rezervirate pri tajniku kluba Petru Berniku, telefon Lawndale 36*25, ali pa v uradu Proletarca, telefon Rockwell 2864. Povabite na to zabavo svoje prijatelje in znance. In ne pozabite vizeti vstopnice v svojo korist v pred prodaji. — P. O. e Razmere, koledar itd. F.!y, Minn. — Dasi dajo družbe zdaj nekoliko več ur na mesec zaslužka, kakor lani, ali v poletju, je še vseeno zelo nezadosten. Časa za družabne zabave fmama veliko, čttdtmo-oe- drug drugemu, kje dobimo denar, da smo si pripravili nekaj I pijače. John Teran je tu razpeČal precej izvodov Ameriškega družinskega koledarja. Med nami je Družinski koledar priljubljen od kar izhaja, toda &e nobenega nismo brali s takim i zanimanjem, kakor tega, ker pač piše o nas. Zadel je nas tako, kakor je želel nedavno dopisnik iz Ilibbinga. Smo, kar Mmo, ljudje, ki smo veliko jgara-| li in se izgarali, kakor tudi Iron Rarrge, to je, vse železno okrožje, ki tudi ni več tako živo, kakor nekoč, fte celo parne in električne lopate po Mesaba rangu so nekam mrtve ne le pozimi, ampak tudi v poletju. Poročevalec. Važna seja kluba št 1 v petek 28. decembra Chicago. — Odbor kluba št. 1 vabi vse Člane in članice, da se za gotovo udeleže letne seje v petek 28. decembra ob 7:30 zvečer v spodnji dvorani SNPJ. Prosimo, upoštevajte, da se prične ob pol osmih, kot že navedeno, zato da nam ostane nekaj časa za zabavo, ki se bo vršila po seji. Tudi sodruga godca bomo imeli. — Na dnevnem redu bodo poročila in pa volitve klubovega odbora. Tajnik s. Bernik želi, da se mu do te seje, ali pa na tej seji, poravna vse vstopnice, ki so jih imeli člani in članice za razprodajo. Silvestrova zabava seveda ni vključena, pač pa k< ncert Save in pa predstava "Rdeče rože". Ako napravijo obračun vsi — kajti nekaj jih je, ki ga še niso — bodo lahko januarja podani popolni računi. Pridite na sejo--gotovo in pa do-volj zgodaj. Povabite na pristop svoje znance. — P. O. LISTNI* A rvA Bo priobčeno Inuvi S. Chicago. prihodnjič. A. J., Detroit. — Vaše poročilo bo objavljeno prihodnji teden. Odbor kluba st. 5 Klub št. 5 JSZ, z delokrogom v Johnstownu iin okolici, ima za leto 1935 sledeči odbor: Rose Glavach, predsednica; Fra-nk Podboy, tajnik; John Langer-holc, zapisnikar. Organizatorji in zastopniki: Jacob Gabrenja, Anton Gabrenja in John Kobal. FEXCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. Tel. Crawford 13S«i Pristna «n okusna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna. ] [ ► PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "IHtOSVETA" Stane sa celo leto SS.OO, pol leta /3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo dru&tvo. Naslov za list i" za tajništvo je* 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. n i i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m -BARETINCIC & SON i ■ 1 - Tel 1475 # m m POGREBNI ZAVOD „ ■ 424 Broad Street fl ■ JOHNSTOWN, PA. 4 m m m ■ ■ ■ ■ ■ «tesMesMM»e»MMe»s»e»t»»»ee»e»»e»eet»MS»»M»MM NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE L* l \ IISK\HV\ 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. 1 Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem. Češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku. ► NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCI ! 4 >...................... .. .................»i >ss#»a SILVESTROV* ZABAVA KLUBA ŠT. 1 JSZ V PONPELJEK VEČER 31. DECEMBRA V DVORANI SNPJ, CHICAGO. V GORNJI DVORANI BO IGRAL VELIKI JOHN KO- Vstopnice: v p red proda j i 40c. Pri blagajni 60c. — POLNOČNI PROGRAM CHEVARJEV ORKESTER. GODBA V SPODNJI DVORANI. Zapisnik konference JSZ in Prosvetne matice za zapadno Pennsylvanijo Konferenca klubov JSZ in Prosvetno matico. L. G laser so-društev Prosvetne matice se je glaša a priporočilom, istotako J. vršila 25. nov. 1934 v Moon Runu, Pa. Za predsednika Izvoljen John Terčelj, za zapfcni-" karja Michael Jerala. Zapisnik prejšnje konference sprejet s popravkom s. Auffuštfna. Tajnik Jacob Anrbrozich poroča, da je objavil v časopisih oglase za to zborovanje in vpraša, ako zastopniki smatrajo, da je ravnal pravilno. Konferenca mu to odobri z odobravanjem. Tajnik prečita pismo iz urada JSZ o položaju pri listu in v Zvezi ter o agitacijskem delu. V poročilu o računih konferenčne organizacije in o dohodkih ter izdatkih je razvidno, da je bilo od prireditve za časa prejšnje konference $45.32 prebitka. Na predlog Geo. Smrekarja se poročilo tajnika Ambroeicha odobri in klubu št. 11$ v Stra-bane se izreče priznanje za delo s piknikom, ki je bil prirejen ob priliki zadnje konference. Organizator Terčelj apelira v svojem poročilu, da bodimo vsi agitatorji, pa bo napredek naših organizacij zasiguran. Poročilo nadzornega odbora, ki je pregledal račune in knjige, se odobri. S. J. Ambrozich in G. Am-brožic h obširno potočata-o prešlem desetem rednem zboru JSZ v Clevelandu, tolmačita razne rezolucije in druge sklepe in pozivata članstvo, da pomaga pri izvajanju zborovih načrtov. Navzoča sta sodruga J. Snoy in J. škof iz vzhodnega Ohio, ki pozdravljata našo konferenco in ji želita uspeh. - Geo. Smrekar izvaja, da je treba poskusiti pridobiti vse somišljenike v JSZ in društva v Terčelj, ki pravi, da je to izvedljivo, če se vsi oprimemo organ »atorič nega dela. Poročila zastopnikov klubov JSE5 in društev Prosvetne matice so bila podana na kratko. V glavnem so navajali Število Članov, aktivnosti in težave, ki jih povzroča v agitaciji kriza* Od kluba št. 13, Sygan, poroča Kavčič, da deluje v agitaciji za Proletarca, JSZ, za shode in v kampanjah kolikor je v njegovi moči, toda sodelavcev, ki hi pomagali, ni zadosti in sami pa ne morejo izvn&iti vsega. S. Glasser je poročal za klub št. 18 v Bridgevillu, s. Jeram za klub št. 19, Burgettstown in za klub M. 31, Imperia-1, Frank Auru6tin. Pravi med drugim, da je število socialističnih glasov naraslo. Anton Zornik od kluba št. 69, Herminie, poroča o agitaciji za Proletarca in JSZ po naselbinah. Potuje kadarkoli ima priliko. Razprodal je že mnogo socialističnih knjtg in brošur. Sodeloval je pri ustanavljanju an-igleško poslujočega kluba v Monesenu. Opaža tudi med mladino več zanimanj* za socializem. S. Mavrič od kluba št. 118 pravi, da se socialistični glasovi v njihovi naselbini množe, kar je zasluga agitacije tega kluba. 3. ftkerlj, od kluba št. 175 v Moon Runu pravi, da so napredovali za tri člane, v kampanjski fond soc. stranke pa so prispevali $6. Socialistični glasovi so pri njih narasli. Za Prosvetno matico so poročali J. Dermota od druš. št. 6, R. Gorju p od št. 88, F. Augu-štin in L. Perper od druš. št. 106, B. Jerant za drui. št 122, Kadi» pridigar, ki j«* xa "socialno pravičnost'9 V prošlih par letih si je det-roitski radio pridigar katoliški duhovnik Charles • Coughlin pridobil s svojimi kritikami velik sloves. V svojih prvih govorih v radiu 1. 1931 in 1932 ie nap?, d al posebno socialiste, CHARLES E. COUGHUN v prvi vrsti Normana Thoma-»a. Ko je Norman Thomas prišel v Detroit, da mu odgovori po radiu, mu je bila postaja odrečena, vzlic temu, da ji je predložil svoj govor in da so socialisti bili pripravljeni plačati zahtevano vsoto za na* jemnimo časa za Thomasov ■*avor. Po tem boju zoper socialiste se je Coughlin zavzel za kam- panjo v prid Roosevelta in njegov new deal. Ker pa new deal bledi, in bi z njim vred izgubil na slovesu tudi Rev. Coughlin, se je postavil nad Roosevelta in začel propagirati evangelij socialne pravičnosti. Tako je ubral samostojno pot in ob enem ustanovil organizacijo „za socialno pravičnost", ki se mu sijajno izplačuje. S pomočjo reklame po radiu je v stanju vzdrževati v svojem uradu blizu petdeset kler-kov m klerkinj, pevski zbor, anouncerje in oglaševalce, poleg pa ima še dovolj denarja, da je pričel z zidavo svoje nove cerkve. Rev. Coughlin je prvovrsten demagog, ki je to krizo sijajno izrabil v svoje namene. Je mogočen pridigar, zelo vztrajen in za vsak svoj govor se temeljito pripravi, kakor igralec na vlogo v predstavi. Med katoličani jih je precej, katerim Coughlinovo napadanje denarnih magnatov ne ugaja, toda za enkrat je katoliški propagandi Coughlin še potreben in mu dopušča nadaljevati s kritičnimi govori. Med ljudstvom ima par sto tisoč oboževalcev. Smatrajo ga za radikalca, „ki celo komuniste prekaša". V resnici so taki „komunisti" le jez, ki odvrača maso od konstruktivno radikalne organizacije. Coughlin ni kapitalizmu prav nič nevaren. Ljudje tega ne razumejo pa se divijo njegovim radikalnim govorom v radiu, češ, ta jim zna povedati! Noben radikalec ga ne 'bita'!" J. Terčelj od druš. št. 138, M. Ple&e za druš. št. 118, A. Jeram od druš. št. 287 in L. Glasser od druš. št. 295; vsa ta so društva SNPJ. Virant in Medved sta poročala od druš. št. 29 JSKJ; predstavnik druš. št. 10 SSPZ je poročal, da niso več v Prosvetni matici zaradi skrajno slabih razmer, strinjajo pa se z njenim delom in se ji bodo spet pridružili ko hitro mogoče. Zastopniki vseh teh društev so navajali vsote, ki so jih prispevali člani ali pa iz blagajne v prošli kampanji in o drugem delu, pri katerem sodelujejo. Izobraževalni dom Library zastopata L. Prijatelj in C. Oce-pek. Omenjata naprednost naselbine Library, kar dokazujejo tudi glasovi, ki jih je dobila v nji soc. stranka. Ker pa na Library ju ni več kluba JSZ, se razvije razprava, čemu bi ga somišljeniki ne obnovili. Omenjena pojasnujeta razmere in odnošaje, ki so se razvijali skozi prošla leta. J. Snoy priporoča, da se naj pošlje v Library deputacijo sodrugov, ki naj s sodelovanjem tamošnjih somišljenikov obnovi postojanko J. S. Z. Predlagano in sklenjeno, da se pošlje fttiri. Pooblaščeni so L. Glasser, J. Terčelj, L. Kavčič in B. Jerant. J. Terčelj poroča o shodu v njihovi naselbini, ki ga je zelo uspešno aranžirala mladina. J. Ambrozich omenja agita-cijski fond, ki «ra je ustanovil proAli zbor JSZ. Med navzočimi je bilo nato nabrano v ta namen $9.05, Proletarcu pa je konferenca prispevala $25. L. Glasser omeni, da ima popoldne v Pittsburghu koncert zbor "Prešeren". Želi, da se naj z zborovanjem žurimo, da se ga tisti, ki ga nameravajo poseliti, lahko udeleže. Predsednik omenja, da Ima konferenca svoje delo. Kdor želi ns koncert, mu ne branimo. Zbor "Prešeren" ni v Prosvetni matici. Na konferenci sta mladi so-družici sestri Jamnik iz Impe-riala. Predsednik ju predstavi zborovalcem. Sodružica Jamnik pravi, da sta prišli na to zborovanje ne kot zastopnici, ampak ker se zanimata za naše delo. Zborovalcem želita veliko uspeha. S. Terčelj nato izvaja o planiranem agitacijskem delu. Na pomlad se naj dobi govornike v vse nsše naselbine, ki bodo predavali o današnjih problemih in pridobili naše delavstvo v JSZ. Njegovo priporočilo zbornica odobri. Sklenjeno, da naj bo pričetek te agitacije prihodnja konferenca, katere datum se določi na Četrto nedeljo v marcu. Vršila se bo v Imperialu. Prične se ob 10. dopoldne. Sklenjeno, da se naj pooblasti v vsaki naselbini sodruge in somišljenike, ki sprejmejo odgovornost za sklicavanje takih shodov in skrbe za agitacijo in oglašanje. Dozdaj so prevzeli sledeči: Sygan, L. Kavčič; Moon Run, M. Jerala; Burgettstown, A. Jeram; Imperial, F. Auguštin in J. Jamnik; Strabane, J. Bradač; W. Aliquippa, B. Yerant in G. Smrekar; Herminie, Anton Zornik. iPred zaključkom povabita sodruga Snoy in J. Skof navzoče na poset prihodnje konference v vzhodnem Ohiu, ki se snide čt lrto nedeljo januarja v Power Pointu, O'. Prejšnji odbor konference je bil ponovno izvoljen. B. Yerant in L. Kavčič nas bosta zastopala na seji federacije v Aliquippi. Predsednik zaključi sejo s pozivom, da gremo na delo za uiesničenje svojih sklepov. ' Michael Jerala, zapisnikar. TO IN ONO Milwaukee, Wis. — Nedavni napad na lokal komunistične organizacije v Sosednem mestecu Racine nam priča, kakšno razpoloženje vlada v gotovih krogih ultra patriotov, posebno v Ameriški legiji. Fanatični vandali so razdejali opremo v lokalu, knjige in druge tiskovine pa zmetali na cesto in raztrgali. Dne 13. decembra pa so dejansko napadli enega izmed •voditeljev, po imenu Hermana, ga odpeljali iz mesta in hudo pretepli. Zvečer so napadli dvorano, kjer so zborovali komunisti in začeli metati kamenje skozi okno. Voditeljem so zagrozili, da jih čaka ista usoda, kakor Hermana. Komunisti so priredili viharen protestni shod, obtožili policijskega načelnika Lutera protežiranja napadalcev ter zahtevali od governerja, da odločno nastopi proti nasilnežem ter zaščiti državljanske pravice komunistov. Socialistična stranka okraja Racine je vložila pri državnih oblastih oster protest in tudi v dnevniku Milwaukee Leader protestirala proti nasilju. Noben pošten človek ne odobrava nasilja, pa najsibo proti tej ali oni organizaciji ali skupini, toda za komuniste je tukaj prilika, da se nauče vsaj malo tolerantnosti. Pred par meseci je začelo tudi milwauško buržuazno Časopisje s ^untanjem proti komunistom. Dnevnik Milwaukee Sentinel je ščuval na izgon komunistov iz Red Arrow parka v srcu mesta, kjer se po večkrat na teden vrše komunistični shodi. Buržoazni člani mestnega sveta so predložili v mestni hiši zahtevo, da mora policija onemogočiti "rdeče shode" v Red Arrow parku. Proti šuntanju Časopisja je odločno nastopil Milwaukee Leader, župan Hoan pa je predlog "nestrankarskih" aldermanov vetiral in gospodo opozoril na ameriško ustavo, ki določa vsakemu državljanu svobodo mišljenja in besed«, ne glede na versko ali politično prepričanje. Odločni nastop socialistov in župana Hoana je ohladil vročo kri fanatičnih patriotov, toda komunisti so to uslugo socialistov plačali z bedastimi napadi na Hoana in to baš v času, ko so kvasili o enotni fronti. Pred vsem so sodrugu Hoanu očitali, da sedi na posvetovanjih z buržuaznimi župani; v mislih so imeli takrat v Chicagu zborujočo konferenco županov ameriških mest, ki so razpravljali o številnih socialnih problemih z ozirom na naraščajoče gospodarske potežkoČe v velikih mestih. Hoan je bil ^voljen za predsednika te konference, kar so mu komunisti še posebno zamerili. Torej za Hoana je greh, da zastopa delavske interese, da dvigne glas za zaščito ljudstva, da pove buržoazni gospodi nekaj britke resnice. Zamerili so Hoanu njegovo večkratno potovanje v Washington, kamor ga kličejo v važnih zadevah v interesu javne pomoči za brezposelne in glede drugih koristi našega mesta, posebno graditve mestnih stanovanjskih hiš, ter St. Lawrence river projekta. Koliko dobrega je Hoan izvršil pri tem svojem delovanju, vevsi prebivalci države Wisconsin in stotisoče drugih A-meričanov križem dežele, razen komunistov, kateri vidijo samo revolucijo, kar je najboljši dokaz njih političnega detinstva In teoretičnih modrosti. Dopis sodruga Jurca pod naslovom: Enotna fronta. S kom? je bil zeio na mestu. Slično mnenje dele z njim Številni stari sodrugi, kateri se ne drže več s tako trdovratnostjo onega nekdanjega dolgoveznega teoretičnega, rekel bi, pridigovanja. Dogodki se že več let bliskovito odigravajo pred našimi očmi. Na eni strani neprestano naraščajoča arogantnost vladajočega razreda, na drugi pa silno počasi napredujoče razredno razumevanje širokih mas ljudstva, lasi, ko smo še potrpežljivo Čakali, da prebudimo Široke mase delovnega ljudstva in jih pridobimo za razredni boj, da zmagujemo "od postojanke do postojanke", ter med tem utrjujemo naše vrste, ti Časi stare Idealne potrpežljivosti so minili. Kot že omenjeno v teh vrstah, išče ameriško ljudstvo izhoda iz neznosnih razmer. V tem iskanju bo nekega dne začelo slediti kakemu novodobnemu Mojzesu, da ga pelje v neko obljubljeno deželo. Kdo bo ta novi odrešenik? Morda Huey Long, Olson iz Minneso-te, Sinclair ali pa Billy Sunday. Lahko bo to baš naša stranka, če bo sledila vzgledu angleške Delavske stranke, katere zgodovino bi morali ameriški razredno zavedni delavci baš sedaj natančneje spoznavati. So d rug Jurca gotovo ne misli, kot ne misli tega noben iskren socialist, da bi se mi odstranili od naših socialističnih principov, toda da bomo morali strankino taktiko prilagoditi psihologiji ameriškega ljudstva in posebnim ameriškim razmeram, o tem ne more biti dvoma. Baš sedaj je to vprašanje na dnevnem redu tudi med našimi voditelji v Milwaukeeju, kjer se ga pretresava z vso resnostjo. Težave — da, nevarnost za čiste ideale socializma — vse to priznavamo, toda vzlic temu bo vprašanje moralo biti rešeno, ker drugače bomo ostali v bližnji bodočnosti brez mase, z vsemi našimi lepimi teorijami. Kaj pa nas uče dogodki v Louisiani, v Californiji Sinclair-jev Epic in močno Farmer-Labor gibanje v Minnesoti? Kaj nas učijo danes mase, katere slede tehnokratom ali dr. Townsendu? Kdor se je zanimal posebno za zadnja dva pojava v teku zadnjih mesecev, spoznava, da v ameriških masah vre, da nezadovoljnost pri-kipeva do 'vrhunca, ter da bo razočaranje, katerega bo prineslo polovičarsko mešetarenje aedanje vlade, povzročilo silno spremembo in skoro nepričakovano. Na te odločilne dneve mora biti stranka pripravljena, da stopi pred te mase s programom in skrbi, da krenejo v pravo smer, v resnično "obljubljeno deželo", ne pa proti kaki fati morgani. • * 0 članek o angleški Delavski stranki v Proletarcu, povzet iz "Delavske politike" je bil nadvse podučljiv in vzpodbujeva-len. Kakor da bi človek srkal zdravilen balzam v teh časih splošne politične epidemije, ki davi svet povsod, razen v deželah, kjer vladajo močne socialistične stranke, kot na primer v Skandinavskih deželah, v Švici, Angliji, čehoslovaški in Avstraliji. Da, angleško delavstvo stoji pred odločilno zmago. In da bo angleška stranka storila svojo dolžnost, o tem ni dvoma. Po tej zmagi bosta dve najmogočnejši deželi, dva svetovna imperija v rokah razredno zavednega proletarijata, kar bo pomenilo konec fašizma in vesoljno zmago delavstva. Fr. Novak. Zahvala kluba it. 37 Milwaulcee, Wis. — Klub št. 37 se iskreno zahvaljuje društvom in posameznikom za denarno pomoč, ki je bila prispe-vana v zadnji volilni kampanji. Prispevali so: Federacija društev SNIPJ, druš. Sloga št. 16 SNPJ, "Venera" št. 192 SNIPJ, "Bratoljub" št. 234 SNPJ, "Badger" št. 584 SNPJ, "Sloga" št. 1 JPZS, "Napredna "Slovenka" št. 6 JPZS, "Bled" št. 1<9 JPZS, „Združeni Slova-| ni" št. 225 JSKJ, „Balkan" št. 24 SSiPZ, društvo „Lilija", dru« štvo „Vijolica" in klub Founde^ liers. Na polo s. Alpnerja so prispevali v isti namen sledeči: L. Suban- Fr. Ermenc, J. Ambrož, M. Kodel, Fr. Lustik, Fr. Gnader, Jos. Tesovnik in L. Tesovnik. Prispevatelji, ki so na poli John Poklarja, so izrazili željo, da se naj njih imen ne ob-iavi. Hvala tem in drugim nabiralcem ter vsem prispevate-ljem, kakor tudi tistim, ki so dali svoje avte na razpolago in delali v prid socialistične liste na volilni dan. Za klub št. 37 JSZ, Jacob Rožič, tajnik. Klub JSZ v Powhatanu obnovljen Powhatan Point, O. —.Klub št. 25, ki je bil precej Časa v zastoju, je obnovljen. Vršilo se je nekaj sestankov, v katere je posebno urgiral s. Joseph Snoy, ki se veliko trudi, da bi JSZ imela v vzhodnem Ohiu čimjačje postojanke. iKlub je bil obnovljen sicer le s petimi člani in članicami, toda pet sodrugov in sodružic, ki znajo biti aktivni, pomeni za delavsko gibanje več, kakor pa klub s 50 člani, ako so za agitacijo brezbrižni. Seje bo ta klub obdržaval vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne. Upati je, da se mu pridružijo vsi, ki so napredni in razredno zavedni. Tajnik kluba je John Mer-zel. — Poročevalec. Napačno tolmačenje Port Wa*hintton, Wis. — V občevanju z ljudmi sem naletel na rojaka, ki smatra, da so prav vse stranke enake in da so vse le za biznis. Delavski časopis ni delavski, ampak biznis. In revolucije ne bo, dokler ne bodo vsi ljudje mislili na-tačno tako, kakor on. Potem šele bo allright na svetu — Opazovalec. Zabava na north tide Chicago. — Klub št. 20 JSZ (udruženje srbskih sodrugov) priredi v soboto 29, decembra v svojih prostorih na 2250 Cly-bourn ave. veselico s programom. Veselica se prične ob 8., predvajanje programa pa ob 30. zvečer. Vstopnice so v pred-prodaji po 15c in pri blagajni 25c. Igral bo J. Dabichev orkester. Sodrugi in somišljeniki so vabljeni, da pridejo na to zabavo v velikem številu. Odbor. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing €<>• 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 P R O LE TA R E C SE TISKA PRI NAS. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURM At 3724 W. 26th Street 1:30—.1:30; 6:30—8:30 Daily Td Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:80—6:00 p. m. Daily Tol. Canal MM Wednesday and Sunday by appointment« only R«iMmm Tol.t Crawford 8440 II *o mwer — Call , A«.tin 8700 I % 1. Maks Beer: Splošna zgodovina socializma in socialnih boiev \ I. KNJIGA: STARI VEK. ^ 2. Maks Beer: Splošna zgodovina socializma in socialnih boiev ^ II. KNJIGA : SREDNJI VEK. k 3. Pavel Nizivoj s Pod severnim nebom. 4. Ivan Molek: Sesuti stolp. ^ 5. Koledar CMnkarjeve družbe za leto 1935. Knjige Cankarjeve družbe EDICIJA 1935 KXJI<; ZA $1.40 PO POŠTI $1.25 ako jih kupite v uradu. {j Narofila naslovite: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, III. 2S, IS34. i REŠILNE AKCIJE NA MORJIH Vsebina, ki jo nudi enaindvajseti letnik . AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA je sama na sebi dokaz velike vrednosti te knjige. Citutelji je boilo nedvomno veneti, ker jim nudi mnogo razvedrila, in ob enein je bitgtOa raznih podatkov in priročna vsem, ki se zanimajo za delo, ustanove in razvoj našega ljudstva v tej ilemeli. / \ oslove spisov r sledečem pregledu vsebine novega Koledarjaa navajamo /h> abecednem redu. | Leposlovni del BOŽIČNA ALEGORIJA. Socijalna povest. Spisal J oš ko Oven. HOTEL CARNIOLA. Stika iz življev ja priseljencev v Chieagu. Ivan Molek. IN ZGODIIX) SE JE. Povest iz aruiinske tragedije. Spisal Ivan Vuk. MALČI. Slika iz Hvijenja rojakov v Chicaou v nekdanjih dneh. Spisal Ivan Molek. MATEJEV SEN. llnitsne samje in konec človeka, ki so ga strU' razmere. Angelo Cerkvenik. MOČ LAŽI. Portret hude besede, ki se razvije v govorico lazi in vpliva porazno na prizadete. Katka Zupančič. OČKA, PRIPOVEDUJ MI PRAVLJICO. Pripovest o mogočni deželi in človekoljubnem vladarju. Ivan Vuk. • PREOBRAZBA PIERRA CHARDAINA. Povesim slika človeka, ki ga stroji o tope za me. I. Ehrenburg.—Cv. K. PRIPOVEDKA O JUNAKIH. Razglabljanje o Rusiji, kakor je bila in kakor je danes. Maksi ni Gor ki. RAZKLANE 1)1 7 ŠE. Povest o priseljencih, ki so nehote, po svojih instinktih, razdeljeni na dvoje, da so tukaj in tam in nikjer. 4Ivan J on te z. RUDAR MATIJA. Poset k družini premognrja. Louis Beniger. SVOJI K SVOJIM. Slika iz današnjih dni. Katka Zupančič. ŠTEVILKA 2874. Pot iz upov v polome «t potoj) v številki. Anton Slabe. ŽRTEV "STOODSTOTNEGA" DRŽAVLJANSTVA. Frank Tauchar. Pesmi \ koledarju \ tirm letniku Ameriškegajfružinstega koledarja je enajst pesmi, katere so bogat literarni .prispevek k celotni vsebini. Te pesmi so uledeče : "ČLOV&K NI KAMEN." Katka Zupančič. — "DREJČNIK ANDREJ GOVORI r Mile Klopčič. — "KDO JE KRIV." Katka Zupančič. — "Ml HOČEMO DALJE." Frank Za it z. — 44NOSNO DEKLE NA JFTNIŠKEM DVORIŠČU." Emst Toller-M. K. — "POMLADNO JUTRO V MESTU." T t me Seliškar. — "POVEST O SEKIRI." Mile Klopčič. "PRIŠLI SO." Mile KUrpčič. — "TRAGEDIJA PREMOGARJA." Ivan Vuk. —"UMIRAJOČA STARKA." Mile Klopčič. — "VRNITEV." Mile Klopčič. Zgodovinski in drugi spisi "O SAŠIH LJUDEH V SFVFRM MIXXFS<)TI." P.indil Frank Zaitz. To f$ dozdaj najpopolnejši spis o Slovencih, ki so naseljeni v teh krajinah železne rude. "SKOZI ViNTGAfl." Potopisna črtica. Spisal Ivan Vuk. "SLEPI ZAVOJEVALCI." Pogled v sile žive prirode. Mavrice Maeterlinck-lvanVuk. "HITLERIZEM S STALIŠČA ZGODOVINSKEGA MATERI ALI Z M A." — Angelo Cerkvenik. "IZ NEURJA ZMEDE V NOVO CIVILIZACIJO." — Frank Zaitz. "REAKCIJE STARA POT." študija razmer in razvoja r luči konfesij.—Janko Zega. "VELIKA DAREŽUIVOST STRICA SAMA." Anton Garden. flfraiiktt in koledar ni del Seznam dni in godov prinaša letnik 1935 v bolj ekonomični obliki. Na ta način je koledar šest strani na boljšem za drugo gradivo, dočim so dnetn in godovi navedeni veliko bolj praktično, kakor v dosedanjih letnikih, kajti na vsakih dveh straneh so štirje meseci. Poleg tega je na 7. strani seznam datumov za leto 1936-37 in 38, kar je posebno prikladno za odbornike društev in klubov, ki svoje delo in priredbe planirajo daleč v naprej. — Koledar itna točen seznam luninih sprememb, dolgosti dneva, mrkov sonca in lune, se-ziuLi;: praznikov in splošne koledarske podatke. Informativni del koledarja "JUGOSLOVANSKE PODPORNE ORGANIZACIJE V ZED. DRŽAVAH" je spis, kakršnega v taki statistični obliki še ni bilo v nobeni publikaciji. Priredil ga je Frank Zaitz. Vključuje j)odatke o vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih organizacijah. Ima tudi poseben kondensiran seznam članstva in imovine vseh po redu njih velikosti; dalje so v tem spisu poglavja o prvi jugoslovanski podporni organizaciji v Kanadi, ki je razpadla, o delu za slovensko podporno jednoto v Argentini, o jugoslovanski bratski federaciji in naslovnik glavnih uradov. Pod naslovom "KONVENCIJE JUGOSLOVANSKIH ORGANIZACIJ" je v koledarju statistični pregled, ki ga ne dobite nikjer drugje. Priobčujemo ga vsako leto. V njemu so navedene organizacije, ki so imele konvencije l. 1934, število dehgatov in druge podatke. Vključene so podporne, politične in ostale jugoslovanske organizacije. Informativni del je bogat tudi na drugihpodatkih: N. pr.: "KATASTROFE NA VODI." V tem pregledu so podatki o vseh večjih nesrečah, ki so se dogodile na morjih, jezerih in rekah od l. 1833 naprej, \ Koliko je bilo republik pred svetovno vojno ? Kolika monarhij f In kolikšna je bila jtovršina prvih kot drugih v teh dveh razdobjih ? Na ta vprašanja odgovarja pregled z naMovom "FORME DRŽAV PRED IN PO SVETOVNI VOJNI". Zanimiv je tudi seznam političnih umorov in eksekucij od sarajevskega atentahi naprej, ob katerem se je užgala svetovna vojna. Drugi informativni članki so: "DIPLOMATSKA ZASTOPSTVA— "iSZ — DELAVSKA POLITIČNA ORGANIZACIJA". — PODATKI O SVETOV Ni VOJNI". — "PROSVETNA MATICA". — "SIX)VENSKO ČASOPISJE V AMERIKI". —> "ŽIVI JEZIKI" in več krajših informativnih notic. Pod RAZNO so V tem letniku "UREDNIKOVE PRIPOMBE", "PROLETARČEVA KNJIGARNA" in pa "VREDNOST NAŠIH KOLEDARJEV". Slike, portreti in ilnstraeije Noben jugoslovanski koledar ni ilustriran tako bogato, kakor Ameriški družinski koledar J V leposlovnem delu prednjačijo reprodukcije oljnatih slik priznanih umetnikov, med njimi H. G. Pruška, ki je v tem letniku izredno dobro zastopSn. Mnoge reprodukcije predstavljajo slike iz priznanih galerij umetnosti širom sveta. Spis o Minnesoti je ilustriran, ravno tako Vukov potopis "Skozi Vintpar". Vseh stik in ilustracij v koledarju je v tem letniku približno osemdeset. -jr- Ameriški Družinski Koledar stane v tej deželi 75c in »a inozemstvo $1. V popularnosti raste od leta do leUi. Svojcem v Jugoslaviji bo*e zelo ustregli, če jim naročile Am. druz. koledar, ker jim bo sluiu r po-menek med vami in njimi ter jim odgovoril in razloži mnoga vpram Naročila naslovite: 39 W. 26th reet, Chicago Norveški tovorni parnik Sisto, ki jo v nevihti 18. doc. k«podel mi Atlantskem morju blisu Aaorskih otokov nosfodi potapljarja, jo bil iaročen divjanju valov. Na pomoč »o mu pr.il. pomiki "New York". <4Europa" in več drufib tor rešili nje~ovo moštvo. Rešilna akcija so jo vrilla ponoči, v s vita ftsrnlc, kot prikazuje ta silita. Pole® lo •• je dogodilo prošli teden na «nerjih v silovitih vihar j-h vrč drugih asirtč, v katerih jo kilo itguL (jenih precej človeških življenj. Tudi dva pareika sta so potopila. IVAN VUK: Človek, lisica in medved NAPISANO PO STAROSRBSKI PRIPOVEDKI Lovec je nekoč lovil lisico. Umikala se mu je spretno in lovec ji je sledil že cele ure. V tem lovskem zaletu ni porajtal na morebitno nevarnost, ki bi se mu lahko zgodila. Zakaj v tistem lovišču so se nahajale tudi velike volčje jame, izkopane zato, da bi se vlovili vol ki. In tako sta na tem begu in gonu padla v tako volčjo jamo! lisica in «a njo lovec • Lisica, zvitorepka, je takoj zaprosila: "Ne ubij me. Morda ti kdaj to dobroto povrnem." "Ne boj se", je odgovoril lo-"Zakaj bi te sedaj ubijal. Kaj ne vidiš, da bova morala oba v tej jami pustiti svoje kosti?" Začel je ogledovati jamo in kako bi se relH. Ali jama je bila e in postanite člani kluba! L*lna saja kluba ¿t. 11 !ne 14. je M*a dob > obiska:»a. V odbor o bfti hvoljeni vsi prejšnji; dodali pa smo »ubo-ru še Iva organizatorja in prosvetni odsek. Kakor izgieda, tal klub št. 11 zelo dobr i bo ličnoiJt. •i'riprwa za upriaorihev iger n za plesno zabavo kluba, ki .?e bo vršila v soboto 29. decem-Lra, ?.o v polnem zamihu. Predstava in zabava, katera sc pri-une po končanem st>oredu, je oboje vrclno čimvečje udeležbe. Na J»ej» okrajne organizacije so poročali, da pride na to prireditev kluba H. 11 mnogo so drugo v in somišljenikov iz Martins Ferry »d angleškega in finskega kluba. Poleg v prejšnjih številkah navedenih to6k nastopita mlada brata in sodrui^a, sinova Joseph Škofa, s klavirsko harmoniko in kitaro. Igrala bosta med odmori dramske predsta/e. To bo njun prvi nastop med nami. V prejšnjem dopisu sem poročal o konferenci v Bellairu za brezposelnostno zavarovanje. Za vso akcijo si laste kredit komunisti. To so poudarjali-že ob koncu konference, toda jaz nisem utegnil ostati na nji ves čas, kar sem v dopisu zadnjič omenil. Vsa stvar je komunistom služila za manever, česar na seji niso očitno pokazali. Njim se gre predvsem za dokaze, da lahko dobe maso. Toda ker je ne morejo dobiti pod svojo firmo, si izmišljujejo razna "nedolžna imena", s katerimi vabijo ljudi v skupno akcijo. Žal, da s tem svoji stranki le mnlo koristijo, skupnosti pa' konca veliko skodu- veka: -"Vidi*, kako *i bedast? Po-giej kakšen grižljaj? . . . Sedaj nama ni več potreben, zato ga lahko pojeva. Z mene ne boš imel kdo ve kaj." Medved se je obrnil k človeku. "Pametna je tudi lisica." flovek je bil v neprijetnem "Tako, me Jvt i in lisica, ker i položaju, zaka j puška mu je .ie l«-p<» v >:i i» -m • ^ jortala v jami. --------:..... gati drug drugemu, počaKajfi,! "Lačen *em." j Socialistična stranka je v tem Lisica p» je pokazala na c"l >- ozlvu postrna, ker deluje od- krito, za odkrit program, «vedno pod svojim sociattstičrrim imenom. — Joseph Snoy. Socialistična prireditev na Oglesby! Ali spomnil se je lisice in rekel: "Lisica, ne pozabi, ker če medved premaga mene, boš sledila ti. Pametna si dovolj, da 0*rl««by, HI. - Staro leto se £ ^umeš. Zato mi pomagaj. bliža zatonu, in ob enem čas za\Jl dab'1 me80' kl *a PrcceJ' pregledovanje računov. Dekv- k(T -»f1/1 vzamem samo nje- ci z računi ne bodo imeli težav, ;-°.vo ko*°' SkcK1 v •¡amVn T1 kajti svoj zaslužek in prihran- P^ne* tisto mojo pa ico. Z sob- ke jim je lahko prešteti. Do- mi,J0.pi,lfni' Jaz pa te IzvIečem hodninski davek jim ne dela i2 \r.VJ.°* x. , . 1 Lisica, spoznaval, da ima člo- preglavic. L. 1934. je bilo važno zarali kongresnih volitev. Delavstvo je imelo priliko, da glasuje pro- vek vendar prav, je vsa v poželenju po kosilu, skočila v jamo po puško. Medved je sicer ho- Iz Detroita Za tajnika kluba št. 115 in zastopnika Proletarca je bil izvoljen John Plahtar, Thenon Ave., Dearborn, Mich. PRIREDBE K LITIM) V Jo So Zo ti «»temu. ki je kriv krize, toda thel f.06,'" naL človeha' Preden slepo .sledili .starim polit- b' l J i .d,OV?k18e je kom in niso nit. vedeli, kaj sel»"**"0 umaknl1 lnrekel: jrodi okrog njih. Zelo delavni "DYXAMITE" The Story or Class Violence In America By U)U18 \DAMI€ Revised Edition $2.00 ORDER FROM PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, III. pa so bili tisti, ki jim je najmanj tre-ba, kajti imovino štejejo v milijonih in kriza, mraz in pomanjkanje, so jim neznane stvari. Zavedajo pa se, da je treba žeti kadar je klasje zrelo *n tako so letošnjega novembra poželi glasove, kot običajno, za svoj profitarski sistem. Letos je kriza, bila je lani, predlanskem—skozi od 1. 1929 naprej. Toda kljub temu je 1. 1933, v enem najhujših let sedanje panike, Atevilo kapitalistov, ki so imeli po en milijon dolarjev čirtih dohodkov in več, naraslo za 26. Oni so lahko sla- ,, . . . . , •«• • n . .... . ško ostala v jami. vil i svoj Božič in se veselili mira in blagostan ja. Kaj pa brez poselni? Kakšne .zroke imajo <*ri, Ja bi se veselili praznikov? "Ej. medved, bedast si zares, kakor je rekla lisica. Mar si tak nepošten junak, da se lotiš junaka, ki te je izvlekel iz jame in je brez svoje palice, ko U imaš svoje zobe in svojo šapo? Kaj nisi slišal, da tvoje meso hoče zvita lisica, a ne jaz? Pomiri se. Puška-palica naj osta-1 ne v jami. Naj jo grize lisica, a jaz in ti se prijateljski raz-idiva." "Ej", je zagodrnjal medved. "Resnično, človek, pameten si. Kazumem. Dobro si nadmodril zvito lisico." In podala sta si roke in >\vpe ter se razšla. Lisica pa je s pu- V sledečem sosnamn so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organiaa-cij in socrnlistiČnih pevskih A ore v. Ako priredba vašega khriba ni vključena, nam sporočite. DECEMBER. CCHJCAGO.—Klub it. SO JSZ pri-rodi v soboto 26. doc. no 2250 Ctjr-bou r n Ave. program in sobavo. Prične eo ob 6. svecer. BRIDGEPORT, O. — Veselica ic dramski spored klnba it. 11 v soboto 29. doc. v društveni dvorani v Boyds-villu. CHICAGO. — Silvestrova zabava klube št. 1 v pondeljek 31. decembre v dvorani SNPJ. JANUAR. OGLESBY, ILL — Klub št. 3 JSZ priredi vessilico in vprisori dve enode-janki v nedeljo 6. januarja ob 7. sve-čer v Mnse dvorani. POWER POINT, O. — Konferenca klubov JSE in društev Prosvetno matice v nedeljo 27. januarja ob tO. dop FEBRUAR. CHICAGO, ILL. — Veselioa kluba št. 16 na north side v soboto 23. februarja v Aldine Hali. MAREC. CHICAGO, ILL. — Prireditev v ko-rist Proletarca v nedeljo 1*0. mOrca v dvorani SNPJ. IMPERIAL, PA.—Konferenca Mu-bov JSZ in društev Prosvetne matice četrto nedelja v RAZNOTEROSTI APRIL. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 21. aprila koneort Save v dvorani SNPJ. Na Oglesbjrju bomo imeli v nedeljo 6. januarja ob 7. zvečer dve jgri in pa veselico. Priredi jo klub št. 3 JSZ v dvorani M usr. Vprizorjeni bosta igr! "Stari Gašper" in pa "Micka". Prva je socialna drama in druga pa za *alo in smeh. Videli borte tonej vsakega nekaj. Vstopnina bo samo 20c. Po predstavi bo plesna zabava. Na to prireditev vabimo občinstvo •i 0gle.4>yju, L« Šaliti, Peru in Depue. Na avidenje na klubpvi prireditvi 6. janusrja! Joftephine Pohar. Bridgeport, O. — Nedavno sem obiakal par naselbin z Družinskimi koledarji, ki so šli še dokaj doforo izpod rok, posebno na Glencoe. Dne 16. dec. smo imeli sestanek na Powhatan Pointu pri s. Veharju glede obnovitve kluba št. Razpravljali ?mo tudi o zavarovanju brezposelnih in drufrih problemih, ki se tičejo delavcev. PcŠčica sodru-gov in sodružic je sklenila klub obnoviti, ker se zavedajo, da za delavstvo ni rt.*itve razen v socializmu. I Prva redna seja obnovljenega kluba se bo vršila v nede- ' • • m i Milwaukee Leader Naj vrč j i ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $S.OO na leto, $.1.00 r.a pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslovi 540 W. Juneau Ava. MILWAUKEE, WIS. niK:niiiu>itLkšaniuiuin;iji!iUiiiiiinimasagsS«PB!! John Metelko 0. D. Preiščemo oči In določimo očala 6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. ■ tW feterast o* tka W OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION I CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1424. Publiait We.kly «t M39 W. 261 k St. CHICAGO, ILL., December 26, 1934. TeUphoaat Rockwell 2M4 VOL. XXIX. THE COCK-EYED WORLD LEST WE F0R6ET 1WHAT THE BIG EXPLOITERS WANT By Adrien Cambet 111 fare» the land, to hastening ills a prey, Where wealth accumulates, and men decay; Recently an address was radioed across the nation in which Alfred P. Sloan, Jr., president of General Motors THURSDAY.—Krupp muni- ireed after hunger strike and be safe until they're all jailed __________________ _______ tion profits so big, employees protests of organized labor to keep them from plotting Princes and lords may florish, j corporation, gave a frank and get bonus. And if war comes,!. . . . Scientists make "finan- against themselves. British or may fade— fairly clear'statement of what they may be allowed to stop ciers" out of apes with only Conservatives claim in Parlia- a breath can make them, as big business proposes to do some of the shells they made, part of a brain. Hm, what I al- j ment that new plan for gov- u breath has made— with American industry and tired from enemy guns . , . . ways suspected----Big pow ernment of India protects both But u bo,d peatailtry their the American people. Soviet executes 66 after drum- i ers force their Central Europe- j self-government of Indians and! country's arid* ' Mr. Sloan is opposed to regi- U .At, . I #h#\ II m4 a* m4 • n I L A AM ^ «----- ^ 1 1. ...... V * - . _____I. ..2. i. _ ___A. _ S Vl..lAf I. ' 1 1 • A » i ' head court martial because of Kiroff assassination. It is rú- an errand boys, Yugoslavia interests of British capitalists and Hungary, to behave. They there. Reconciling the irrecon-mored New York Communists will tell them when to begin cilabic 1 . . . Comrade Seitz, will (not) picket Soviet con- the fight. mayor of Vienna, followed sulate after they finish de- fftjNDAY.—Mussolini seizes everywhere by detectives, who monstrating at German con- all foreign credits held by constantly surround his house: sulate .... Austrian fascist Italians as gold exports men-1 he can see only closest rela-government frees|^Comrade ace lira. Fascism tottering on , tives and his mail is censored. never be supplied. —Oliver Goldsmith. To Adolf and Benito its economic basis as a result ot war preparations . .. Troops called out in Harlan, Kentucky, We are familiar with the fact t .. . , , ,, I that the Nasi capital»«»« of Ger- In other words, he s "free, i mafiy iH on th? w.y to the pawn now .... «hop. Fascist capitalism In Italy is WEDNESDAY.—Soviet ex- traveling the Mamc road. Italian ex-to protect United Mine work- ecutes nine more in terror cam ,M),tH havw declined the firat five __ ,h , ^ , «»«N. from armed "de-! p.i,„ What . want to km.. : ^^'^r^tTIo^ Virnna, and he must report to, puty sheriffs" of mine owners. Which side are the terrorists? police twice a week. "Free- The same owners are the sort i. . . British chemist defends dom", fascist style .... Spain who howl that the NRA vio- poison gas warfare on grounds Seitz, Mayor of Vienna, after 10 months in prison without charge or trial, but he can't use: JAone or auto, communi-eajfwith any comrade or leave moves towards corporate state, i lates the constitution ! A corporate state is one owned by b g corporations. FRIDAY — Government's emergency expenditures, July MONDAY. 26 more* Americans comes of over a million than in preceding year, and number of economy. Economy in mo- IWlien once destroyed, can Notation of industry under government control and opposed to a policy of stabilizing wages and working hours for labor. As against government control, he proposes what he calls "a works council plan in labor relationships". As against national labor unions which are controlled by organized workers, he takes a stand for "free" labor. Sloan denounces the "New Deal" policy of fostering artificial scarcity by compulsory limitation of production, crnt. The deficit for the fiacal year ia more than a million lire in excess of estimates and a flight of c»p:tal has started.H^^M should understand what Sloan were described by Woodrow and his kind advocate, but it Wilson as the real rulers of is even more needful that they should recognize the implication of such suggestions. There is nothing that Sloan stands for which would meet with serious opposition from a Mussolini or Hitler. In fact, Sloan's ideas are practicable only under a Fascist set-up. His suggestion for longer working days for American workers—which, he avers, will America. As a matter of fact Sloan and his kind are not alarmed by the prospect of regimenting the nation's resources. But they are determined that such regimentation shall be under their control and free from the interference of organized workers. It is in the viewpoint and objectives of the big exploiters cheapen the cost of produc-jof the nation tfiat the Ambition—reveals a desire to revive can worker» must find their American industry by making ! political issues. Whether the Americans produce s6 cheaply resources of America are to be that the American exploiters regimented or not is no longer can successfully compete with a question; regimentation is Benito and Adolf have aimilar branding it as an "economic - During 1938, ney, not in human life and¿ttouble* and drastic was?* reductions' monstrosity", icans had in- suffering . . . Goring declines "in*both countries will only help give free pli Instead he would 1, to Dec. 4, were $1,568,- and total of incomes under 620,403, over twice those for $25,000 decreased. Total of same period in 1933. What's incomes above a million rose become of all the pep-talks from $35.239,556 to $81,668,- about decrease in unemployment? . . . Files of British War uta 532. This is Roosevelt's redistribution of wealth. Oh, yes, the NRA is tough on big busi- to discuss charges that Nazis f«»ter an anti-fascist revolution. We set Reichstag fire, calling them await- the tinu> the revo1"; x:ia.l t*. al *t i l i I tionary masses in both countries will filth. It was the Nazis who be- Atlolf amJ Benlt0 to l)ad(lt.d fouled their own nest. I celU.—T. N. L. OUR NEW YEAR'S EVE DANCE ness . . . Father Coughlin ad- On Monday evening, December 31, j day night. The committee has ar-mitv! hU daws »rp KuwpH nn br«ncl» No. 1 JSF will hold its New ranging for good time for all who nis views are oasea on Yclr,g £vc Dance ^ th L__: , . Marxism, has again appeared in this the Socialist Party. It was "yellow" ; " Awtrieanisw. _ __________ Mi w . country. Louis Auguste Blanqui. son and ' cowardly", "agents of the t Gvu ' Amer c. ns are those who | three per cent are damned to idle-1 of the next world war," to be wiped of a member of the French conven- bouigeoisie" who did nrt da e to JJck to change the -ondi.ions so vhat j nes.s thirty-three per cent work too out quickly and forever, there is only one way to do it: Abolish the cause of war—capitalism, and replace it with th«» guarantee of peace —Socialism. — Adrien Gambet ia Th« New Leader. tion of 1793, devoted his activitie i! lead the masses against the "bojr-> *hc c wl11 je permanent peace and i mu h, and thirty-three per cer/. waste prosperity for all. The?; good Ame-j their lives trying to sell to people ricans are always assaileJ by ¿he bad ; who have nothing to buy with, ?o that Americans as being unpatriotic. f one per cent may have more than it The Milwaukee L?aJer. jean spend.—A. G. to underground organization and arming his followers for a surprise attack on the government in some crisis assumed to be favorable for gcois state". The party was committed to a "legal fetish" and to "parliamentarism". With the Communist*, open organization of the party such action. Michael Bakunin, stormy was a prejudice revealing its "petty petrel of force anarchism, elaborated bourgeois" character. The chaos fol- j tlx» tactics of Blunqui on an interna- lowing the end of the World War 1 tional scale. This force anarchism «howed that the class struggle wis b< rame such a danger to the move- entering the period of a "civil war" ment that the Marxists expelled the 0rd the "yellow Socialists" refused followers of Bakunin from the First to acknowledge it and prepare for International in the seventies. How- it. ever, the movement was so weakened; This dc.iiriom began to pass and that it was not until 1888 that the by 1921 the underground group* | International was revived. jwe;e b€Kinn5nx to talk of an "open The fotvc philosophy appeared in i |>Rrty" and to criticise the romance < the United State* in the late seven- of 8rmc(, ¡nHUrrection. There were tie* a* u result of brutalities by; intoi|ectuill battles fought in the public officials in strikes and cor- flccrct haunU Gf the Communist, IT MAKES QUITE A DIFFERENCE! ruption in Chicago elections which deprived some Socialists of offices to which thoy had been elected. At the Pittsburgh congress of 1883 the force elements carried the day for their program and in the next two years the Anarchist* captured the local organizations of the Socialist I^abor ftarty in every large city of the country. This force phase of groups. Some members were still 1 afflicted with the delirium, others i were recovering and still others had -recovered. It was a bitter dose to ( torn "yellow" and follow the course j of the Socialist Party into the open', ; but it was eventually accomplished early in 1922. The result was an 1 "open" Communist Party. The revival of the force philoso- ! AnwrK'in l;"or History w«, bro«,h. , n, the r„olt to u, .»d by the H.ym.rket .ff.lr. ^ * ' ,, Other ph.™. of th. force ph.loH- . ; dcprMlon .ml th, ophy h«ve .ppe.red rom t.me to Tht time, but t never obtained a sub- I ., , ... _______. . . . .. iaio uleu* and methods appear. There is stantial foothold until 1919. when ... . ... . „. a large section of the Socialist Party organised as a left wing and by the end of the year this became two Communist parties. Armed insurrection became such an obsess:on that circular* iVere distributed in the nothing in it that is new. Thoee who urge force think of it in terms of thfe Russian revolution. In that great historic event the armed forces of Czarism turned against the old order and went over to the masses. teni* eitie. in .dv.nc. of M.y D.y j Th!" ^ vT"h*"d hiuI Labor l>«y r.llin* for ".rn,H ' "' hl"tor>'' ln the. t*"H,t insurrection for the overthrow of the bourgeois state". Police spies had al- ready honeycombed the Communist organizations. The spy always has played the role of being more left than the left. It is his purpose to push force to it* logical conclusion. revolutions in Latin America. But what has been urged by the Blanquists, Bakuninists, and Communist* is the organization of the civilian workers into group*, drilling them and arming them for an attack on the armed forces of the govern- wording to spokesmen for Big Business, it is O. K. for Uncle Sam to open the treasury vaults and be "Santy" to the "Big Boys"- Having enjoyed many months of ; ment. In every instance this program thi* "revolutionary" intoxication, the has attracted police »pies and gov-members of the Communist organi- ernment agents have dealt with it a* zations were induceJ to hold secret easily as taking candy from a child, local meetings *on the same night The spy becomes so earneat a "re-throughout the country. The govern- volutionary" that members cannot ment agents then raided these meet- tell where the revolutionary ends ings and bagged many hundred« of and the spy begins. If any- person the Communlat leaders. - / wants to help reaction he may Uo In the meantime the aecret pab- [ ao by encouraging this folly. emount of crime news which is be-in-r dished up from day to day. But it i* a certainty that few of them have ever sensed the connection between crime and the private profit motive .vhich Roosevelt and his cronies are determined to preserve. Yet. practically every crime, big rnd little, every rob'jery, every ki I-nr.pping, every suicide, and all the cases whioh picture tl>? universal suffering of humanity are part and parcel of this legalized robbery which the new deal laud*. Right now we are reading much about the schemes and plots of government officials anrl armament profiteers. Herbert Hoover, while president of the United State*, aided and abetted the death merchants in their private profit conspiracies, we are informed. But I am unable to condemn Hoover over-much because I can not forget that the World War itself—and all other wars within and without my personal knowledge —were the natural and logical consequences of the private profit system. Twenty million people suffered and died in the World War becausc of the system which Roosevelt is determined to preserve. Every time a public official betrays his constituent by accepting a bribe, it is the desire for private profits which causes the bribe-giver to become a corruptionist. When the Morro Castle burned it wa* the urge for private profits which caused the ship's officers to delay an SOS call. More than a hundred people died in that one disaster because private profits were at stake and because private profit came in conflict with human welfare. Many a mine explosion has widowed wives and orphaned d Jren because it was more profitable to blow people to bit* than to spread rock dust in mines. Food, drugs and clothes-stuffs have been adulterated and, cheap repudiated on that one point alone. My charge is that the private profit system has nothing to recommend it to the millions of people who have always been and still are its victims. It's only because of the determination to preserve private profit liiat people are forced to live in aqualor and want and insecurity in thia the i ichest-of-all nations. And what is more, Roosevelt and his fellow new dealers simply reveal themselves as servants of the big owning class when they ignore the needs of millions in order to safeguard the privileges of a- very few thousands of exploiters. Nor do all the substitutes for social andveconomic justice which the new deal has given hide the nefarious purpose which actuates the administration. Neither fo6d vouchers, nor subsidies, nor made work nor housing projects nor any other "ersats" measures can be accepted as ade-* quate in exchange for fundamental alteration* in social viewpoints and practices—changes which will make leisure and plenty the normal portion of the American people. For all the so-callcd "relief" measures which have been tried since March. 1SMI3, would be unnecessary were it not lor that1 fact that those in control have determined that, come what may, the exploiters of labor shall not be deprived of their privilege of riding high, wide and hani-some on the backs of the American people. WHAT tS FASCISM? It is estimated that aibout one hundred and eighty-five million souls are now living under fascist dictatorship in various countries. It may be nearer *>wo hundred miillion. And their number is increasing. Fascism has seiaed larjre countries snd small ones, from Italy with its forty-two million in •*he South Kurope, Germany with it* nxty-fivc million, in the hesrt of Europe, to little Ksthonia, with something more than a million, in the north of Europe. What is fascism? While it may generally he defined as a reign of terror from above, from the ruling powers against the people, it has various shadings in different countries. Even in its two "classic" countries. Italy and Germany, Fascism is not identicsl in every respect. But there ■t It's all wrong for the government to use public funds to prn\ide food for IgUoWM Y Is one supreme purpose that unites . , , t . the fasciKi all over: the destractlon ened for profit. Millions of homes 0f the labor movoment. Fascism have been impoverished, child slaves everywhere is the enemy of demo-have been ground into dividends, hoys cracy, of civil rights, of the rights of have been driven to gangsterism and j Tree *peech, press, assembly and a*-girls to prostitution, families have sociation, and of political rights. But been destroyed and millions of work- | the denial of those rights sre inci-ers are now living a* paupers be- dental to the annihilation of the labor cause such human sacrifices are re- movement, as the labor movement quired by the private profit system, cannot live without them. The exter-And this is the hideous thing minatlon of organised labor ia the which the unctious Mr. Roosevelt t mark of Cain that identifiea all fas-wants to reator« Co good working ! cisti.—-Advance. ' 1 order! — I hold that the present admin- If only a Liberal wasn't so lil*ral I ifttratio'i should be condemned and with other moneyed people.