Zgodaj»
Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. f>0 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., zaeetert letal sld.'30 kr.
nana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., zaeetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poj rej.*
V tiskarnici sprejemana
Tečaj XXXII.
V Ljubljani 30. vel. travna 1879.
List 22.
Sveto leto•
VIII.
Sveto leto gre h koncu. Skoraj se ne šteje več na dneve, ampak na ure, kar ga je še. Mora se pa pri-terditi, kolikor je znano, da katoličani so se ga prav obilno vdeležili. V Ljubljani je bilo ves čas spoved««-vanjo obilno, zadnji čas pa so že več doi kar oblegane spovednice. Bilo je tudi veliko obiskovanja cerkvá, veliko procesij pod vodstvom od duhov^ke strani in veliko od ljudstva posebej, veliko molitve.
O koliko sere je potolaženib, koliko ljudi razve-seljenih, koliko grešnikov spreobernjenih I Po deželi ni bila manjši gorečnost, kakor v glavnem mestu, morebiti po mnozih krajih še veči. Marsiktere jubileje smo že doživeli, kar je nas starejih, pa dozdeva se nam, da tolike gorečnosti ni bilo druge krati, kakor ta pot. Ni dvomiti, da razodeval se bode tudi sad, in marsikteri grešniki, ki se niso dali pretresti v tem času, utegnejo pretreseni biti po nasledkih in po spominu, da so tako svét čas zamudili in zanemarili.
Kaj pa čemo reči o nevérnih in terdovratnih?... Gotovo jim ni dobro pri sercu, in jim biti ne more.
Presunilo nas je te dni, ko srno čitali, v kakošni dušni stiski je celó nekdo, ki se smé imenovati haram-baša novih brezvércev. In ta ni noben drugi, kakor zloglasni Francoz Renáo, ki je bogokletno pisal zoper Kristusa samega, tajil n]egovo božjo osebo I
„Figaro" v Parizu je namreč razglasil nektere pri-jatelske pisma Renarove, ktere razodevajo, kako raz-djana in trinožena je duša tega nesrečnega človeka. Ta brezverec močnov čuti potrebo: verovati, in dospel je celó do beséd: „Se verujem, še molim, molim „Očenaš" z veseljem, prav rad hodim v cerkve; čista, priprosta in ravna pobožnost me v serce gine. V svojih jasnih trenutkih, *) kadar čutim prijetni duh Boga, imam tudi povzdigljej k pobožnosti." — V drugem pismu zapušeni Renan kliče: „O moja mati! o moja varhinja! o moje bukve! z Bogom za vselej! z Bogom tiste čiste in sladke veselja, med kterimi sem verjel biti blizo Boga. Nimam več tiste vere, ki me je tako sladko poživljala, nimam več čiste sreče." Pripoveduje tudi, da je prebil veliko večerov v cerkvi sv. Sulpiciia, iskaje tam verovati, pa da ni mogel.
*) Tako? Tedaj le v „oblačnih trenutkih" je on brezverec! Slišite, slišite brezverci!
O pač res: vera je dar Božji! Blagor jim, kteri so ta dar dosegli, in se ga niso storili nevredni! Naj btrašnejši kazen, ki more zadeti človeka, Dristavlja „Vigil.", je ta, ako katoliško vero zgubi... Francoski časniki pravijo, da Renan se bo k veri povernil, da je že nastopil pot, ktera zopet k veri pelje. Bog daj!
Kaj pa zaderžuje marsiktere napol-brezverce med nami, da morebiti celó v svetem letu niso iskali pokoja V
Dve reči posebno: pregrehe, in ne manj to, da se niso premagali ter bi bili v spovedi mirii poiskali.
Ne bom ponavljal nauka o božji Titanovi sv. spovedi, zakaj to ima vsak v katekizmu; poja«ml p$_bqm, kako je vsakemu sercu spoved ravno taka serena potreba, kakor sploh vera sama. Tudi ta trud mi prevzame človek, ki je zunaj naše Cerkve, ki je v veri, ktera je po nesreči zakrament sv. pokore zavergla, namreč lute-ranski pastor Büttner v Hanoveru. Le-tá (v spisu: „Was lehrt der lutherische Katek. vom Diakonissenwerken) piše:
„Dušni pastir hoče in mora pomagati keršanski duši k veselju in k svobodi. *) Kako pa bo duša prišla do svobode od grešnega jarma, zlasti iz grešne navade, ako nima prilike, pred Bogom v pričujočnosti Njegovega namestnika sama seboj obhajati neprizanesljivo sodbo, in tako okove (greha) zatreti! In kako bo prišla do veselja, ako glavni zaderžek dušnega veselja z določnim odgovorom ni odstranjen, namreč britkostno vprašanje: če je s pokoro prava resnica? In to se ima zgoditi v dvogovoru z vestnim svetovalcem in v odkrito-serčnem spoznanji (razodenji) pravih priljubljenih, vgniez-denih in prilastenih grehov. V tem naj določivnišem vestnem in dušnem delu vojskujočim kristjanom biti svetovalec, oko in uho — je spovednikom dolžnost. In kdor ima velikrat priliko, da pri skerbnih in britkostnih Ijudéh v njih dušne stiske gleda in je od njih sa svet in tolažilo prošen, ta bo vedil, kako težko, kako veliko, kako polno odgovornosti je opravilo spovednikovo za dušo človekovo. Spovedovati ni prevzetna pravioa spo-vednikova, ampak težka pa vendar preimenitna dolžnost. To mi ni nikoli živejše pred dušo stopilo, kot kadar me je britkostno človeško serce prasalo: „Mi li hočete odvzeti, kar me na sercu tiši?" Krivica je, da pri vpeljavi tako imenovane splošne spovedi, kscih 120 lét je tega,
*) Slišite zopet, ki obrekujete Cerkev in spoved, da hoče ona le žalost in sužnjost! Poslušajte, kje je studenec svobode in veselja.
bo v luteranski cerkvi komaj več kak prostor dopustili sa osebno spoved" itd.
Tako piše o spovedi celô lateranski učenjak in popisuje dalje tudi, v koliko grozovito rasdjanje in nesreče »abrede človek bres spovedi. Pravi, kako da tisoče britkostnih dni sredi med keršanskimi srenjami živi bres potolažbe; njib vestne stiske se kopičijo kakor plasovi; velikrat jih napolnujejo misli otožnosti in samomora; marsikteri konec stori v klavernosti in pobitosti svoje duše, ali se ma pamet ameša, česar bi bil obvarovan, ako bi bil dobil adravnika (spovednika), da bi bil svoje britkosti islil, kakor nemško ljudstvo pravi: „seinen Jammer vom Mande gegeben." (Zakaj se v novejših časih godé tudi med katoličani vedno bolj pogosti — tako žalostni samomori? Ali ne sato,ker spoved čedslje bolj opušajo?) Lateranski učenjak sklepa: „Es ist die beil. Pflicht der Kirche, den Beichtstuhl wieder weiter aufzuthun", — sveto dolžnost ima cerkev (on meni lu-ter«4nska), da nadalje sopet postavi spovedovanje.
Kakor smo omenili, to smo tukaj postavili sato, da se vidi, kako tudi umniši protestsntje spoznajo, da spoved ni le od Boga zapovedana čeznatorna naredba in dolžnost kristjanov, ampak je tudi ob enem že na-torna potreba človeškega serca.
K temu ¡speljevanju 1 u ter an skega učenjaka pa prav primérno pristavlja katoliška „Kirchenseitung" v novem Jorka v Ameriki: „To je vse resnično; toda kaj pomaga spoved, kjer pridigar (protestanški) nima oblasti odvezovati? To oblast imafo le samo katoliški, od pravega škofa posvečeni in postavljeni mašniki.
Ti premisliki ob konca sv. leta naj pripomorejo tistim, ki v svetem časa niso svoje dolžnosti storili ali ne doveršili, da to storé po sv. letu in — rešijo svojo dušo.
izgleM bogolfubnlh otrok iz rsih časov kersanstra. MM*
7. Zveličana Marija Angcljska.
(Konec.)
Izmed obilnih čednosti, ki si jih je že pred pervim sv. obhajilom, zlasti pa potlej pridobila, naj omenim posebej le dve: njeno veliko poterpežljivost in ljubezen do bližnjega. Pobožno premišljevanje terpljenja Gospodovega ji je k njima veliko pripomoglo.
Nekega dne dobi v roke knjigo, v kteri je bilo lepo popisano terpljenje Jezusovo; močno ji je šlo k sercu in od takrat je bilo njeno naj ljubše in naj gin-Ijivšc premišljevanje. „Kar utopljena sem bila", tako sama pripoveduje, „v terpljenje Gospodovo. Posebno sem se rada pomudila pri udarcu, ki ga je prejel na lice. Ta grozovitost me je zelo ginila. Vzbudilo mi je veliko sočutje viditi božje obličje tako kruto raztepeno in žaljeno. Zelo rada bi ga bila obrisala; ker mi pa ni bilo mogoče, sem se razjokala. Ko sem enkrat to skrivnost z velikim čutjem in ljubeznijo premišljevala, se mi prikaže Gospod. Njegovo obličje je bilo začernelo in bilo s kervjo zalito. Kakor mertva sem obstala pri tem pogledu, in vse se je mojemu duhu tako globoko vtisnilo, da^še zdaj ne morem misliti na to, da bi se ne jokala. Čutila sem močne želje, enaka postati v tem za-s ram o vanju našemu Gospodu, in zdelo sc mi je, da bi bilo pravo veselje za-me, ko bi tudi mene kdo tako vda-ril. Za veliko milost bi si bila štela, ko bi bil mi Bog dal take sramote se ž Njim vdeležiti. Ko sem to premišljevala, je v cerkvi pozvonilo za blagoslov. Grem tedaj s sestrami in druzimi domačimi v cerkev. Pred
velikim oltarjem, kjer se obhaja, pokleknemo. Ob enem pride tudi neki, kakor je bilo viditi, norčav človek in se postavi zraven mene. Sestra me pogleda, in se mi norčevaje posmeja. Potem dajo blagoslov. Ko se mašnik spet k oltarju obernejo, mi oni norec prav od daleč nameri in me na obraz tako zelo udari, da se je po vsej cerkvi slišalo in so vsi ljudje vstali. Ženske so šle okrog mene, možki pa so hiteli z orožjem za onim norcem, pa ga niso mogli vjeti, čeravno je bila velika množica ljudi v cerkvi in pred cerkvijo. In zelo so se zavzeli vsi, ker so menili, da so mi vsi zobje izbiti. Vda-rec, ki sem ga prejela, se ni kar nič več poznal na obrazu. Moja sestra se je jokala zavoljo takega razža-ljenja. Jaz pa sem se zahvalila Bogu, kakor za posebno milost, in nisem mogla biti žalostna ali le ene solze po-točiti."
Tako vedenje ji ni bilo prirojeno, ker po naravi je bila jako občutljiva, za veselje in žalost zelo dovzetna. Tedaj je bila tolika krotkost in pohlevnost le z velikim trudom pridobljena čednost, ginljivo posnemanje Božjega Jagnjeta.
Nekikrat se zgodi, da jo sestra Tinica s kertačo močno vdari v obraz. Marijanica poterpi to razžaljenje kakor naj pohlevniše jagnje, in se pri nikomur mč ne pritožuje. Mati pa zapazijo znamenje na obrazu in vprašajo, kaj neki to pomeni. Pohlevno, krotko in prizanesljivo dete se noče lagati, a zlobne sestrice tudi ne za-tožiti, toraj se izgovarja z blagodušnim odgovorom: „Jaz nisem vidila, kako mi je to znamenje na obraz prišlo."
Pa ne le do domačih je bila tako dobra, tudi do druzih, zlasti do revnih in bolnih. Od terpečega Jezusa, ki je iz ljubezni do nas vsih grozovito smert preterpel, se je učila plemenite ljubezni do bližnjega. Sama pripoveduje: „Veselilo me je ubozim milošnjo deliti, in vse bi bila razdala, ko bi mi mati ne bili odkazali mere in kraja. Veliko usmiljenje sem imela z nadložnimi in ker mi je bilo veselje ubožnim bolnikom streči, sem lepo prosila mater, naj me peljejo po bolnišnicah. Ko sem res enkrat šla v bolnišnico, in sem tam slišala neko deklico žalovati in zdihovati, me je to tako prevzelo, da sem omedlela in so me morali nesti domu. To je bil tudi vzrok, da me mati nič več niso marali tje peljati. Le z nadležnimi prošnjami sem jih Še k temu pregovorila. Hudo mi je bilo, da sem bila tako vklenjena, da nisem smela in mogla, kakor bi hotela po svojih velikih željah, ki mi jih je Bog navdihoval. Ker sem se pa go-dernjanja in mračnega kljubovanja zmir bolj bala kakor smerti, sem se zelo varovala, da bi z nikakoršno besedo ne žalila ljubezni in nikomur nejevolje ne pokazala."
Taka je bila že Marijana predenj je šla v samostan; kako lepa je še le bila njena duša, ko se je po 41 letnem samostanskem življenji iz deviškega telesa preselila v rajske višave 1. 1717! Spolnila sc je namreč kmali njena priserčna želja: mati ji dovolijo v 16. letu v samostan iti in postala je karmelitanka, res vredna hčerka serafske matere sv. Terezije, zaslužila častno ime Marija Angeljska. Učeni g. pater, ki so njeno iz-gledno življenje popisali v debeli knjigi, pristavili so v popisu njene srečne smerti prelepe besede: „Že dolgo časa je živela bolj za nebesa, kakor za zemljo. Smert je lahko to pot koso na stran položila in se ji približala kot služabnica naj Vikšega s prijaznim povabilom: „Pridi, nevesta Kristusova! sprejmi krono, ki ti jo je Gospod pripravil. Vstani, hiti in pridi, ker zima je že minula." Namesti s koso se ji je smela bližati — z lilijo in palmovo vejo, kakor oznanovalka miru, da jo prepelje k ženitnini Jagnjeta, v roke božjega Ženina, v naročje večne ljubezni."
JBratoriina 99. Cirila in Metoda.
Leta 1851 je bila v Brežicah na spodnjem Štajerskem od 22. do 26. kimovca zbranih veliko duhovnov iz Lavartinske škofije in nekaj tudi iz Ljubljanske pri duhovnih vajah. Preden se duhovni razidejo, se je nazo-čim bralo povabilo pokojnega Antona Slomšeka knezo-Skoia Lavantinskega, v fcterem vabijo duhovne, da naj med sabo osnujejo bratovšino, ktera bo po priprošnji ss. Cirila in Metoda prosila od Boga, da bi se ločeni staro verci ali razkolniki zopet podali v naročje matere kato liške Cerkve. Rad bi bil viši pastir ssm prišel in duhovnom to reč pojasnil, pa bil je zaderžan — blezo z bolehnostjo, da se ni mogel vdeležiti vaj in ne osebno poročiti zadeve, ktero so duhovni sprejeli s velikim veseljem. Ta bratovšina naj bi se imenovala po dveh svetih apostolih, ktera sta Slovanom luč prave vere prižigala: bratovšina ss. Cirila in Metoda. Dolžnosti te bratovšine pa bi bile:
1.	Sleherni moli vsak dan Očenaš in Cešena Marijo s pristavkom: Sa. Ciril in Metod, apostola Slovanov, prosita za nas!
2.	Duhovni mašujejo v dan ss. Cirila in Metoda ali pa v oscnini, neduhovni gredo k spovedi in sv. Obhajilu za spreobernjenje ločenih Grekov.
3.	Slehern si po zmožnosti prizadeva še druzih pridobiti. Zapisalo se je precej blito petdeset duhovnov v to bratovšino.
To je bil začetek te bratovšine, ktera moli in kliče v priprošojo slovanskih apostolov za spreobernjenje ločenih bratov. Zapisovanje v to bratovšino se je začelo po vseh krajih in jela se je razširjati po slovenskem svetu.
To bratovšino so sv. Oče Pij IX s pismom 12. vel. travna I. 1852 poterdili in s cerkvenimi odpustki obdarovali. Popolnoma odpuBtek se zadobi v dan pristopa v to bratovšino in ob smertni uri, v dan praznovanja ss. Cirila in Metoda, ali v osmini. Odpustek sedem Ičt in ravno toliko kvadragen (štirdesetdank) ob štirih odločenih praznikih, in odpustek šestdeset dni za vsako dobro delo, ktero ud opravi s skesanim sercem in pobožno.
Kedar zidar poslopje postavi, se ne meni dalje za taisto; niso pa tako ravnali pokojni Slomšek, ampak od leta do leta so po „Danici" pošiljali pisma do udov te bratovšine, budili njih gorečnost in verne opominjevali k molitvi in dobrim delom; zraven pa so tudi povedali, kako milostljivi Gospod Bog uslišuje združeno molitev udov te bratovšine ter so vsako leto naznanili, kaj se je veselega dogodilo oziroma na spreobernjenje ločenih bratov.
Tri leta je že minulo, tako pišejo pokojni 1. 1854, kar smo vsadili v predragi vert naše svete matere katoliške Cerkve žlahtno drevo bratovšine ss. Cirila in Metoda, da poedinjamo z molitvijo in drugimi dobrimi deli pobožnosti odločene brate naše (gerškega veroza-kona), ktere sta bila sveta brata in Slovanov častita apostola Ciril in Metod pekristijanila in v naročje svete katoliške Cerkve pripeljala; hudobna razkolnika Focij in Mihael Cerularij pa spet odkrušila in med kristijani izhodnje in zahodnje cerkve strašen prepad pogube izkopala, ki že blizo jezero lčt žalostno zeva in se poravnati ne dd, ako nam Bog ne pomore. Sveti Oče vseh pravovernih, Pij IX, so to naše mlado drevo poterdili, obdarovali z mnogimi odpustki in polili s svojim blagoslovom, mnogo pobožnih duhovnov in svetoželjnih škofov je družbo po svojih škofijah in duhovnijah razširilo in tako skerbno okopavalo drevesa, da je prirastlo lepo drevo, ki svoje veje po Slovenskem, Nemškem, Pemskem in Ogerskem prav veselo razprostira in zeleni....
Kakor braterne bukve ss. Cirila in Metoda kažejo, se je ta molitvena družba v desetih škofijah našega cesarstva omladila, pa tudi v zunanjih strsnskih deželah vkoreninila.... Nam snano število je nad 13.114 dne, ki vsak dan roke in serce k Očetu vsega osmiljenja povsdigsjo, nsj bi vsi včrni enega seres. ene pravične misli v aveti veri bili, kakor namiljeni Jesua želi: naj bi bil akoraj „en hlev in en paatir".
Leta 1855 povedali so ndom častite bratovšine tri vesele novice; da so namreč briksenški knez in škof 16. rožnika 1856 to bratovšino poterdili, in da je k nji pristopilo 37 mašnikov iz briksenške in tridenške škofije, da ae ta bratovšina razširja poaebno med Slovaki, kterim sta svoje dni ss. Ciril in Metod sv. evangelij oznanovala.
Druga vesela novica je, da kakor po Francoskem, tako se tudi v Rimu sačenja vnemati in za poedinjenje odločenih Grekov moliti.
Tretja vesela novica nam je, da naše molitve Bog uslišava. Povernili ao se iansko leto, pravijo, od ataro-verske cerkve k naši katoliški cerkvi trije ruski knesi, dasi jih ravno zato ruska vlada serdito preganja in jih za izdajalce ima. In kolikor manj beremo <>d slovesnih spreobernitev po časnikih, toliko bolj smemo upati in se nadjati, da lepo spreobernjenje odločenih bratov in sester na tihoma in skrivaj zori.
(Dalje sledi.)
Bratovšine in drugi pripomočki v pomoč dwiam v rica h.
Spisuje V. K.
A) O bratovsinah sploh.
Bratovšine imajo dvojno dobro stran. Perva je, da se njih udje eden druzega molitev in dobrih del vdele-žujejo, da imajo v~<6 njih molitve in dobre dela, ko jih na tisuče in tisuče združeno v ravno tisti namen moli, dosti večjo moč in veljavo po besedah Kristusovih, ki pravi: „Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz v sredi med njimi. Druga pa je ta, da je njim mogoče veliko odpustkov se vdeležiti ter z njimi izbri-sovati svoje zaslužene časne kazni, ali pa jih dušam v vicah v prid oberniti in tako zlajšati njih strašno terp-ljenje, ali pa jih še celó popolnoma rešiti. Bratovšine koriBtijo torej živim in po priprošnji živih tudi roertvim.
Kako dobre in priporočevanja vredne bo bratovšine, kaže tudi to, da jih je poterdila Cerkev, ktero av. Duh vodi in ae zavoljo tega motiti ne more, jih poape-šuje, priporočuje in širi s tim, da jim podeljuje mnogo odpustkov in drugih prednost.
Njih korist kaj lepo pojaanujejo med drugimi tudi cerkveni učeniki, sv. Frančišk Salezij, sv. Alfona Li-gvorij in av. Karol Boromej.
Sv. Frančišk Salesij priporoča: „Rad ae vpiši v bratovšine svojega kraja, slaati še v tiste, ki a svojimi pobožnimi deli k dušnemu dobičku veliko pripomorejo in druge k dobremu spodbujajo. S tim ae boš neki bo-goljubni pokoršini podvergel. Zakaj če tudi cerkev ravno določno bratovšin ne sapoveduje, jih pa vendar priporoča, a tim namreč, da jim odpustke in druge prednosti deli, ter a tim svoje dopadajenje nad njih napredovanjem na snanje daje. Rasun tega je delo ljubesni, delati s sdrsženo veČino in njene blage nsmene pospeševati. In če tudi kdo sam za-se ravno tako dobre dela doprinaša in jih še rajši Bam stori, se vendsr s tim, da se naše dobre dela s dragimi sdružijo in k onim naših soudov pridenejo, Božja čaat še dosti bolj pospešuje. — Jas pristopim k vsim bratovšinam, sa ktere svem, ker s
vdeleževanjem molitve ne morem nič zgubiti, veliko pa pridobiti, in ker mi molitve in dobre dela soudov sani o rej o zel6 koristne biti. Upam sicer, da ne bom šel v pekel, bojim se pa vic; bojim se, da bi nemoral v njih dolgo časa ostati in zatoraj upam, da me bodo ti dobri ljudje s svojo molitvijo is njih rešili." — „V bratovši-nab se torej nič ne zgubi, veliko se pa dobi. Če sem tudi že le samo vpisan, sem vendar ud, in drugi udje aa me molijo." *)
K temu odstavku, kakor se bere tudi v „Hand-biiohlein der Erzbruderschaft von der ewigen Anbetung des allerbl. Sakramentes zur Rettung der armen Seelen" (Lambach S. 2—5), od koder je večji del vse to povzeto, je treba to le pomniti: Res je sicer, da bo takemu, ki is zanikernosti dolžnost bratovšin ne spolnuje, le malo pomagalo, če je tudi vanje zapisan. Ravno tako je pa tucii res, da bo ud, ki ali iz pozabljivosti ali neprostovoljno nekoliko čssa bratovskih dolžnost ni opravljal, vendar kot ud še zmeraj imel nek delež od ss. maš, molitev, dobrih del in zasluženj bratovšin; prav velikrat je že zvestoba in priprošnja dobrih soudov zanikernim soudom naklonila milost spreobernjenja in nove gorečnosti. Dokler se ni kdo določno izločil ali izločen bil, dotlej ostane še zmeraj ud, in kot tak je tudi zmožen za bratovske milosti.
Nekteri tenkovestni Bi težko vest delajo, ker večkrat bratovskih dolžnost ne morejo spolniti, in mislijo, da se s tim pregrešijo; sv. Frančišk Salezij pa tudi za-stran tega kaj podučljivo in določno pa tolažilno piše: „Zakaj, če že nektere samostanske pravila same na sebi ne vežejo, ne pod smertnim, ne pod majhnim grehom, koliko manj še torej pravila bratovšin. Kar se udom priporoča, je samo svet; ne pa zapoved. Kteri ta svet (pogoje) spolnejo, se vdeležijo odpustkov; kteri ga pa ne spoloujejo, se jih pa ne vdeležijo; greha pa zavoljo tega, da niso tega (sveta ali pogoj, dolžnost bratovšin) storili, nimajo nikakoršnega." („Alois des morts", par Cloquet, p. 221.)
Sv. Alfons Ligvorij, **) kakor sam pravi, je več škapulirjev nosil, to je, da je bil v več bratovšin zapisan. On pravi, da so bratovšine zavetja zoper navale grehov in skušnjav. V bratovšine se zapisati, pravi ta svetnik, je zato tako dobro, ker udje v njih najdejo mnogo pripomočkov, s kterimi se peklu v bran stavijo in z njih pripomočjo v dobrem stanovitni ostanejo, kterih pripomočkov se pa drugi ljudje, ki med svetom živijo, in niso v nobeno bratovšino vpisani, malokrat poslužijo. On pripoveduje, da je vojvoda Popoljski pred smertio svojega sina k sebi poklical in mu je to le rekel: „Za to malo dobrega, kar sem na tem svetu storil, se moram sv».ji bratovšiui zahvaliti. Nič boljšega ti ne morem zapustiti, kakor svet, da se v bratovšino zapiši, in da bodi vreden in goreč ud; zakaj jaz imam zdaj to za večjo srečo, da sem bil ud te bratovšine, kakor pa da sem bil vojvoda Popoljski."
Enako je o bratovšinah sodil tudi sv. Karol Bo-romej. Veliko si je prizadjal, da bi se včrni njegove škofije v bratovšine bili zapisali; iz tega namena je novih bratovšin vstanovil, za vstanovljene že je pa skerbel, da so zopet oživele in se bolj razširjale. Kar mogoče živo jih je priporočal in zapovedoval, da naj se vsta-nove po vsih duhovnijab bratovšine presvetega Rešnjega Telesa, keršanskega nauka, in keršanske ljubezni; opominjal je tudi spovednike, da naj kar le mogoče svoje
*) Glej „Geist des heil. Franz v. S." Bd. 2; Philothea. Bd. 2.
**) Herrlichkeiten Mariae. 2. Th.
spovedence skušajo pregovoriti, da se v kako bratovšino zapišejo. *)
Tako misliti in delati, kakor ti trije imenovani sveti io učeni škofje in svetniki, ki so bili luč in lepota sv. katoliške Cerkve, je gotovo pametno ; kdor se pa za bratovšine mslo ali nič ne zmeni, ali jih še celó zaničuje, s tim pokaže, da nima od njih pravega zapopadka, da so mu pripomočki v pospeševanje lepega, keršanskega, svetega, pobožnega življenja malo znani, ter ob enem tudi kaže, kdo in kakošnega duha je sam.
Ker bratovšine, kakor je bilo v začetku omenjeno, ne koristijo samo živim, ampak je ž njimi mogoče tudi dušam v vicah pomagati, in ker je ves ta spis odmenjen v pojasnjenje pripomočkov, s kterimi je mogoče vernim dušam na pomoč priti, bo dobro nektere bratovšine za duše v vicah omeniti, jih več ali manj pojasniti in sicer te, v ktere Be ljudje v naši škofiji zapisujejo. Zakaj bratovšine za duše v vicah, kar že njih ime naznanja, imajo ta namen, da bi se z združeno molitvijo... in s vsakoverstnimi dobrimi deli, kar le mogoče veliko za-dostilnih dobrih del dušam v vicah v njih rešenje naklonilo in se torej kot take, s tako blagim namenom, silno velik pripomoček v pomoč dušam v vicah smejo imenovati; smele bi se primerjati z vodotoki, rekami in železnicami, po kterih dušam v vicah po daritvah 88. maš, ss. Obhajilih, po molitvah, postih, milošnjah in drugih dobrih delih dohaja silno veliko zdatne pomoči v njih rešenje dan za dnevom.	(iJalje sledi.)
Prostost in razuzdanost*
Ciovek pri svoji spačenosti je take lastnije, da mora vedno nekoliko berzde imeti; drugač gotovo zajde na strašno krive pota in v naj veči nesreče. Zato ste pokoršina do sv. Čerkve in do svetne oblasti božja naprava, in laži-svoboda je dan danes eden naj večih „švin-delnov" med premnogimi in raznimi sleparstvi! Pokoršina je ravno tako potrebna, kakor prosta volja ter svoboda — in pravo mejo med obema uči ravno sv. Cerkev, in sicer po božjem razodenji.
Koliko bahanje je n. pr. s prostostjo v Švici in na Angleškem! Pa kaj poročajo naznanila iz Rusije? Napadnik na ruskega cara je razodel okolišine in skrivnosti, iz ^kterih je očitno, da gnjezda zakletnikov so -ravno v Švici in na Angleškem. Brali smo nekaj ena-cega une dni, da tudi nitke laških gerdobij so napeljane iz Švice.
Kakošna svoboda pa je pri vsem tem n. pr. na Švicarskem, je dosti znano iz poslednjih lét. Domači sinovi svojim lastnim rojakom med drugim celó na smertni postelji tolažila deliti ne Bmejo, po privatnih stanovanjih, po podih in druzih prostorih stikajo vladni ogleduhi, če nimajo od njih po nedolžno preganjani duhovni z ljudmi kake božje službe itd.! Sploh o svobodi švicarski so se domačini že toliko prepričali, da bo une dni sami z večino glasov zopet se odločili za smertno kazen hudodelnikov, ki so jo bili poprej z nasprotno postavo zaterli.
In kakošne truhnobe in piškavosti ima v lastnem drobu hudodelnikom potuhodajavna Anglija, to je nedavno razkazal škof Salfordski (pri Manchestru) v svojem pastirskem listu. Pokazal je, da pijanška pregreha požre
**) Act. Mediol. p. IV. a V. — Bratovšine, ktere je sv. Karol Boromej posebno ljubil, spadajo k tistim, ktere je apostoljski Sedež pred vsemi drugimi naj bolj pospeševaL Bratovšine za duše v vicah se prištevajo k bratovšinam keršanske ljubezni.
na Angleškem vsako letu 420.000 (štiri sto dvajset tisoč) ljudi! Da je Anglija svoje prihodke za vzhodnjo Indijo pomnožila, je z vojsko in pogodbami Kini celó zoper njeno voljo vsilila barantavstvo z omotičnim makovcem, „opium-om". Vživanje tega tihega stropa pa pokonči po 400.000 Kitajcev na leto. Kakošno je to človekoljubje, kakošna olika? Poganski kralj Dahomejski v svoji gro-zovitosti pokolje tisoče svojih ljudi na leto, in nad tem svet stermi; olikana (?) Anglija pa brezvestno žertvuje svojemu tergovstvu in mamonu po pol milijona ljudi na leto itd.
Škof se obrača dalje na verske zadeve po Angleškem in pripominja, da po severni Ameriki je Anglija v verskem oziru najbolj razdjana dežela na zemlji. Sedanji čas, pravi, je na Angleškem 135 raznih krivovčr-stev, in gola nejevera se vedno bolj razširja. Gotovo je, da velik del nekatoliškega prebivalstva na Angleškem eeló ni še keršen, komaj peti del ljudi naroda hodi v kako cerkev; 43.418 oseb je 1. 1865 v r akon stopilo brez kacega cerkvenega blagoslova. Po tovarnah in v njih okrožji gospoduje velika nevednost, neobtesanost, nevera in strahovita spaČenost.
Ali ni to žalosten sad verske izpreženosti in laž-njive svobode? Zato učeni in neučeni Angleži čedalje bolj spoznavajo zmoto anglo-protestanŠke vere in prestopajo v katoliško Cerkev.
Kako dobro je pa krivoverstvu nasproti pri katoličanih, ako se deržč naukov, vodil in zapoved svoje matere Cerkve, n. pr. oziroma na velikonočno spoved, Božjo službo itd.! Le če lažnjivi preroki ali brezbožne postave zapeljujejo katoličane k nepokoršini do matere Cerkve, potem se utegnejo hudo pogrezniti; drugači ne. Zato pa dobre deržave vselej podpirajo Cerkev v njenih nared-bah; ne pa, da bi z ločitvijo od Cerkve ljudi motile, oznanovale kako lažnjivo svobodo itd. Sedanji čas je v tem veliko grešil: zato se tako godi.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. Veliki zbor Vincencijeve družbe 18. t. m. je bil dobro obiskovan. Počastili so ga s svojim prihodom tudi milg. knezoškof. Najprej so pričujoče nagovorili v. č. g. dr. J. Gogala kot predsednik družbe in spregovorili o lepi delavnosti te družbe in o res čudovitem blagoslovu božjem, ki se razodeva nad njo. Izrekli so željo, da bi blagodušni dobrotniki tudi dalje še podpirali to delo keršanske ljubezni in da naj bi se tudi število delavnih udov čedalje bol) množilo. Zvedili so tudi pričujoči, da je konferenca sv. Nikolaja imela preteklo družbeno leto dohodkov 2646 gld. 67 kr., izmed kterega zneska so razni čč. dobrotniki darovali 1727 gl. 69 kr. Porabila pa je ta konferenca preteklo leto v prid ubogim 2300 gl. Tako je n. pr. samo kruha razdelila za 680 gl. 80 kr., moke za 568 gl. 82 kr., kave in sladkorja za 217 gl. 89 kr., mesa za 33 gl. 25 kr., laškega
?šena za 17 gl. 55 kr., pri stanovnini pomagala s 127 gl.
2 kr. itd.
Potem so mil. prost dr. A. Jarc kot prednik šentjakobskega oddelka Vincencijeve družbe, ki ima v svoji skerbi uboge Šentjakobske in Ternovske fare, spregovorili o vsestranski pridni delavnosti te konference, ki je po svoji moči lajšala uboštvo po omenjenem naj revnejšem delu ljubljanskega mesta. Tako je razdelila ta konferenca preteklo leto kruha za 687 gold., moke za 351 gld. 37 kr., kave in sladkorja sa 185 gld. 10 kr., mesa za 25 gl. 76 kr., mesne juhe bolnikom sa 17 gl. 75 kr., pri stanovnini je pomagala s 42 gold. 50 kr.,
— tadi je pomsgsla s potnino, z zdravili, obleko, knjigami itd.
Povedali so tadi v. č. g. dr. Gogala, kako lepo napreduje azil ali zavetnica za dečke, kterih je bilo letos v nji 40. Lepo se je tadi namnožil fond za zidanje svojega lastnega poslopja, kterega postaviti si Vincencijeva dražba željno prizadeve in od pomoči božje in opiraje se na velikodušno pomoč dobrotnikov tudi pričakuje, da se jej spolni ta želja.
Slednjič so še milg. knezoškof s krepkimi in pri-serčnimi besedami pohvalili vsestransko delavnost družb sv. Vincencija in omenili skoraj čudežnih uspehov, ki jih je dosegla v Ljubljani v teh treh letih svojega obstanka. Oserčevaje pričujoče k daljni marljivi delavnosti, so jim v ta nsmen podelili sv. blagoslov, kterega so pričujoči udje in dobrotniki družbe kleéé prejeli.
V Terstu 18. t. m. „Vigilarza" piše v posebnem članku, kako je Teržaško mesto pod zastavo habsburško postalo znamenito mesto za vesoljni svet, in da ima Avstriji za svojo povzdigo hvalo vediti. Postal je Terst kakor gostiše vsih narodov, zlasti s svojim tergovstvom; zdaj pa nekteri potuhnjeni malopridneži, ki so pomagali oropati papeža, duhovne in mnihe, hočejo, da bi Terat zavergel svoje častno ime „Najzvestejši" in se zedinil s Italijo. „Vigilanza" omenja, da bi bilo treba dobrega dnevnika v Terstu, kteri bi vedil prave koristi bolje zastopati, kakor to dela par zaspanih laških listov in pa „Triester Ztg.", ki verh tujega jezika meri na koristi druzega okrožja. „Vigilanza" izhaja le vsaki drugi teden ter ne more globoko v ljudstvo segati; sploh,avstrijska stran je ondi slabo zastopana po časništvu, v tem ko ima nasprotna stranka dva velika dnevnika« Treba je tedaj, meni „Vig.", rogovilsko časništvo zadeti na serce in nasproti mu postaviti časništvo, pisano od blagih ravnoserčno avstrijskih mčž.
Zdi se nam, da korenina k sedanjemu močnemu strupenemu drevesu v Terstu se je zassjals že pred mnogimi leti. Večkrat se je tožilo tudi v našem listu, kako so se v Terstu očitno skrunili dnevi Gospodovi a očitnim delom, kako se je rogovililo zoper procesije, kaj se je počenjalo v mestnih šolah itd., in ni bilo slišati, da bi bila deržava zoper take napake kaj izdatnega storila; vse pa, kar se počenja zoper Cerkev, se poslednjič mašuje nad njim, kdor to dopuša, ko ima dolžnost odvračevati in zatirati. In kdor še zdaj ne vidi, kar je bilo vselej očitno, da namreč sovražniki sv. Cerkve so tudi sovražniki deržav in občinskega reda, takemu je težko pomagati. Avstrije blagor ali pa neblagor je v pospeševanji ali pa v zanemarjanji katoličanstva; to dobro vedó prekucuhi, zato enako rogovilijo zoper Cerkev kakor zoper deržavo. Ako bi bil laški živelj v Terstu po več:ni verno-katolišk; nikoli bi ne bilo ro^ovilstva zoper Avstrijo, ker vera zapoveduje zvestobo do domovine in vladarja.
Pri 87. Petro, blizo Maribora, so 25. majnika obhajali znamenito in prelepo slovesnost: bila je zlata maša ondotnega preč. gosp. župnika, častn. kanonika Marka Glasa rja. Kako vsestransko ljubljeni in spoštovani so ta gospod, kažejo mnogotere prestavljanja sa to priliko. C. g. Fr. Z m ase k, ondotni duhovni pomočnik, n. pr., je kakor za vezilo k temu godovanja na svitlo dal prav lično knjižico: „Fara sv. Petra pri Maribora"; krajepisno-sgodovinske čertice s podobo zlatomašnikovo (56 str. v osmerki). Sostavil je v nji, kar je o tej duhovniji vidil, slišal in po knjigah našel v deveterih letih svojega ondotnega službovanja. Pri tem sta mu veliko pomagala, gosp. prof. Ivan Skuhala in št.-peterski rojak prof. Fr. Orešec. Osnovana je ▼ pomenu ukasa r. škofa Slomšeka (od 19. grudna 1855),
da olj te t vsaki fiari piše „farna spominska knjiga", ter se ▼ nji vse obrsni, kar se dogodi ksj snsmenitega itd. — Dragi lep spomioek je prelepo okinčana zlato-bronsno natisnjena tablica s podobo Jesosovega presv. 8erca in latinskim pisanjem, ki v rasnih barvah obsega posnetek zlatomašnikovib zaslug in pa v latinskih in slovenskih časoslovnicah (kronografikih) nektere točke ia njegovega življenja. Naj tudi is tega nekoliko posnamemo; piaano je:
čaaoalovnice • v snsmnje vdanega spoštovanja prečaatitemu in prepoštov. gospodu Marku Olaaerju, čaatn. kanoniku, konzist. stčtniku Lavant. in Sek., župniku pri a v. Pretru, pre-mnogozaaložnemu v preatavljanji in vatanovljanji Mari-borakega škofovskega sedeža, a čimur ao ae pod enega pastirja, škofa Lavantinakega v Mariboru, zedinili verniki alovenakega jezika; neutrudnemu v cerkvenem atav-Ijanji, popravljanji in olepševanji; v zviševanji cerkvene bogoalužno8ti blagodušnemu poapeševatelju; gorečemu poganjavcu za odrejo in isgojo mladine v duhu katoliške vere, in poaebno zaslužnemu za alovenaki narod s naj priserčciši ljubeznijo poavečene, potem ko ao do-veršili petdeseto leto avojega mašništva.
Iz kronografikov samih naj tu poatavimo saj nektere:
K 21. mal. trav. 1806 (rojatni dan):
FeLIX Dlea! o Vae TIbl aperVIt IanVaa D V pLlCla Vltae In aoLo Deo VIVo.
K 3. vel. travnu 1829 (mainik):
TerqVe qVaterqVe beatVs aCCeDena aD altare Del, SaLVatorla benlgnl!
K 25. vel. travnu 1879 (zlatomašnik):
SprelMI Danea preaerČne Častitke Vaeh VemoaVeatlh
SLoVenCeV 1
In CorDe IesV, Marlae, refeCtlo TVa, paX aC saLVa!
Bog živi še mnoge leta tudi nam osebno znanega prečastitega gospoda kanonika Zlatomašnika 1
imate le priprošnji sv. Očeta Pija IX za to milost zahvaliti.
Enako ae je bilo prigod i lo v Belgiji. Ravno tistega dn6, 7. svečana 1878, je v Bruaeljnu deklica, hči plemenite rodovine, bila na amertni postelji. Najbolj sloveči zdravniki so bili obupali nad njenim osdravljenjem. Nastopila je 6. ura svečer in ravno tisto minuto, v kteri so bili Pij IX svojo sveto dušo izdihnili v Rimo, deklica v Belgiji, ktera sicer že več časa ni mogla besedice spregovoriti, nagloma z očitnim veseljem zakliče: „Glejte vendar, kako av. Oče Pij IX letč!" Od tistega trenutka ae je deklica počutila bolje in je kmalo vstala j drugo jutro je pa naznanil telegraf v Belgiji žalostno amertno novico ljubljenega av. Očeta.
Ravno tako ae bere, da je znana zamaknjena devica Luiza Late a u (Latč) vidila v duhu blaženo smert Pij?vtM 7. svečana 1878, ko so bili bv. Oče za vselej zatianili oči, ae je bila ta devica aamaknila in reče: „Naš bv. Oče bo umerli; presveto Devico vidim njihovi duši naproti priti, da jo sprejme v prebivališa zveličanih."
Čertice o blaženi smerti Py« IX.
Pariški časnik „Rosier de Marie" poroča o Pijevi smerti sledeče dogodke: Po noči, 7. svečana 1.1., v kteri so bili Pij IX umerli v Rima, se je prigodilo v Kini, ceaaratva daljne Azije, da je neki 9ieten deček ob 12 po noči, ko je vse terdno spalo, s močnim glasom sa-vpil: „Papež je umeri!'' Stariši njegovi se precej prebodi. hočejo otroka vpokojiti in ga vprašajo, kaj mu je? Fantek pa druzegane reče, kakor ponavlja: „Papež je umeri!'' — Rodovina je bila poganska, kakor vsa tista kineška v*s, in oče in mati si ne moreta tega klica «kakor raatolmačiti, ker besede „papež" še nikoli nista eliaala. Deček odgovori: „Moje beaede samorejo le kriat-jam razumeti!" Drogi dan ae podi oče več ur daleč v drugo vas, v kteri so bivali kristjani in poprašuje ondi, kdo da je papež, ter jim pripoveduje o nepokoju svojega sina v pretekli noči in o njegovem klicu. Katoličani ao se temu poročilu čudili, ps ob enem tudi postali žalostni, ker o papeževi smerti se jim sicer kar nič ni dozdevalo, pa so vendar sprejeli nsznsnilo to kot duhovno nasnanilo od tako velikega papeža v pogansko deželo, aa ktero apreobernjenje je on že toliko škofov in miaijonarjev poslal in toliko apoatoljskih družb in vatavov blagoslovil. Več tednov potem pride žalostna novica o smerti Pija IX, ktera je poterdila resnico fan-tičevega razodenia od 7. svečana. Veseli nasledek tega je bil, da rodovina tei'» fantiča in še neka druga sosednja druž na p« ganaka ste prestopile h kersanski veri, in se
Razgled po sveto.
Nemško in nenemško. Po napadih na nemškega ce-aarja je ce8ar Vilem večkrat priporočal, da je potreba akerbeti ca več vere v deržavi. Vsled tega je tudi kultus-minister Falk do učiteljev viših šol dal povelje, ki ae je pa še le pozneje zvedilo. Vtem ukazu minister učiteljem zaterjuje, da morajo od učencev odvračati take drušine in tako branje, ki pod kopu jejo deržavne in družbinske podlage in ki bo nevarne versko-nravnema življenju. Enako jim nalaga, da morajo sami mladini a svojim lepim zgledom svetiti; hudo pa je zažogal minister tistim, kteri bi to odgojno dolžnost sanemarjali ali zaničevali. — Marsikaj iz pruske zanikarnoeti so hvali in tudi včasi posnema; naj bi se tudi na ta ukaz, ki je mladini in družinam v prid, pridno in vestno oziralo. Ravno izmed mladine v srednjih ali sicer nekoliko višjih šolah in nekaj iz nešolskih krogov, kakor se višji nekterih cerkvi pritožujejo, nekteri mladi prave „škandale" delajo — nekaj znotraj cerkve za vrati, kamor prihajajo iz dobro znanih zijalastih namenov, nekaj pa zunaj pri vratih ali tam bliao, prav po šegi umazanih razuzdancev spodobnim osebam „pod nos gledajo" itd.; enako so se nekteri neobtesanci všdli nedavno na očitnem tergu oziroma na poštene osebe gredoče z očitnim obhodom. — Dotični cerkveni predstojniki hočejo takemu cunjarskemu obnašanju konec storiti. Zijala namreč, ki svojemu stanu sramoto delajo, h kteremu koli se štejejo, hočejo dotični predstojniki v prihodnje kar po imenu njihovim vikšim, vodstvom, principalom naznanjati, in vedili bodo tudi pot najti, da zvedč imena tacih neobrisanih postopačev, — pa sej so po večem tako že znani. Za svojo prihodnjost naj aami potlej gledajo malopridneži, ki se ljudem tako v zobe dajo, da se jih bode njih lastni stan sramoval.
Cvet in Hud zveste molitve.
Zahvale.
Št. 1. a) ¡Starši prav priserčno zahvalo naznanjajo za naglo pomoč in zdravje, zadobljeno po Marijni priprošnji. b) Cešena bodi Naša ljuba Gospa, in tisočkrat hvaljena za spreobernjenje neke osebe, pri kteri nobena reč ni pomagala, kakor sama Naša ljuba Gospa presv. Jezusovega Serca.	J, M.
Št. 2. Ponižna hvala Naši ljubi GoBpej presv. Jo-zusovega Serca sa pomoč v dušni stiski skesano, in nova goreča prošnja sa posebno milost v novem stanu.
V	Ljubljani, 27. vel. travna 1879.	J. J.
Št. 3. Oešena bodi sto-tavžentkrat Naša lj. Gospd presv. Serca l V nevarni bolesni sem se Nji priporočil in bil sem uslišan, torej bodi s temi besedami storjena moja obljuba spolnjena.
V	Ljubljani, 14. vel. travna 1879.	St. B.
Št. 4. Mladeneč na Goriškem se v važni zadevi, ki j9 imela odločiti njegov prihodnji poklic, sateče k N. Ij. G. presv. Serca. Več oseb je opravljalo devet-dnevnico iz tega namena. Osodoviti dan pride, in glej! v odločilnem trenutku se je reč nepričakovano vgodno izšla, in očitno mora spoznati, da je pomagala Ona, pri kteri je bil v sili pomoči iskal. PreserČna zahvala torej N. lj. Gospej presv. Serca za izprošeno pomoč!
Jak. K.
Št. 5. V svoji bolezni sem se z vsim zaupanjem priporočila Mariji N. lj. G. in sv. Jožefa, začela sem ^dnevnico opravljati, in pred koncem 9dnevnice se mi je zboljšalo. Bodi češena in hvaljena N. lj. G. presv. S. in sv. Jožef za hitro pomoč!
V	Homski duhovniji, 20. vel. travna. J. J.
Prošnje.
Neka oseba za pomoč pri očesni in druzih boleznih, pa tudi v dušnih potrebah, se serčno priporočuje v bratovsko molitev, in ako bo uslišana, hoče zahvalo z imenom razglasiti. — Oseba v hudih očesnih boleznih, ki tudi hoče očitno zahvaliti Be v Marijino češenje, ako bo uslišsna. — V zsdevi nekega duhovnega pastirja, da bi ga ne zgubili. — Priporočen bolan otrok. — Prosim brate in sestre N. lj. G., da bi molili za-me,naj mi Bog milostno podeli stanovitnost, da bi mogla v izvoljenem stanu dolžnosti natanko spolnovati. J. G. — Zena vsim častivcem N. Jj. G. prav ponižuo priporočuje svojega terdovratnega moža, ki že veliko let opuša vse cerkveno in keršansko življenje, in je ona z otroci v velikih telesnih in dušnih težavah; naj bi milostni Bog mu podelil spreobernjenje, v ta namen bodo opravljali 9dnev-nico, in če bodo uslišani, hočejo tudi zahvalo naznaniti. — Več oseb v nevarnem dušnem stanu za rešenje. —-Starši prav goreče priporočajo svojo hčerko Naši ljubi Gospej za zdravje, če je Božja volja. Zahvala se bo tudi naznanila. — Priporoča bo tudi neka žena v prav posebnih stiskah in težavah za Marij no pomoč. — Prav posebno so priporočeni: Neki mož in še več druzih za poboljšanje; Marija, naša ljuba Gospi, naj jim sprosi spreobernjenje! — Oseba, že dalj časa močno bolna, priporoča se Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca in udom te bratovšine v molitev za ozdravljenje, ako je volja Božja. — Neka oseba priporoča svojo k posvetnemu življenju vdano sestro udom Naše ljube Gospč, da bi ji poboljšanje «prosili. — Druga oseba se priporoča v molitev, da bi ji bilo pomagano v dušnih zadevah in stiskah. — Osebi v dušnih prehudih zadregah, proBi prav živo, izmolite ji doželeno pomoč! — Zena svojega bolnega moža priporoča v bratovsko molitev, da bi se ozdravil v prid svojih malik otrčk, ako je Božja volja. — M. T. se priporoča v molitev za zdravje.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporotevanj a pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec rožnik 1879.
I. Glavni nameni: Spreobernjenje tistih, kteri eo morebiti tudi v svetem letu terdovratni ostali.
II. Posebni nameni:
1.	rožnika. Ta mesec ima 30 dni; pervi dan je dolg 15 ur in 28. min.; solnce ishaja ob 4 in 16 min., zahaja ob 7 in 44 min. Rimljani so po neki malikinji ta mesec imenovali junius, junij, Slovenci ga imenujejo rožni cvet, rožnik, kresnik; Serbi in Hervati: lipaoj, Poljci: červiec; Čehi: červen: Madjari: sent Ivan bava (sv. Janeza mesec); Gerki: hekatomboion; Arabci: bu-zejrdn; — katoličani pa ga imenujemo tudi: „meseo presv. Serca Jezusovega. Praznik:
Binkoštna nedelja. Evang.: Jezus govori o svojem bližnjem odhodu b tega sveta. (Jan. 14.) Binkošti, to je, petdeseti dan, in sicer: pri Hebrejih 50. dan po izhodu iz Egipta, ko je bil Bog Israelcem dal desetere zapovedi na gori Sinaju; pri kristjanih pa 50. dan po veliki noči, ko bo aposteljni v Jeruzalemu oklicali postavo sv. evangelija, potem, ko so prejeli sv. Duha ta dan. Ta praznik je tako star, kakor sv. Cerkev sama. — Sv. Gavdencij, škof Osseronski (na malem adrijanskem otoku), t 1044. Priporoč.: Birmanci. Škofje, vladarji, duhovski in svetni poglavarji za darove bv. Duha. Cerkev v Sveti deželi.
2.	Binkoštni ponedeljek. Sv. Erazem, mučenec v spodnji Italiji ped Dioklecijsnom. Njegovo truplo počiva v Gaeti. Priporoč.: Pridigarji in učeniki. Vsa mladina. Mir sv. Duha med verniki.
3.	Sv. Klotilda, francoska kraljica, f 543. Pripor.: Darovi bv. Duha sa vse keršanstvo. Stanovitnost spo-kornikov sv. leta. Bolniki in umirajoči.
4.	Kvaterna sreda (zapovedan post). Sv. Kvirio, škof v Sisku, utopljen zavolj sv. vere 1.304. Priporoč.: Primorsko in vse Jugoslovanstvo. Vsi slaboumni in bolni na duhu. Zatrenje grešnih zvčz in nečistosti.
5.	Sv. Bonifacij, apostelj Nemcev, nadškof v Mogun-ciji, umorjen od malikovalcev l. 754. V Fuldi je njegov grob. Priporoč.: Cerkev na Nemškem. Rsslitje milosti bv. Duha v naravo in dobra letina. Reveži in stradajoči.
6.	Kvaterni petek (zap. post.). Sv. Norbert, nadškof v Devinu (Magdeburgu), t 1134. Priporoč.: Dar premagovanja in zderžnosti, posebno pri hudo skušanih. Otroci, da bi jih Duh božji ne zapustil. Duše v vicah.
7.	Kvaterna sobota (zapoved, post). Sv. Robert, vstanovnik reda cistercienškega, t 1108. Priporoč.: Milost sv. Duha za vse najbolj potrebne. Opušenje kletvinj in bogoskrunstev. Katoliški iedovi.
8.	Perva nedelja po Bink. Evang.: Bodite usmiljeni. (Luk. 6.) Presv. Trojica. Evang.: Jezus d i apo-steljnom zapoved kerševati. (Mat. 28.) Priporoč.: Živa vera v vse skrivnosti Božje. Spreobernjenje poganov in turkov. Zatrenje grešnih družb in ponočevanja.
9.	Ss. Primož in Felicijan, brata, ob glavo diana pod Dioklecijanom L 287. Priporoč.: Vsi zavoljo Boga terpeči. Vsi, ki grehe pri spovedi zamolčujejo in božje rope delajo. Ponižanje in spreobernjenje novih trinogov in preganjavcev katoličanstva.
10.	Sv. Marjeta, Škotska kraljica, f 1093. Pripor.: Cerkev v veliki Britaniji. Katoliške žene. Vsi veliki terpini, dušni in telesni.
Marija vedna Pomočnica.
Od sv. Tomaža na Antilskih otocih v srednji Ameriki imajo „Monat-Rosen" naznanilo od 15. kim. 1877, in sicer z otoka Tatole. Ta in drugi mali otoki skor nikoli niso vidili katoliškega duhovna. Po moozih v morji tako rekoč zgubljenih otocih so tudi čisto zapu-šene, zgubljene duše. Kar je na zemljevidu dostikrat le majhna pika, utegne biti 8 milj dolg otok b 6000 ljudi, kakor je ravno Tatole. Eden redovnikov pa je 3—4kr*t
obiskal U otok, neka toba je bila priravnana sa kapelo in šolo, mesca rožnika omenjenega leta so vanjo postavili podobo Marije Device vedne Pomočnice, prišlo je 13 novincev, ki so bili pridruženi malemu števila katoličanov. Prelepo je bilo, ko je mala množica, poprej protestaniks, pervi krat molila sv. rožni venec.
Češenje do Marije Device vedne Pomočnice, ktere podoba je že nekaj let tudi v Ljubljani v uršulinski cerkvi, se veselo razširja po velikih mestih severne in večerne Amerike, v novem Jorku, Bostonu, št. Lujzu, Cikagi, Cincicatu, Filadelfiji, Baltimoro, novem Orleanu, it. Frančišku. Znano in priljubljeno je to češenje v Neapelnu in po vsi Italiji. Vilem Gross, škof v Savani, piše, da ni nobene ure dneva, o kteri bi oltar Naše lj. Gospč vedne pomoči bil sapušen. — Iz Bouxurill-ov pa se piše, da noč in dan gori svetilka pred to podobo in venec mladih in odrašenih ljudi jO obdaja nepreter-goma in jo pomoči prosi. — Ni čudo; sej na svetu je vedno terpljenje, zato je tudi „vedna pomoč" potrebna.
Listek za raznoterosti.
Za spominek r. očeta Aleša Jerala so prijatli in
spoštovajci ranjcega zložili že lep soesek, ne daleč od 100 gl. Se nekaj manjka, da bi mogli postaviti verlemu možu čeden in spodoben spominek, kakoršen se vidi po vedem že sdelan pri Tomanovi vdovi v Kravji dolini. Prosimo vljudno gospode, kteri so še odmenjeni kaj pripomoči in se vdeležiti tega častnega dela, da bi hotli nekoliko pohiteti; radi bi namreč, da se o sv. Marjeti spominek postavi.
Sad nove ère se grozovito kaže tudi za Kranjsko, kakor piše Ijubljansk dnevnik. Pravi, da izmed so-učencev, ki so 1. 1871 v Ljubljani maturo delali, jih je umerlo že deset, in med temi trije po samomoru! Mi-lovanja vredne družine, in neskončno bolj milovsnja vredni mladenči sami, ki z vero vred zaveržejo življenje, svojo časno in večno srečo, in svojim domačim vsekujejo rane, ki se več zaceliti ne dajo. Čuden napredek, da mladeneč po tolikih šolah sam sebi in svojim v prid več sdravo misliti noče, ali ne more!
k Jerasalenia, 5. mal. travos. (Poterdilo.) Prejel sem hvaležno po preč. P. Ciprijanu, komisarju za Sveto deželo, zopet 10 gld. 50 sld. poslanih po g. L. Jeranu.
P. Mar. Alf. Ratisbonne.
Is Benedk, 26. vel. travns. (Poterdilo.) Danes sem prejel Vaše pismo s 145 gl. in 8 lašk. lirami (75 gl. in S lir sa ss. maše; ô gld. za Alf. Ratisbona; drugo so navadne zbirke za varbe Božjega groba). Za vse serčna hvala! Razdelil bom po namenih.
P. Ciprijan, komisar Svete dežele.
Za nadškofa ? Skopiji v Albaniji je bil v Rimu 27. mai. trav. posvečen preč. o. Fulgencij Czarev, vnét Slovan, iz reda sv. Frančiška, gvardijan v Zadru, bivši gvardijan v Kopru in provincijal dalmatinske okra-jine. Posvečevaleč je bil presijajni kardinal Simeoni, predstojnik v Propagandi, v pričo sta bila po navadi še dva škofa. Pri slovesnosti so bili rason mnogih prijatlov tudi navsoči: avstrijski poslanec, trije škofje, frančiškanski general, avstrijska kneginia Hohenlohe, mnogi pre-lati in odlične osebe. Dospelo je bilo tudi is rasnih krajev Istrije in Dalmscije mnogo telegramov, v kterih ao novemu nadškofu čestitali njegovi snanci in prijatelji. Služba je tehtna in znamenita, zlasti v sedanjem času
in v unih krajih. Bog daj svojo pomoč in blagoslov v obilni meri!
Papež in sveto leto. v soboto, 26. mal. travna, o pol noči so sv. Oče šli za sv. leto molit na grob ss. apo-Bteljnov Petra in Pavla. Cerkev je bila saperta in pričakoval je Njih Svetost le sam monsig. Theodoli, cerkveni oskerbnik, ki je malo poprej čisto natiboma dobil to naznanilo. Spremljale so sv. Očeta nektere plemenite straže, nekteri služabniki in dva palatinska prelata, v vsem deset osčb. Znano je namreč, da ni več slovesnosti v stolnici sv. Petra in papeži navadno ne hodijo vanjo, dokler so v jetništvu. Prišli so papež pčš po znotranjih stopnicah v baziliko, klečali in molili so pol ure pred „Konfesijo" ali na grobu aposteljnov, potem so se ravno tako peš vernili v svoje stanovanja. O druzih prilikah namreč, ko je Cerkev svobodna, sv. Očeta prinesejo v stolnico na častitljivem sedežu, kakor je znano. Leon XIII so se vdeležili sv. leta, kakor kteri koli si bodi drugi katoličan.
Poslednje novice. Turki rogovilijo zoper avstro-torško pogodbo. — V Tesaliji je turška vojna pobila 60 greških vstajnikov. — Zulovci žugajo napasti angleško glavno naselbo Natele. —^Angleško-afganska spravna pogodba je podpisana. — Is Švice so jeli preganjati tuje rogovileže, zlasti laške.
MHšhorske spremembe.
V Teržaški škofiji: Imenovan je: č. g. Sila Matija sa župnika na Repnem Tabru; č. g. Giacomin (Jako-min) Anton za župnika v Tinjanu (Antignana); č. g. Ladavac Jakob za župnika v Kerkavcih. Umeri je 22. t. m. č. g. Zwolber Blaž, župnik na Goli gorici. — Razpisane so duhovnije: Avber in Rodik do 15. mal. serp.
Dobrotni darovi.
Za poŠkodvane s povodnijo na Notranjskem: Č. g.
Za pogorelce v Dragovanji fare DragatuŠke: Č. g.
B.	Bartol 2 gl. - U J-žice 7 gl. 50 sld. — Zbirka v Horjulu 7 gld. — Č. g. M. P. 1 gld. — Iz Mekin po č. g. župniku J. Ederji 10 gld. 60 sld. cerkvenega darovanja.
Za spominek f župnika Aleša Jerala: Č. gsp. Fr. Jereb 1 gl.
Za sv. Očeta: Iz Šmartna pri Kr. po preč. gosp. fajm. 2 gld. s prošnjo sv. blagoslova. — Neka družina 8 gl. v sr.
Za afrikanski misijon: Č. g. M. P. 1 gl. Za misijon v Adrijanopolu: Č. g. M. P. 1 gl. Za cerkev v bohinski Bistrici: Č. g. M. P. 3 gl. —
C.	g. fajm. Ant. Smrekar 5 gl. — Neimenovan gospod 1 tolar za 2 gl. star. den.
Za altar sv. Jožefa na Reki: Č. g. B. Bartol 1 gl» — Neimen. 1 gl. 50 sld. — J. K. za poseb. nam. dušnega in telesnega zdravja 1 gl.; 1 gl. pa za ranjco osebo L. R., da bi se je spominjali pri sv. maši. — Mati in sin 1 gl. 50 sld. (kar je bilo zadnjič po zmoti med darovi za bob. Bistrico).
Za Škofijsko cerkev v Sarajevemv Bosni: J. K. 1 gl. Za sv. Detinstvo: Č. g. B. Bartol 2 gl. — Šolska mladina v Šturiji 4 gl. — Dve osebi 60 sld. — Neim. 60 sld. — Po č. g. J. Dolencu: Mar. Rutar 1 gl.; Jož. Fajgelj 1 gl. — Tri šolarice 80 sld. — Iz Radolice udje 5 gl. 80 sld. — Iz št. Ožbalda 1 gl. 46 sld. - .Neža Lipovšek 34 sld.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in saiožniki: Jožef lllaznikovi nasledniki v Ljubljani.