Jesenski utrinki
Pust, deževcn jesenski dan. Listjc žc dobiva rumenkast nav-dih. Nckatcra drevesa že gola in osamljena stojijo ob pločniku. Pihlja rahel vcicr. Ta ziba in omo-goča listom lep polct. Dcžne kap-Ije polzijo po oknu in prijetno
škrebljajo. Na ncbu grozeče pla-vajo črni oblaki. Ves ta poglcd v meni prcbudi zalost. Pri srcu me stisne, ko vidim ra jesenski dan, ves ovit v dež, tcmne oblake in meglo. Zažclim si sončnih dni, vc-sclcga kričanja otrok na ulici. Za-/.elim si srcčnih pogledov in vesc-lih nasmehov na obrazu mimogre-
dočih. Te sanje se nekam zgubi-jo. V sobi mi postane tcsno. Zopct mi pogled zap/ava sfcozi oioio. JVa parkirišču vidim avtomobilc. Tam stojijo kot nemočni Ijudje, prcmo-čeni in premraženi. Kot nekdo, ki nima nikogar, da bi mu dal zavet-je, nikogar, na kogar bi sc lahko naslonil. Ljudje v dežnih plaščih ia z raznobarvnimi dežaiki hitijo po pločniku. Zdiju se mi mrki,
utrujeni ia žalostni. Kotnaj posve-tijo drug drugemu kančck pozor-nosti, da sc pozdravijo in si name-nijo nekaj toplih besed v tem mr-ziem času. Le drobni ptički neu-trudno cepctajo po lužah in iščejo zavetja in hrane. Nckaceri od njib se stiskajo na okenskih policah.
ALENKA HREN, 7.d OŠNoveJarše