MAJ
16	P
17	T
18	S
19	C
20	P
21	S
Janez Nepomuk Faškal Venancij Peter Cel. Bernardina + Feliks, Kant.
22	N
23	P
24	T
25	S
26	e
27	P
28	S
29	N
30	P
31	T
5. po Velik. 2> Križ.-Andrej B. Križ.-Donacijan Križ.-Magd.Pac. Vnebohod Gregory VII. J Viljem Akv.
S. po Velik._<9
Kine. grobov Angela Mer.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST Si AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDLNJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations).
ŠTEV. (NO.) 98.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. MAJA — THURSDAY, MAY 19, 1938
LETNIK (VOL). XLVII,
Čehoslovaška vlada namerava iti v dovoljevanju pravic narodnostnim manjšinam do skrajnosti; ne bo pa dovolila izpremenitev državne ustave. — Nemci zahtevajo popolno avtonomijo in groze z nemiri.
Praga, Čehoslovaška. — Čehoslovaška vlada je ta torek dokončavala osnutek novega zakona, po katerem namerava iti do skrajnosti v svojem popuščanju napram narodnostnim manjšinam v državi, v prvi vrsti napram Nemcem. Šla bo v resnici tako daleč, da bo moral njen načrt zadovoljiti manjšine, ako jim je za to, da pridejo z vlado do sporazuma, in ako seveda ne gredo njih zahteve naravnost do take meje, kjer jim je zadostitev nemogoča, na pr. odcepitev od Čehoslovaške in priključitev drugi državi.
Kolikor se je moglo izvedeti, zahteva nemška manjšina, da Čehoslovaška popolnoma preuredi svojo, doslej centralizirano vlado in da se država izpremeni v nekako federacijo, podobno, kakor jo ima Švica. Do take skrajnosti pa vlada nima namena iti, kajti ve, da bi bil od tega le prav kratek korak do popolne... odcepitve ozemlja, na katerem kompaktno žive Nemci, in njega priključitve Nemčiji. Pač pa se bodo manjšinam priznale razne druge predpravice. Tako se jim bo dala takozvana kulturna avtonomija, namreč, da se bo v šolah, ki leže v ozemlju kake narodnostne manjšine, vršil pouk v jeziku tiste manjšine. Dalje se jim bo priznala tudi uradnost njih jezika v večjem obsegu. Doslej je v veljavi, da se v tistih krajih, kjer ima manjšina najmanj 20 odstotkov svojih ljudi, izvršujejo uradne listine v obeh jezikih, manjšinskem in češkem ;v naprej bo zadostoval samo manjšinski jezik. Sudetskim Nemcem se bo poleg tega dovolila tudi avtonomija za njih socijalne in gospodarske zavode, kakor na pr. trgovske zbornice. Garantiralo se jim bo tudi, da bodo varni pred raznarodovanjem.
Kljub vsem tem popustitvam pa se sliši iz krogov Nemcev, da jih program vlade vse prej kakor pa zadovoljuje. Kakor že gori omenjeno, popolno avtonomijo hočejo imeti jn takorekoč absolutno neodvisnost od vlade v Pragi. Njih voditelji trdijo, da je med sudetskimi Nemci ne-potrpežljivost dosegla že tak- višek, da se jih komaj še zadržuje od resnih činov, in se boje, da se bodo pojavili splošni nemiri, kadar bo vlada objavila svoj osnutek glede narodnostnih manjšin.
Iz vladnih krogov pa se nasprotno povdarja, da so Nemci »a Čehoslovaškem neusmiljeno zapeljani od nazijskih agitatorjev iz Nemčije in da nimajo nobenega pravega povoda za pritožbe. Vlada je namreč tako demokratična, da se v tem oziru lahko primerja s katerokoli drugo demokratično državo na svetu, in da torej ni nobenega vzroka, da bi se morala državna ustava sama izpremeniti, kakor to Nemci zahtevajo. Razvidno je torej, da tem ni v resnici to-' .da si P"bore avtonomne Pravice, marveč vleče jih, da se
PREUREDITEV ANGLVLADE
Angleški zračni minister vržen iz vlade.
London, Anglija. — Min.
predsednik Chamberlain je u-videl potrebo, da izvede znatne izpremembe v svojem vladnem kabinetu, da bo uspešneje odbijal čimdalje bolj srdite napade opozicije. Tako je te dni prestavil razne ministre od enega departmenta v drugega, enega ministra pa je docela izključil iz vlade. Dosedanji zračni minister Swinton je moral iti, in sicer zaradi o-strih kritik, ki so bile naperjene od javnosti proti zračnemu oboroževalnemu programu. Na ta način meni Chamberlain, da si je utrdil svojo pozicijo in da se bo lahko postavil pred zbornico, ko bo v njej prišla ta zadeva prihodnji torek v obravnavo.
■-o-
AMERIKANEC SE UČI ANGLEŠČINE Chicago,. 111. — V tukajšnjo; Dante šolo se je zadnji ponedeljek vpisal neki 19 letni deček, ki je sicer pristen Ameri-kanec, toda govori pa samo — kitajsko, in v šolo je prišel zdaj, da se nauči angleščine. Fant, dasi belega plemena, je bil namreč, ko je bil star sedem let,adoptiran od kitajskega trgovca Charlie Junga, 2300 So. Wentworth a ve., ter je odšel na Kitajsko s svojo krušno materjo. Tam se je na-vzel popolnoma kitajskih običajev in se naučil kitajskega jezika, da je zdaj, ob svojem povratku po 12 letih, bolj Kitajec kakor pa belec.
-o-
ZAGONETEN SLUČAJ Dunaj, Avstrija. — Dunajska policija je zadnji ponedeljek objavila, da je našla v Donavi truplo barona Wm. von Kettelerja, ki je bil pomočnik nemškemu poslaniku na Dunaju, von Papenu,, predno je Nemčija zasedla Avstrijo. Truplo je bilo v vodi več tednov in ne kaže nobenih znakov nasilja. Kakor se ugotavlja, je von Ketteler pa^el pri nazijih v nemilost in izginil je takoj isti dan, ko so prišli Nemci v Avstrijo.
-o-
VELIK NAPREDEK LETAL-STVA
New York, N. Y. — Kot del narodnega tedna zračne pošte, s katerim se ima pokazati, koliko je letalstvo napredovalo v zadnjih dobah, je neki aeroplan zadnji ponedeljek napravil dolgo pot iz Denver-ja, Colo., do tukaj, ki znaša 1,710 milj, brez vmesnega postanka. Vozil je s seboj štiri potnike in 1600 funtov zračne pošte ter je napravil omenjeno pot v nekaj manj kot devet urah.
SRDITA BITKA NA KITAJSKEM
Japonci z vso silo udarjajo na
kitajsko linijo.
Šanghaj, Kitajška.— Že nekaj dni sem divja na bojiščih v srednji Kitajski najbolj krvava in divja bitka cele sedanje vojne. Japonci so se z vso silo zagnali, da stro kitajski odpor in da združijo obe zasedeni ozemlji v severni in srednji Kitajski. Do 800,000 mož je aktivno udeleženih v tej bitki, ki vihra na 250 milj dolgi fronti. Glavna točka za katero gre, je mesto Sučov, ki je važno železniško križišče. Japonci strahovito ob-delavajo to mesto iz aeroplanov in z artilerijo, vendar Kitajci trdijo, da njih črta doslej še ni pretrgana.
PAPEŠKO ODLIKOVANJE ZA AL SMITHA
New York; N. Y. — Tukajšnji kardinal Hayes je zadnji ponedeljek predsedoval ceremonijam pri katerih se je bivšemu governerju Al Smithu podelilo visoko papeško odlikovanje. Od papeža Pija je bil namreč imenovan zaupnim ko-mornikom papeža, in sicer v priznanje za njegovo udejstvo-vanje pri dobrodelju.
SEDEČA STAVKA V MESTNI HIŠI
Cleveland, O. — Tukajšnjemu županu Burtonu in njegovemu mestnemu odboru delajo zadnje dni veliko preglavice mestni relifarji. Na zasedanju odbora zadnji ponedeljek se jih je zbralo v mestni hiši do 1000 in so izrazili namero, da bodo ostali tamkaj, dokler ne Bo državna zakonodaja kaj ukrenila za odpomoč cleve-landskemu relifu. Demonstranti so se nato organizirali tako, da jih bo ostalo v mestni hiši okrog 150, nakar bo zavzela njih mesta druga skupina enakega števila in se bodo tako izmenjavali, dokler ne dosežejo izpolnitev svojih zahtev,
——o-
TREZEN AVTOMOBILIST
Chicago, 111. — Na tukajšnjem varnostnem sodišču je bil v ponedeljek obsojen pod obdolžbo vožnje v pijanem stanju na deset dni zapora in prepoved vožnje za šest mesecev Leon. Peterson, 3218 No. Halsted. Aretiran je bil zadnji petek in je tedaj policiji izpovedal, da je izpil "samo" kakih 30 do 40 kozarcev.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
KRIZEMJVETA
—	Mexico City, Mehika. — Med desničarji in radikalci je prišlo v ponedeljek pred tukajšnjo univerzo do krvavega spopada, pri katerem' je bilo resno ranjenih šest dijakov. Povzročili so spopad socijali-sti, ki zahtevajo, da se mora uvesti v univerzo socijalistična vzgoja.
—	Budapesta, Ogrska.—Policija je v ponedeljek zajela več nazijskih agitatorjev, kateri so se vozili z ladjo po Donavi in pri vsakem mostu vzklikali: "Doli z Judi!" V notranjščini je biia ladja o-krašena z raznimi nazijskimi reki.
—	Dunaj, Avstrija. — V neki ulici judovski trgovci niso dovolili nazijskim četašem, da bi preiskali njih trgovine. Judje so bili pri tem tako koraj-šnji, da so se raje spopadli z naziji, kakor pa bi jih pustili v svoje lokale".
-o-
NEPREMIŠLJENA MLADINA
Chicago,. 111. — 18 letni Arthur Shupert se je zadnji ponedeljek spri s svojm dekletom, 18 i letno Mildred Henning, na nje domu, 4453 No. Merrimac ave. Užaljen je odšel od nje in ji zagrozil, da se bo ustrelil, k čemur je dekle zavrnila, da nima koraj-že. Vendar pa se je je pozneje polastil nemir in telefonirala je na fantov dom, 6118 Eddy st. Pri tem pa je izvedela, da .ie Arthur že izvršil, kar je zagrozil.
OPOMIN
KARDINALA
Kardinal Mundelein opozarjal katoliške voditelje, naj posvete posebno pažnjo brezposelni mladini,
Chicago, 111. — Ob otvoritvi prve letne konference voditeljev !mlad'inske organizacije, Catholic Youth Organization, v torek, se je prečitala zboro-valcem poslanica kardinala Mundeleina, v kateri je prelat opozoril duhovščino in katoliške lajike, naj se z vso vnemo zavzemajo za brezposelno mladino. Cerkvi je naložena posebna odgovornost, je dejal, v sedanjih časih za mlade ljudi, ki dokončajo šolo, ne da bi imeli dosti prilike, preskrbeti si delo. Taki so najbolj izpostavljeni nevarnostim, ki tiče v brezdelju.
V istem smislu je govoril tudi škof Sheil v svojem otvoritvenem govoru. Povdarjal je, da mladina, ki je postala žrtev brezposelnosti in temne bodočnosti, kaj hitro izgubi vso ambicijo, ter zapade mate-rijalizmu, cinizmu ter raznim prevratnim političnim in verskim naukom. Namen omenjene organizacije je, da premosti vrzel, ki jo je povzročila brezposelnost in navdahne mladino k zvestobi do dežele in do cerkve.
-o-
ŠTEVILNI PROBLEMI PRED ZAKONODAJO Springfield, 111. — Gover-ner Horner je zadnji ponedeljek zvečer objavil, da bo sklical izredno zasedanje državne zakonodaje ali za ta petek, ali za ponedeljek. Na njej pa se ne bo razpravljalo samo o re-lifnem vprašanju,marveč predloženih bo še število drugih točk, kakor na pr. podaljšanje triodstotnega prodajnega davka na utilitetne proizvodnje, ustavna konvencija, razširjenje chicaškega letališča, licenca za avtomobilske voznike, itd. Vsega skupaj bo baje okrog 20 predmetov prišlo v razmotrivanje.
Iz Jugoslavije
Vojni ujetnik iz svetovne vojne se je po triindvajsetih letih srečno vrnil v domovino. — Velik požar, ki je pri Sinjem vrhu uničil petim posestnikom gospodarska poslopja. — Smrtna kosa in drugo.
ŽUPAN VZEL OBLAST V SVOTE ROKE
brez vsakih omejitev pridružijo Nemčiji.
Zupan mesta Jersey City, N. J., se je do skrajnosti odločil, da ne bo znotraj mestnih meja dovolil nobenemu radikalnemu govorniku nastopa. Tako se je moral voditelj ameriških socijalistov, Norman Thomas, že dvakrat umakniti iz mesta. Organizacija vojnih veteranov se je postavila na stran župana in gornja slika kaže enega njenih obhodov po mestu.
Po 23. letih zopet doma
Sladka gora pri Šmarju, 28. aprila. — Iz Rusije se je vrnil po 23 letih Debenak Jožef, ki so ga že mnogi smatrali za mrtvega, ker ni nič pisal. L. 1915 je bil ujet, 4 dni in 4 noči so morali hoditi brez hrane in brez spanja. V Moskvi je bil 6 tednov v bolnišnici, pozneje pa v Nižjem Novgorodu v barakah, od koder so jih pošiljali na delo. Pozneje je postal strojnik v mlinih nekega grofa blizu mesta Razanj. Istega grofa je srečal zdaj, ko se je vozil v domovino, v Moskvi, kjer ga preživljajo dobri ljudje. L. 1921. se je poročil in ostal vsa leta pri svoji družini v vasi Un-gor s 480 hišami blizu mesta Kazanj. Pravi, da vlada tam pomanjkanje in beda zlasti ob slabih letinah. Tudi davki so neznosni. Hotel se je vrniti z žgi;o in 3 otroki vred, pa za ostale ni dobil dovoljenja, zato je prišel sam in bo skušal tudi družino spraviti sem. Na domu je nasei še očeta in 2 sestri, ki so ga takoj spoznali, na vsej poti domov pa ga ni spoznal nihče.
-o-
Zločinska roka
Sinji vrh, 27. aprila. — Zločinska roka je podtaknila v so sedni vasi Hrib požar, ki je uničil petim posestnikom vsa gospodarska poslopja. Začelo je goreti ob pol 3 v noči od pretekle nedelje na ponedeljek pri posestniku Pavlu Šnelerju, ki je najhujše prizadet, ker si ni mogel rešiti nič drugega, kakor svoje in svoje družine življenje ter šest glav živine, vse drugo mu je uničil požar. Ostali štirje prizadeti sosedje so si rešili skoraj vso premičnino. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci s Sinjega vrha, ki so z neumornim delom in s svojimi malimi brizgal-nami ves dan v ponedeljek gasili goreča poslopja in preprečili, da se ogenj ni še bolj razširil.
Celotno škodo cenijo na približno pol milijona dinarjev, zavarovalnina pa znaša komaj 150.000 din.
namestniki na podlagi zakona o občinah podpisali ukaz, s katerim se odloča, da se ime občine Jakobski dol v okraju Maribor levi breg spremeni'v ime SV. Jakob v Slov. goricah.
-o-
Smrtna kosa
V	Zagorju je umrl Ivan Hauptman, uradnik TPD v pokoju, ki je služboval celih 50 let.
—	V Ljubljani je umrla Hermi-na Lunder, šolska upraviteljica.
—	V Struževem pri Kranju jr umrla Frančiška Golobova, žena obrtnika, stara 40 let.
-o-
Kronanje slike Marije Pomagaj v St. Vidu pri Lukovici
Na velikonočni ponedeljek je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman kronal zelo češčeno sliko Marije Pomagaj v Št. Vidu pri Lukovici. Kljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo nad ,2000 jludi. Slavnost bi se imela vršiti zunaj na prostem, pa je to i preprečilo slabo vreme.
-o-
Lepa 'starost
V	Novem mestu je slavila 80 letnico svojega življenja daleč po Dolenjskem spoštovana gospa Katarina Oblakova, lastnica že nad 100 let obstoječe renomi-rane trgovske hiše Alfonz Oblak v Novem mestu. Jubilantka je bila rojena leta 1858 v Kropi na Gorenjskem iz daleč znane Šo-larjeve rodbine.
Slabe izkušnje
Prileten možak z dežele, se je ustavil v neki gostilni v Mariboru. Tam je prisedlo k njemu neko dekle in z njim popivalo, Ko je dekle izginilo, je mož ugotovil, da mu je zmanjkala denarnica, v kateri je imel 600 dinarjev. Stvar je hitro prijavil policiji, ki je začela preiskavo. Pri tem je neki delavec opozoril stražnika na neko žehsko, ki jo je videl v družbi okradenega moža, pa jo je zaradi tega pošteno izkupil. Napadel ga je namreč prijatelj ovadenega dekleta in ga tako obdelal s pestmi, da je moral iskati zdravniško pomoč.
-o-
Novo ime občine
Beograd, 29. aprila. — Na predlog ministra za notranje zadeve dr. Korošca so kraljevski
Odlikovanje
Odlikovan je bil s srebrno kolajno Dominik Poženel, poveljnik orožniške postaje v Velenju.
-o-
Pet mesecev za oko V Lavtižarjevi gostilni pod Šmarno goro je nedavno prišlo do prepira in pretepa med delavcem Josipom Torkarjem iz Zgornjih Pirnič in vojnim invalidom Antonom Medvedom. Zadnji je prvega prijel za prsa, ta pa je Medveda tolkel po glavi s pestjo in ga tako močno udaril v levo oko, da mu je ranil zrklo in so morali potem oko v bolnišnici operativno izrezati. Sedaj je bil Torkar pred kazenskim senatom v Ljubljani obsojen na pet mesecev strogega zapora. Poleg tega mora poškodovancu plačati 2000 dinarjev za bolečine in 5000 Din za izgubljeno oko.
Nesreča na Ježiči
Na železniški postaji na Ježici je bil uslužben 32 letni delavec Jože Kreclar, po poklicu čevljarski pomočnik iz Varaždina. Ko je obtesaval železniške pragove, ki so bili zloženi na velikem kupu, mu je spodrsnilo, da je padel na tla. Pri padcu se je hudo ranil na hrbtenici, da je izgubil dar govora. 'Prepeljali so ga v ' ljubljansko bolnico.
Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikaoski Slovenec8' -
'AMEFMKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 19. maja 1938
Amerikanski Slovenec
ryi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta lttl*
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
pDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telef&n: CANAL 5544
Naročnina«
_$5.00 - 2.50 _ 1.50
a Celo leto _ pol l»ta -JU četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto --—-
Ba pol Ista -- 3.00
Za četrt leta -----1-75
Posamezna številka ----- 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerie«,
Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year---
For half a year
_$5.00
_2.50
_ 1.50
For three month* -—
Chicago, Canada and Europe:
For one year __^ $6.00
For half a year--— 3.0.0
For three months _ -.1.75
Single copy------- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredništvo frAj dan m pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.___________
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______
Slovenci združite se!
Akademsko društvo "Slovenija" v Pragi je sprejelo in objavilo naslednjo resolucijo, pod zgorajšnjim naslovom. Glasi se:
"Na pomlad narodov leta 1848. so napredni slovenski študentje na Dunaju osnovali društvo "Zedinjeno Slove-njo" z namenom, buditi narodno zavest in braniti slovenske pfavice pred tujci. Danes, čez 90 let, smo se zbrali slovenski dijaki v Pragi na ustanovni sestanek društva "Slovenije", katerega smatramo za nujno nadaljevanje nekdanje "Zedinjene Slovenije", kajti današnje razmere in težnje slovenskega naroda so v marsičem podobne re-volucijskim letom okrog leta 1848.
Ker vidimo v tujini svetoven in domač politični položaj mnogo ostreje in objektivneje kot morda vi v domovini, smo se zato strnili ne glede na versko in politično opredelitev v eno vrsto, pripravljeni žrtvovati vse svoje sile v slovenske kulturne, socialne in narodno obrambne namene.
Poleg tega smo si nadeli nalogo seznanjati demokratsko čehoslovaško javnost z našo kulturo in jo zainteresirati za slovenske razmere. Nočemo, da bi prijateljstvo obeh narodov bilo le kos papirnate pogodbe. Danes je usoda Slovencev, Cehov in Slovakov ne le podobna, temveč
tesno povezana.
Da pa bomo mogli svojo nalogo povoljno in objektivno vršiti, vas pozivamo, da nam v tem čim bolj pomagate. Hočemo biti glasniki slovenskega naroda in ne inteligenčni 'zkoreninjenci. In to bomo lahko le tedaj, če bomo vsi za-osti poučeni o temeljnih vprašanjih našega delovnega ljudstva. Kajti narodnostno kulturna in socialna vprašanja se ne dajo ločiti.
Mi v Pragi smo z združitvijo storili prvi korak k splošni narodni koncentraciji, ki je v današnjih grozečih časih nujnost. Hočemo vam biti zgled. Pozivamo vas, da tudi vi končate medsebojne ozkosrčne politične spore, da se združite na demokratični osnovi v mogočno vrsto slovenskega ljudstva. Tek zgodovine nas ne sme najti, kot vselej doslej, razkosane in nepripravljene.
V upanju, da naš poziv iz tujine v domovini ne bo naletel na nerazumevanje, vas tovariško pozdravljamo.
Slovenski študentje v Pragi."
Naj sledi par pripomb. Predstoječa resolucija je velikega pomena ne le samo za nas Slovence, marveč za vse Slovane. Kakor so bili v prejšnjem stoletju slovenski študentje, na Dunaju in v Pragi nekaka straža in nekak politični vremenski barometer, ki je opozarjal domovino pred raznimi političnimi nevarnostmi za Slovence in Slovane, tako se je pojavila tudi ta resolucija baš v času, ko preti Slovanom raztresenim okrog germanskega telesa velika nevarnost. Iz tega stališča je to izjavo za pozdraviti.
Seveda, treba je pa previdnosti, kdo stoji za resoluci-Izjave: "Strinili smo se ne glede na versko in politično opredelitev," so služile večkrat kot politične lima-nice. Celo naši sosedje na Lawndale, ko so hodili okrog z žakljem in zbirali miljonski fond, so to izjavo imeli za svoj politični rožnivenec in so z njim glede zbirke dobro uspeli. Kadar ie v narodu razburjenje, se ga na take li-manice kaj lahko lovi. To omenjamo le mimogrede radi previdnosti.
Ne da bi hoteli kake direktive dajati, ampak zdi se nam, da bi bilo zelo umestno za inteligenco vseh slovanskih narodov, da bi se organizirala med seboj ter bi tvorila nekako propagandno matico za vsaj idejno združitev-vseh Slovanov. V resoluciji se bere nekaj o Slovencih, Cehih in Slovakih. Kje so ostali Slovani? Kje so predvsem Poljaki in Rusi? Proti germanski nevarnosti bo treba med Slovani strnjenih vrst — ali pa jih bo sovražnik uničeval posamez ene za drugim. Kakor posamezne palice iz Svatopolkove pripovedke in primere, jih bo polomil ene za drugim.	,
Vsled velike mize rije, v katero je padla Rusija po revoluciji, so Slovani postali med seboj zadnja leta idejno zelo razdvojeni, foič ne tajimo, dejstva so to. Odkar je
jo?
Rusijo podjarmil komunizem, nima uradna Rusija nobene skupne slovanske politike. V svojih utopističnih mislih, da bo komunistična miselnost zajela ves svet, troši bilijone in vsa sredstva, ki jih zmore v tem ozira. Koliko bilijonov je šlo iz Moskve zadnjih dvajset let za komunistično propagando po svetu? Ali je šel kak rubelj za slovansko propagando? Morda niti ena sama kopejka ne, če ni to služilo komunizmu. Tam, kjer bi morala biti glava in srce za slovanstvo — ni nič.
Odličen Ceh je o priliki izjavil: "Germanom in Romanom na zapadu je čisto prav, da Ruse davi komunizem. Ta pojav na Ruskem bo idejno razdvojil vse Slovane, da bodo padli proč od glavnega debla slovanskega drevesa, ki bi drugače lahko zasenčil vso Evropo."
S tem je veliko povedano. In zdi se, da ko v tem ozi-ru med Slovani zija največji prepad, germanstvo dviga glavo, liki kobra, da zada slovanstvu nevarni ugriz.
Rusija bi morala biti skrbna mati vseh Slovanov. To poslanstvo ji je določila usoda, toda nesrečni komunizem ji je zmešal glavo in srce. Podobna je ženi materi, ki popiva v oštariji, njeni otroci pa sami doma, izpostavljeni vsem nevarnostim. Napadajo jih drugi, pa ni skrbne matere od nikoder, da bi jih branila in da bi zastavila svojo besedo za svoje otroke. Prav taka je današnja Rusija.
In v takih razmerah, kaj naj pričakujemo?
NAŠE ČASTITKE ZMAGOVALCU Pittsburgh, Pa.
Tudi mi pošiljamo zmagovalcu v kampanji za Amerikanski Slovenec Mr. Antonu Grdini častitke iz Pittsburgha, ne samo oni iz Bridgevilla. — Kranjska Micika je zapisala, da je jezila in dražila Mr. Grdinata. Seveda je, zato je tudi glasove iz Pennsylvanije pošiljala Mr. Grdinatu. — Veste kaj, Mr. Grdina, to samo vain povem, da mi je Kranjska Micika poslala "special delivery" pismo, da bi postavili Mr. Math Klučevška za kandidata Pennsylanije. I, za božjo voljo, Mr. Klučevšek je pa nekaj tisoč glasov že daroval za Mr. Grdinata. V pismu mi je omenila, da Mr. Grdina raste kot "beker", in naj bi šel v Kalifornijo, češ, da čemo mi imeti vodjo bliže Pittsburgha. — Drugo leto pa mora zmagati naša država Penna. Pa ne da bi drugod bralci Amerikan-skega Slovenca mislili, da mi ne delamo za katoliške liste. To ni resnično, ampak da> nismo zmagali je kriva le ta nesrečna depresija, ki nas tlači da je strah. Pred letom dni so se- naši uredniki Amer. Slovenca in Ave Maria nahajali med nami v Pennsylvaniji in vsi smo obljubili, da bomo delali za razširjanje teh katoliških listov. Toda kot nalašč, so bili naši dobri delavci prizadeti z velikim šlrajkom, komaj so začeli par mesecev delati, že zopet so doma in podpirajo vogale. Upajmo pa na boljše čare in zmagabo prišla. Castita-mo zmagovalcu Mr. A. Grdinatu.
Ker že pišem, naj še poročam, da je po trimesečni bolezni umrl Peter Grabrian in sicer je umrl 12. maja na domu št. 2520 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Umrl je v sta-
rosti 48 let. Doma je bil iz Ad-lešič pri Črnomlju, na Dolenjskem. Zapušča, ženo in dve hčeri, Anno omoženo Flajnik in Margareth, omoženo Ko-stelc. Pogreb se je vršil v ponedeljek 16. maja iz hiše žalosti v cerkev St. Mary na 57th street.
M. C., zast.
--o-
KAJ NOVEGA NA CALU-METU IN OKOLICI
Calumet, Mich.
V sredo, 4. maja, je bila na javni dražbi prodana Seneca bakrena družba za svoto 190,000 dolarjev. Družba se je vršila v sodnijskem poslopju na Eagle River. Samo eden ponudnik je bil in sicer v osebi Wm. K. Clute iz Grand Eapidsa, ki je zastopal lastnike obveznic Seneca družbe. Prodaja mora biti potrjena po vladnem sodišču, nakar postane pravomočna. Ako vladno sodišče isto prizna, bodo novi lastniki dali rudnik v najem Calumet in Hecla družbi, za dobo petih let, z pravico, da ista lahko v tem času rudnik odkupi za svoto 750,000 dolarjev. Ako Calumet in Hecla ne prevzame rudnika, potem po preteku petih let, ostane :sti last sedanjih kupcev. S tem so navadni delničarji prišli ob vse, kajti s prodajo rudnika so se izbrisale vse te obveznosti, razun prednostnih terjatev, kot so davki. Calumet in Hecla se že pripravlja za eksploracijo toda ker nima sedaj baker trga dvomijo, da bi šla naprej z večjim delom.
Copper Harbor naselbina, ki je najzadnja v Keweenaw polotoku, bo imela od sedaj naprej svojo pošto. To je prvič v zgodovini naselbine, da bo imela svoj poštni urad. Vzrok, da je poštni oddelek sklenil 1 ustanoviti tam pošto je ta, ker se mudi v poletnem času v
Fib rt W&lkSns, ki je drlžavrii park ter se nahaja blizu naselbine, zelo veliko turistov, katerim so dosedaj dostavljali pošto ob gotovih dneh, oziroma so morali sami iti po njo. Za poštarico je bila imenovana Mrs. Ejlizabeth Mathews, soproga Jos. Mathewsa, bivšega poštnega raznašalca na Ca-lumetu, ki je upokojen.
Calumet in Hecla družba je zadnji teden izdala svoje trimesečno poročilo, ki jasno kaže,kako velik je bil padec zadnje tri mesece v bakreni industriji. Družba je v treh mesecih prodala za 203,813 dolarjev bakra, dočim je lansko leto v isti dobi prodala za 2,-804,266 dolarjev bakra, toraj ni letos prodala niti za eno desetino toliko kot lani. . Po odbitju stroškov in drugo, izkazuje 61,581 dolarjev dobička, dočim je imela lani za isto dobo, 1,456,102 dolarjev dobička. Tako velik padec ni nihče pričakoval. Nekatere druge bakrene družbe izkazujejo mnogo boljši račun, to pa glavno iz razloga, ker imajo tiste družbe svoje lastne tovarne za izdelovanje bakrenih potrebščin med tem, ko se mora Calumet in Hecla zanašati na odprti trg, kajti nikdar ni poskušala, da bi si oskrbela svoj lastni trg. To je tudi vzrok, da je sklenila drastično znižati produkcijo.
Prvič v zgodovini Calumeta bomo lahko odposlali naša pisma po zrakoplovni pošti naravnost od tukaj naprej. Ta poskus se vrši v tednu od 15 do 21 maja. Dan 19. maja je posebno odločen kot calumet-ski dan. Trgovske zbornice in druge javne organizacije ur-girajo ljudstvo, da se posluži ra omenjeni dan te prilike in sodeluje, tako, da bo mogoče poslati iz Calumeta najmanj kakih 500 funtov pošte po zrakoplovu.	■■■■■? v
V	Keweenaw okraju je bilo zadnji teden na javni dražbi prodanih za zaostale davke 550 parcel raznih zemljišč. Dva bogataša iz Chicage sta prišla na dražbo. Eden je kupil 35 parcel in drugi tri parcele. Ta zemlja se nahaja okrog Keweenaw Point. Vsi lastniki, katerim je bila zemlja prodana, pa imajo 18 mesecev časa, da dolg poplačajo, nakar postane zopet njihova last.
V	nedeljo so imeli farani župnije sv. Jožefa posebno farno sejo, na kateri so razpravljali kako najti pota in sredstva za popravo cerkve, i katera je nujno potrebna. Odkar je bila e'erkev postavljena pred 35. leti, ni bila, razun manjših vsakdanjih poprav, še preslikana. Najprej bo potrebno, da se jo na novo prekrije, ker brez dobre strehe ni vredno začeti z notranjščino. Potem pa potrebuje prenovlje-nja, v notranjščini od vrha do tal, kar bo, seve, stalo lepo svoto. Edini način za dosego tega je pač ta, da vsak poseže bolj globoko v žep, ker drugega ne. preostaja. Vršile se bodo še v naprej razne prireditve in posebne kolekte v to s vrh o.
Proti koncu prvega tedna v
maju so nas posetili, Mr. Steve Vrancich, lastnik JugOsloven-skega Glasnika, Mr. Leo Jur-jovec, operator premikajočih slik in Mr. Mike Popovich, gostilničar, vsi iz Chicage. Mr. Jurjovec je tudi predsednik Reliance Federal Savings & Loan Association in predsednik Zapadne Slovanske Zveze, dočim je Mr. Popovich glavni nadzornik iste. Po kratkem obisku so se zopet povrnili nazaj.
V petek večer, 13. maja se je vršil ob sedmih zvečer, v cerkvi Srca Jezusovega, velik shod katoliške mladine iz celega okrožja, na katerim je govoril kot glavni govornik, škof Rt. Rev. J. C. Plagens iz Mar-quetta. Shod se je vršil pod pokroviteljstvom Catholic Youth Organization,, po zaključku cerkvenih pobožnosti je mladina odkorakala z WPA godbo na čelu, v tukajšnji Armory, kjer se je seja nadaljevala in po seji je bila za mladino zabava s plesom. Zastopana je bila mladina vseh cerkva v tukajšnjem okrožju.
J. Č.

ČLANICAM PODR. ŠT. 16,
sžz.
So. Chicago, 111.
Članicam podružnice Slovenske Ženske Zveze v So. Chicago naznanjam, da se vrši naša mesečna seja v četrtek zvečer 19. maja. Vse katere imate od zadnjega bunko partyja denar od vstopnic, ste prošene, da ga prinesete gotovo na sejo. Tudi tiste katere imate še knjižice, ne pozabite jih prinesti, da se stvar končno uredi. — Ne pozabite tudi, da imamo v ^nede-ljo 29. maja skupno sv. obhajilo. Zbirale se bomo v cerkveni dvorani, kjer dobimo šopke. Bodite v dvorani gotovo 15 minut pred osmo mašo, da potem vse skupaj odkorakamo v cerkev. Upam, da se bote stoodstotno odzvale temu povabilu. — Pozdrav celokupnemu' članstvu.
Katie Triller
List "Am. Slovenec" je laat nina katoliških Slovencev ^ \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ameriki.
DENARNE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V. Jugoslavijo: ]
Za: Din:
$ 2.55.. $ 5.00.. $ 7,20.. $10.00.. $11.65.. $23.00..
.. 100	II
.. 200	II
.. 300	||
.. 420	||
.. 500	II
..1000	|
V Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.50........ 100
$ 12.25........ 200
$ 30.00....... 500
$ 57.00........1000
$112.50........2000
$167.50........3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 p'osljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 Wf."i Cermak Road CHICAGO, ILL.
V šoli. — Učiteljica: "Pri živalih razlikujemo štirinožce in dvonožce. Štirinozci imajo po štiri noge, na primer osel, konj. Dvonožci pa, so živali na dveh nogah (pokaže naslikano gos). Ta je dvonožec, jaz sem dvonožec, vi vsi ste dvonožci. Torej, Lizika, kaj sem jaz."
Lizika vstane, preplašena pogleda učiteljico in zašepe-če: "Goska, gospodična.''
*	w *
Na letovišču. — Letoviščar (v gostilni) : "Ali bi mi dali dve brisači?"
Gostilničar :"Da, ali mar mislite vse poletje ostati pri nas?"
*	* *
On ni bil. — Stric: "Kdo je stikal okrog mojega žganja?"
Nečak: "Jaz že ne."
Stric: "Prav zares ne?"
Nečak: "Res ne! Steklenico te postavili tako visoko, da je
nisem mogel doseči."
* * *
Fo ovinkih. —A: "Prijatelj, prednje kolo pri tvojem avtu je razrezano!"
B: "Seveda, ker sem vozil čez steklenico." A: "Pa je nisi zapazil?" B: "Kako, ker jo je mož
imel v žepu."	•
* * #
Dolg razgovor. — "Šef: "Malo dolgo ste govorili po telefonu, gospodična!"
Uradnica: "Bil je to poslovni pogovor.''
Šef: "Že dobro, gospodična, toda prihodnjič vam ni treba naših klijentov nagovarjati s srčkom."
* * *
Starost. — Gost: "Gospod natakar, pred tole gosjo pečenko pa je treba sneti klobuk!"
Natakar: "Me veseli,če vam tekne."
Gost: "Ne, ne, starost moram spoštovati,"
* * *
Sebe ,je pozabil. — Oni
"Mislim, da bom prihodnje leto napredoval v službi in potem se bova lahko vzela. Imel bom $150 Din mesečne plače in s tem boš že izhajala."
Ona: "Gotovo, dragec, potrudila se bom, da bom s tem izhajala. Toda od česa boš živel ti?"
* * *
Praktičen mornar. — Mornar je nosil staro čepico, ki je imela veliko luknjo na vrhu. "Zakaj pa si te luknje na za-šiješ?" so ga vpraševali tovariši. — Cemu neki? Ne morete si misliti, kako prijetno je, ko se človek popraska po glavi, ne da bi bilo treba čepico dvigati."
m NATIONAL m ■ 'AIR MAIL WEEK
V MAY 15-21, 1938
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(123)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
V dohreni upanju, da so bdi ljudje prijatelji, se je obrnil od črnih, ker je menil da so divjaki in sc približal belim. Nazadnje je letalo obstalo precej blizu obzidja in pilot ter njegov spremljevalec sta stopila iz njega. Skozi odprta vrata so pa drvela cela krdela belih divjakov Kavuru.
Oba letalca sta sc jim s početka začela brez strahu bližati, toda kmalu sta zapazila njihovo sovražnost, kajti Kavuru so sc pripravljali da ju napadejo. 'Po videč sta naglo skočila k letalu. Eden je naglo sprožil strel, nato še drugega in Kavuru se je zvrnil po tleli, vsi ostali pa proti njima.
Muviro, poveljnik Tarzanovih Wa-zirov je videl, da je tukaj treba takojšnje pomoči. Poprej je nameraval, da počaka Tarzana in se z njim posvetuje. toda ko je videl, dti sta letalca v veliki nevarnosti, pred divjimi Kavuru, se ni potnišljul in čakal. Takoj je zapovedal svojim Wazirjcm hiteti na pomoč.
Divji Kavuru so jih po številu seveda zelo prek,'' ali, to je M uviro dobro I, toda Waziri se jih niso ustra-Njiliova srca ho bila junaška, kaj-
.......ili so na tolike zmage, ki so
jib izvojcvali s svojim velikim poveljnikom Tarzanom in tako so se brc* strahu vrgli na številne divjake K a* vuru.
vedel, šili ti potni
Četrtek, 19. maja 1938
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3
ANGLIJA SE POGREZA
Angleške oblasti sedaj močno skrbi, ker je dognano, da se Anglija vsako leto globlje pogreza v morje. Kakor naglašajo angleški strokovnjaki, bo še sedanji rod doživel, da bo Anglija morala na bregovih reke Temze napraviti visoke obrambne nasipe, da voda ne bo poplavila londonskega mesta. Prebivalci, ki prebivajo ob bregovih Temze, naglašajo, da že nekaj let opazujejo, da se obrežje vedno bolj pogreza, kar je sedaj tudi znanstveno dokazano.
Vsakdo se spominja še tiste strašne noči leta 1928, ko je voda reke Temze prestopila bregove ter je sredi londonskega mesta stala več metrov visoko. Takrat je udarila čez bregove s tako silo, da je razdejala zidane nasipe ter je udrla v podkletna stanovanja, kjer je utonilo mnogo ljudi. Nekateri deli londonskega mesta so samo kot mali otoki gledali iz vode. Takrat so bili vsi prepričani, da je to nesrečo povzročilo veliko deževje v zvezi z morskimi valovi, ki so naenkrat udarili na suho zemljo. Reka Temza je namreč tisto pomlad močno narasla.
Toda od tistihmal se dogaja nekaj čudnega: Voda vsako pomlad više nastopa in poplavlja vedno več londonskih okrajev. Ljudje v dolini gornje Temze so od takrat že navajeni, da jim narasla voda vsako pomlad odnese lesene hiše, hleve in skednje. Po nekaterih mestih ob Temzi pa se prebivalci vsako pomlad tako rekoč že vnaprej pripravljajo, da bodo vsaj nekaj tednov morali za promet po svojih ulicah rabiti le čolne. Vse to je poprej bilo le redko ali pa takih primerov sploh ni bilo.
Znanstveno je sedaj ugotovljeno, da se obrežje na južno-vzhodni strani britanskih otokov vsako leto pogreza, zbog česar se pogrezajo tudi hiše, mostovi in obrežni nasipi. Kadar morski tok žene morsko vodo posebno močno navzgor po Temzi, takrat se zdi, da ladje, ki so privezane na obrežju med Tow-erom in Westminstrom, stoje tako visoko na vodi, da bi lahko brez težave zaplule na obrežno sprehajališče. Vodna gladina namreč v takem primeru stoji precej više kakor pa gladina cest. Da grmeče in viharne vode ne udarijo na suho, je vzrok le ta, ker jih zadržujejo silni obalni nasipi, ki so zgrajeni iz mogočnih skalnih klad. Talna voda pa tako pritiska, da iz špranj Wed skalnatimi kladami brizgajo celi studenci. /
Nikdar še ni bilo mogoče znanstveno dognati, zakaj se je pred nekaj leti začel majati silni most ,'Waterloo", ki je bil zgrajen tako močno, da so rekli, da bo stal celo večnost. Ta most ni bil le nenavadno trden, marveč je bil tudi prava mojstrovina arhitekture. Bil je zgrajen iz kamna. Naenkrat pa se je ta silna in krasna zgradba začela majati in gugati. Na pomoč so poklicali najznamenitejše stavbenike, ki pa niso vedeli nič svetovati. Skušali so most popravljati in ga okrepiti. Vendar je bilo prizadevanje zaman. Vedno bolj je grozila nevarnost, da se bo most podrl. Morali so most podreti, ker se je kamenje, ki ga je bilo sto tisoč ton, začelo gibati in Jesti narazen, čeprav je bilo še malo časa poprej vse še tako trdno. Zadnji steber tega krasnega londonskega spomenika so te dni podrli.
2e več let se boje tudi za prekrasno kateckaio sv. Pavla, ki stoji le nefyj korakov vstran od brega Temze. 2e so mislili, da je ne bodo več mogli rešiti. Naenkrat se je namreč pogreznil del temeljnega zidovja, zaradi česar Je silna in mogočna kupola dobila hude in široke razpoke. Na vso moč so si prizadevali, da so za silo rešili to prelepo cerkveno stavbo. Od vseh strani šo jo povezali z močnimi verigami, razpoke pa so zalili z močnim beto-
nom.
Še prav pred kratkim pa se je v grofiji Norfolk zgodilo nekaj, kar bo Angležem moralo povzročiti res hude skrbi. Bilo je neke noči, ko je naenkrat prihrula voda čez mirne in obdelane kraje ob morski obali. Kmetje, ki so imeli svoje hiše malo bolj vstran od morskega obrežja, so si mogli rešiti le golo življenje in pa nekaj živine. Vse drugo je pobrala voda, ki je naenkrat po krila njihova rodovitna polja. Polje je izginilo. Kjer je še včeraj bilo polje, je danes morje. Tega pa ni bilo krivo viharno morsko valov je. Prav tamkaj so komat dodelali močne nasipe zoper morje. In te nasipe, ki so jih cele tedne temeljito delali, je morje odneslo, kakor odnese voda peščene nasipe, ki jih otroci delajo za igračo.
Doslej so mislili, da morje in njegovo valovanje izpodjeda skalnato in strmo angleško obrežje, ki se potem podira v morje, ko je dovolj izpodjedeno. Menili so, da je to nekaj docela naravnega. Sedaj pa so znanstveno dognali, da se Anglija že celih 5000 let vsako leto pogreza v morje, in sicer vsako leto vsaj za nekaj col. Včasih morje pober.e več zemlje, včasih pa manj.
Ob času kralja Henrika VII. je kardinal Wolsey v Londonu zgradil več gradov. Ti gradovi stoje danes celih 9 čevljev niže, kakor so pa stali pred 400 leti. Angleška zgodovina nam iz srednjega veka pripoveduje o več obrežnih mestih, ki jih dandanes nikjer več ni. Severno morje jih je požrlo.
Mesto Wincheksea je bilo v srednjem veku utrjeno mesto, ki je stalo še v 13. stoletju. Dandanes pa to mesto leži več milj daleč od obale pod morjem. Mesto Dimwich je bilo važno trgovsko središče v vzhodni Angliji. To mesto pa je leta 1347 bilo od morskih valov razdejano. Prebivalci so nato mesto zgradili bolj vstran od morja. Toda že 100 let kasneje, to je leta 1570 so znova udarili morski valovi na suho in mesto ugonobili. Tisto mesto dandanes leži že več milj od morske obale pod morjem. Na obrežju pri Lincolnshire vidiš ob močni oseki moleti iz morja ostanke nekdanjega gozda, ki je nekdaj tam rasteh Ko pa pride plima, vse skupaj zopet izgine več metrov globoko v morje.
Današnja skrb temelji v spoznanju, da se Anglija ne pogreza v enakomernih presledkih, marveč v raznih obdobjih. Že več desetletij se je zdelo, kakor bi to pogrezanje bilo ustavljeno. Sedaj pa se zdi, da je napočila nova doba pogrezanja. Naj se dandanes dogodi, da bi ob morski meni in ob velikih viharjih na Severnem morju morska voda udarila le poldrugi meter ali dva metra više, kakor je udarjala doslej, kar pa nikakor ni izključeno, pa je katastrofa za vso Anglijo. Najbogatejša angleška dežela Horsey je v nevarnosti, da se pogrezne v morje, če ne bodo na južno vzhodni strani Anglije kmalu postavili mogočnih nasipov, katere pa bo treba vedno sproti utrjevati iii zviševati. Če se to ne bo zgodilo, bo kmalu morska gladina višja od suhe zemlje in cela angleška pokrajina bo izginila v morju.
-o-
NENAVADEN DOGODEK
Nedavno se je dogodil kaj čuden dogodek v iKopenhage-nu. Delavca Maria Ekeja so našli v njegovem stanovanju mrtvega. Vsa preiskava, ali je možakar šel samovoljno v smrt, je pokazala, da tega ni bilo. Nazadnje so ugotovili,da je sam povzročitelj svoje 3mrti. Dognali so, da se je u-smrtil s plinom. Možakar je mesečnik. Gotovo je vstal v spanju in v spečem stanju odprl plinsko pipo.
SE VEDNO UPAJO NA ZMAGO
IZ ZGODOVINE ZRCALA
Kljub velikim porazom, ki jih je utrpela zadnje čase, je španska vlada še vedno optimistična upa na končno zmago. Slika kaže nekega vladnega častnika, ko daje pouk rekrutom.
m
Slllllllllllilllllllllllllllllffl

KAJ SE SUŠI PO SVETU?
omilili
NENADOMESTNA IZGUBA
V	sloviti štokhoimski Wid-strandovi zbirki bakrorezov, ki obsega 40.000 kosov, je nastal požar, ki je ogrožal vsa zbirko. Le s težavo je uspelo ogenj obvladati, toda 2000 del je bilo uničenih. Med temi deli je tudi 20 izvirnih Rembrandtovih radi-rank in prvi tisk "Doktorja Fausta". Ogenj je uničil nadalje šest Diirerjevih bakrorezov, eno radiranko Lukasa van Leydena in več del Andresa Zorna.
-o-
NOV IZUM V KINEMATOGRAFIJI
V	tokijskem zavodu za fiziko in kemično raziskavanje je dr. Takeo Šimicu izumil pripravo, ki omogoča predvajanje filmov pri dnevni svetlobi. Namesto običajnega belega projekcijskega zaslona uporablja črno 'platno' iz celuloida, ki ima na svoji površini 50.000 izboklin. Te izbokline odsevajo baje popolnoma luč projektorja, vsako drugo svetlobo pa asorbirajo.
-o-
NOVE VRSTE KOVINA
Znanstvenikom se je posrečilo združiti lastnosti kovin in gumija. To so dosegli tako, da so zvulkanizirali kovino z mehkim gumijem. To bo imelo v tehniki velike posledice.
Od te nove iznajdbe bosta zlasti imela veliko korist ladjedel-stvo in letalstvo. S pomočjo te nove zmesi kovine in gumija bo namreč mogoče v prihodnje stroje brez šuma in pretresa zasidrati. Tudi bo mogoče železniške vagone bolj elastično pripenjati enega na drugega. Železniške vagone bodo poslej lahko delali take, da bodo vsi imeli kolesje iz te nove zmesi, zbog česar ne bo vozilo več tako treslo. Ob velikih krivuljah kolesje ne bo več tako hreščalo in škripalo, kakor je doslej. Takisto bo pri električnih železnicah na ovinkih v prihodnje odpadla tista cvileča muzika, ki je doslej šla vsakomur skozi ušesa in zobe.
Ni pa še znano, ali bodo te poskuse, ki so se doslej posrečili, kaj kmalu delali v velikem obsegu. Verjetno pa je, da se bo stvar obnesla, od česar ima vsa javnost pričakovati velikih koristi.
iiiiiiimjiuuiuuiuii,'
vprašanje pokojnine negušu u-rediti tudi v sporazumu z italijansko vlado.
-o-—
NENAVADNA LADJA
Na Angleškem nameravajo spustiti v morje nenavadno ladjo. Ta ladja bo imela namreč vijake ob svojih straneh. Ti vijaki bodo rabili tudi za krmarje-nje in drugega krmila sploh ne bo. Novi parnik, ki si ga je dala zgraditi železniška družba Southern Railway za promet med Lymingtonom in otokom Wightom, se bo imenoval "Ly-mington" in ga gradi neka ladjedelnica v Dumbartonu. Prednost nove konstrukcije je ta, da se more ladja obračati poljubno tudi če so vodne prilike zelo omejene.
-o-
IZNAJDBA TIHOTAPCEV
Budimpeštanska policija je odkrila nenavadno tihotapljenje z valutami v katero so, kakor pišejo listi, zapleteni tudi razni ugledni finančniki. Med areti-ranci je tudi neki knjigovez. Po anonimni ovadbi je devizni oddelek policije izvršil preiskavo pri tem knjigovezu in ugotovil, da so šle velike vsote v valutah in devizah med knjižnimi platnicami v inostranstvo. Našli so še celo vrsto platnic, v katerih so bili pripravljeni bankovci po sto pengojev, angleški funtni bankovci in papirni dolarji. Tihotapci so v neki starini kupili 200 starih knjig za majhen denar in te knjige je knjigovez na novo vezal, pa tako, da so bile vezave pripravne za tihotapljenje valut. Doslej še niso mogli ugotoviti,
koliko časa so tihotapci že vršili svoj posel in za kakšne vsote so oškodovali državno blagajno. -o-
CARSKE DRAGULJE SO UKRADLI
Tolpa vlomilcev je vdrla ponoči v počitniško hišo sira Harol-da Wernherja v bližini Londona. V hiši je bilo ob času vloma samo služabništvo. Zjutraj je eden izmed slug odkril, da je neka okenska šipa razbita. Takoj nato je našel še druge sledove vloma in na zadnje se je izkazalo, da je šlo vlomilcem v prvi vrsti za dragocene predmete, ki jih je bila lady Wernherjeva, ena izmed hčera bivšega ruskega velikega kneza Mihaela, podedovala po svoji materi. Osobje je takoj pozvalo policijo, ki pa doslej vlomilcev ni mogla izslediti.
-o-
KOLIKO JE VREDNA PLEŠA
Civilno sodišče v Bramptonu na Angleškem je sodilo v zanimivi pravdi. Mistra Jos. Latch-forda je zadela prometna nesreča, ki pa je razen kratkega živčnega napada bila brez posledic. Mr. Latchford se tudi za stvar ni Več brigal, ko je naenkrat opazil, da mu je lasje čudovito hitro izpadajo, dasi prej nikdar ni imel te nadloge. To je spravil v zvezo s svojo nesrečo in vložil tožbo proti šoferju, ki ga je povozil. Ko je prišel na razpravo, ni imel več niti enega lasu. Dasi strokovnjaki niso bili vsi istega mnenja, se je vendar sodišče postavilo na stališče, da sta šofer in nesreča kriva pleše Mr. Latchforda, in mu prisodilo odškodnino 1500 din.
V starem veku so narejali ko-vnasta zrcala, ki so bila tako popolna, da so se v njih zrcalili obrazi prav natančno. Tisoč let kasneje so proizvajale razkošne, industrijske Benetke že steklene plošče, ki so bile obložene s cinkovim amalgamom. Iz Italije se je mlada industrija preselila na Češko, nato v bogati Niirii-berg, dokler je ni 1. 1665 povabil trgovinski minister Colbert v Francijo, kjer je bila skoraj 150 let monopolna industrija. Šele zdaj se je izpolnila tisočletna želja z oboževanjem zrcala, kakor ga ni dotlej še nobena dežela poznala. Zakaj, narod, ki je bil v vsem in povsod za zgled fine-se, si je seveda želel in je bila tudi njegova dolžnost, da se venomer ogleduje v zrcalu in se nadzira, da more biti potem zares za zgled . . .
Na dolgi poti iz klasičnega starega veka do modernih dni, se je zrcalo glede na zunanjost in glede na svetovno naziranje na vso'moč spremenilo. V pradavni dobi, nekako tedaj, ko ga je lepa Helena vprašala za svet, preden se je sestala s Paridom, je ogledalo kaj rado proizvajalo karikature. Treba se je bilo precej močno zagledati v kovinsko ploščo, da nisi videl zgolj izmaličene spake namesto svoje podobe. Kasneje je postalo zrcalo skrajno naturalistično: vsak človek, ki se je pogledal vanj, je videl grdo, mrliško zeleno nakazo, tako da je bilo treba vso domišljavost odstraniti, če si mu hotel verjeti. Na Francoskem, v deželi lepega vedenja in kavalir-stva, so ga za vselej odvadili grde spakedravosti in so mu zamašili usta, to se pravi, hrbtišče — namesto z živim srebrom, s pristnim srebrom. In glej! Zdaj je postal optimist in je zrcalil tudi zelenorumene obraze v ro-žasti barvi.
Zrcalo je zašlo tudi v storije, pravljice in čarovnije. Salomonovo ogledalo, ki je bilo med
*	-f? * * «4« ♦ ❖ ♦ 4» 4»«4? ♦	♦ ❖ ❖ %
*
NEKAJ KRASNEGA
MILOŠČINA Z Al KRALJA
Pariški "Figaro" poroča iz Londona, da pripravlja angleška vlada predlog o pokojnini bivšemu abesinskemu cesarju. Predlog bo izročen v odobritev Društvu narodov v Ženevi, ki bo razpravljalo o likvidaciji abesin-nkega problema. Neguš živi zdaj v Bathu, kjer je moral opustiti prejšnje stanovanje zaradi skromnih gmotnih sredstev. Zašel je v kočljiv finančni položaj. V Londonu sodijo, da se bo dalo
* 4*
-fc Lep
a.
•3*
ZA MESEC MAJNIK
altarček z Marijinim kipom z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Krasni altarček, ki ga vidite tu na sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit je iz medenine, ki se ne ubije, če pade iz rok. Krasno barvan z krasnimi barvami. Je pravi kras za vsako katoliško družino. S tem altarčkom gre skupaj krasen Marijin kip, ali pa če želite kip Srca Jezusovega, ali pa kip cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
cena $2.00
V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček. Pišite še danes ponj in z naročilom pošljite potrebni znesek.
Ko naročate ne pozabite natančno omeniti, kak kip želite, Marijin, ali kak drugi.
f
J Knjigarna Amerikanski Slovenec
4* 1849 \V. Cermak Road,	Chicago, Illinois
+
J«	^ ty fy ^ «$> «$> »J«
* * & & & + * * * * +
4* *
* * * + * g
svečanimi obredi sestavljeno iz sedmerih kovin, je dajalo v mlaju odgovor na vsa vprašanja. V "Sneguljčici" ga je kraljica iz-praševala, katera je najlepša v deželi. — V marsikaterih krajih se dekleta s svečo v'roki postavijo preden j da bi v njem zagledale svojega bodočega moža. Slabo znamenje je, če se ogledalo razbije in šfe se samo od sebe razpoči ali pade s stene, napo-eduje smrt. Če otroci predolgo stoje pred zrcalom, se jim vteg-ne prikazati črna roka ali peklenšček z rožički. Včasih je bila navada, da so šibo devali za zrcalo, dandanašnji, seveda, spada šiba le še k Miklavžu, ki jo prinese hudobnim otrokom...
Zrcalo je tudi za znanstvo pomembno, saj je že večkrat nastopilo kot vžigalno sredstvo. V cesarski palači v Carigradu je pa bilo zrcalo skrivši pritrjeno na stropu in ko je prišel beneški poslanik Enrico Dandelok cesarju Manuelu, je to zrcalo na cesarjevo povelje skoraj oslepilo poslanika. Skoraj slepi Enrico Dandelo je postal kasneje beneški dož in se je za ta zločin maščeval tako, da je neusmiljeno opustošil bizantinsko Cesarstvo.
Moderna medicina pa uporablja zrcalo, da ga izprašuje za mnenje kakor ga je svoj čas pravljica. Zrcalo za grlo, oči ušesa in podobno so dragoceni prerokovalci, ki povedo dosti bolj važne stvari ko to, "kdo je najlepša v deželi" ali kateri bo ženin. Ker je zrcalo tako izredno brihtno in se bolje spozna po notrini Človeškega telesa ko človek sam, pa mogoče ne bo dolgo dotlej, ko se bo neki neznansko brihtni vnuk teh zrcal upravičeno imenoval tako, kakor se že desetletja brez vzroka in podla ge imenuje veliko ogledale v spalnici: psiha, to je „dušu". -o-
Širite in priporočajte Ust "Amerikanski Slovenec"!
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI
' , '•■•• j"'		
	wl0m	
		ft?
		Be
		
		
		k f|l|
		1|Lc!K '
		
		
		
moje preljubljene pokojne soproge
Mary Gačnik,
ki je preminula in se preselila v neskončno večnost 19. maja 1937.
Izročili smo truplo k večnemu počitku, a spomin na drago pokojno pa še živi med nami. Saj ne mine ne ure in ne dneva, da bi mi ne bila v spominu. Kamor koli se ozrem, si mi pred očmi, moja predraga, ljubljena ter nikdar pozabna soproga. Prav zelo te pogrešamo, jaz, tvoj soprog, in polnoštevilm prijatelji m znanci.
Eno leto je že poteklo, odkar si me zapustila Ti, odšla si nam v kraje boljše, od koder več vrnitve ni.
Svet, veselje me ne mika, kar odšla si Ti od nas; ta izguba je velika, rane ne zaseli čas.
S cvetjem grob smo okrasili v blag in trajen Ti spomin, cvetje sem žalil s solzami mojih srčnih bolečin.
V	grobu tihem tamkaj snivaš, večno spanje že sedaj; v miru božjem le počivaj, večna luč Ti sveti naj.
V	raju bomo se združila, zopet si stisnila roke, da, pokojnica predraga, to bo srečno svidenje! . . .
•a.-«- *
Žalujoči ostal Tvoj nevtolažljivi soprog
JOSEPH GAČNIK.
Indianapolis, Ind., 19. maja 1938.
Stran ?
M*.

i¥i>r • • ? i..
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
7rt:i-T.""	■ nT nrim«
* Četrtek, 19. maja 1938
I
"Dušica"
H

romam
Spisala B. Orciy Prevedel Piulvui
Stopnice so peljale v strašno sobo. Margareta je stopala po njih spoštljivo in pobožno, kakor bi stopala po stopnicah oltarja. Saj so peljale na kraj, kjer se je žrtvoval njen mož za nedolžne, nesrečne in preganjane.
Stražna soba je bila močno razsvetljena. Nenadna svetloba ji je jemala vid, zaprla je za trenutek oči, vse razbolele od solz in bedenja. Zrak je bil zatohel, po težkem tobaku je dišalo, po vinu in po prestanih jedilih. Zamreženo okno je nad vrati gledalo na hodnik.
Polno vojakov je bilo v sobi. Eni so sedeli, drugi so stali naokrog, spet drugi so ležali na klopeh ob steni. Najprž so spali.
Eden njih, narednik, je bil najbrž poveljnik stražne čete. Z eno samo besedo je udušil nemir in govorjenje, ki je polnilo stražnico, ter kratko dejal: "Tod, državljanka!" Obrnil se je k odprtini v steni na levo. Vrata so sneli, kakor je bilo videti. Le železen zapah je ležal čez odprti vhod. -4 Narednik ga je dvignil in pokimal Margareti, naj vstopi.
Nehote se je Margareta obrnila po Chauvelinu.
Pa Chauvelina ni bilo nikjer več. Margareta je prestopila prag ječe —. Ali je naredniku ostalo še kaj usmiljenja v njegovem robatem vojaškem srcu? Ali se je morebiti spomnil na svojo ženo, na svojo sestro ali mater, ko je videl ubogo, od žalosti in tuge uničeno ženo in neizrekljivo bol v njenih sinjih očeh —? Ali je morebiti bledi obraz lepe žene vzdra-mil zadnjo struno poštenja in viteštva v njegovem srcu, okamenelem od grozot, od brezsrčnosti, od krvi revolucij onarne dobe—?
Dejstvo je, da se je, koj ko je Margareta stopila čez prag, sam postavil na stražo k zapahu, s hrbtom proti ujetnikovi celici. Margareta je za hip obstala. Mračno je bilo v celici. Blevšalo se ji je od obilne luči v stražni sobi in izprva ni nič videla.
Podolgasta nizka soba je vsa ležala na njeni levici. Lesena stena je oddeljevala ozek kotiček na skrajnem koncu sobe od drugega prostora. Margareta se je spomnila na nesrečno Marijo Antoinetto, ki je v tem kotičku preživljala zadnje dni, skrivajoč se pred žaljivimi pogledi sirovih vojakov. Stopila je dalje.
Na mizici v kotu je stala oljnata svetilj-ka in ob njeni slabi luči je polagoma razločevala različne predmete, par stolov, še eno mizico in ozko, železno pa udobno posteljo ob steni. In tedaj je opazila tudi Percy j a —. Sedel je. Levo roko'je imel napol steg-njeno po mizi, glava mu je klonela na roko.
Margareta ni kriknila, niti vztrepetala ni. Le za hip je zaprla oči, da bi zbrala ves svoj pogum, preden bi ga spet pogledala.
Nato pa je tiho in odločno stopila trdo k njemu, pokleknila na kameniti tlak k njegovim nogam in spoštljivo nesla na ustnice roko, ki mu je onemogla visela ob strani.
Zgenil se je. Trepet je šel po vsem njegovem telesu, malo je dvignil glavo in hri-pavo šepnil:
"Povem vam, da ne vem! In če bi tudi -."
Objela ga je in si položila njegovo glavo na srce.
Počasi se je obrnil k njej, njegove oči — votle in krvavo obrobljene — so se srečale z njenimi očmi —.
"Moja ljuba, ljuba —! Vedel sem, da boš prišla —!"
Pritisnil jo je k sebi.
Niti sledu ni bilo o utrujenosti ali onemoglosti v njegovem objemu in ko je čez nekaj časa dvignila oči, se ji je zdelo, da so bile le sanje njene preplašene razgrete domišljije, kar je malo poprej videla pri vstopu v celico, — njegovo trudno sklonjeno glavo, njegov izmučeni upadli obraz.
Vroča kri je plala po njegovih žilah, naglo in strastno ko kedaj poprej, življenje, močno, kljubovalno, je oživljalo njegove mogočne ude, njegova zgovorna, krepko začrtana usta, njegovo jasno čelo —.
"Percy", je dejala nežno, "le par trenutkov so nama dali! Mislijo da bodo moje solze zlomile tvoj upor, ki ga sami zaman skušajo streti —!"
Zrl ji je v oko s tistim globokim, nemim, pa tako zgovornim pogledom, ki veže dušo k duši, in v globinah njegovih si-njemodrih oči je spet zaplesala nesmrtna njegova veselost in šegavost.
"Beži beži, ženica!" je dejal in glas mu je drhtel, tako ga je vzburila njena bližina. "Kako malo te poznajo, kaj —! Tvoja pogumna, lepa, plemenita duša, ki ti sije iz tehle tvojih lepih, ljubečih oči, ta bi samemu peklu kljubovala —!
Zapri svoje lepe oči, ljuba! Zmešalo se mi bo, če bom še dolgo pil njihovo lepoto!"
Držal si ie njen obraz v rokah in res se je zdelo kakor da bi se ne mogel dovolj nasititi njenih oči. In sredi tolike žalosti, sredi tolike nesreče in smrtne nevarnosti je bila Margareta srečna kakor nikdar poprej. Tedaj vsaj je čutila, je videla, da je njen, čisto njen.
Neznosne muke, pomanjkanje hrane in počitka, ki so trajale že teden dni sem, in ki so oslabile njegovo mogočno, silno telo, so oslabile tudi njegovo krepko voljo, ki je znala dotedaj vedno skrivati svoja čuv-stva pod krinko malomarnosti in hladnosti. Ljubezen, strastna velika ljubezen do žene, je butnila z vso silo, neovirano na dan —.
Gladil ji je zlate lase, zagrebel obraz vanje in mrmral:
"Ljuba moja, tako sem bil truden, preden si prišla!"
Pa nasmejal se je, vkljub žalostnemu, bledemu licu ljubljene žene, ki je v njem dušna bol črtala svoje globoke poteze, mu je zaigrala v očeh njegova stara, še vedno neugnana hudomušnost.
"Ali ni lepo," je pravil, "da me tile kru-teži neusmiljeni celo — brijejo! Kar pokazati bi se ti ne hotel s svojo teden dni staro brado —!
Z obljubami in denarjem sem nahvalil enega teh rabeljnov, da me vsako jutro oblije. Meni seve ne dajo britve v roke.
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $8.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET 1849 West Cermak Road,
mtmmmmmtmmmm^^m Chicago, Illinois
Kuhajte z elektriko
Za
boljše obede ... manj dela ... nižje stroške
Na tisoče chicaških gospodinj, ki kuhajo z elektriko, ve, da električno kuhanje napravi okus dobrim jedilom še celo boljši. Kajti hitra, enakomerna, zanesljiva električna vročina pusti naravni okus v jedilih. Manj dela je tudi, kadar se obedi kuhajo na moderni avtomatični električni peči. Avtomatične kontrole prevzemajo dosti pažnje in skrbi, ki so bile prej del kuhanja.
In električno kuhanje je poceni! Mnogo družin v Chicagi izprevidi, da jih stane električno kuhanje manj k^kor $2 do $2.50 na mesec.
Oglejte si hitre, čiste, zanesljive avtomatične električne peči, razstavljene pri trgovcih za električne potrebščine, v trgovinah z železnino, pohištvom, in department trgovinah ter v električnih prodajalnah Commonwealth Edison Co.
POSEBNA PONUDBA
1. Popust za zameno vaše stare peči. 9 Velik popust, ki bo kril stroške za napeljavo žic in za inštalacijo t večini krajev.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamfc naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Shebojigan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
°°<>CKXKHH>0<M><>0^^	<
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški an« gleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdovezan v platno-- $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
Pisano
J. M. Tfrmfc
Sam sebe grize.
Obžalujem, da gre z demo* kracijo hudo šper. Naravno to-raj, da so demokrati precej nervozni. Pravijo sicer, da je le ena demokracija, in skoro-da jim pritrdim, ampak vsak demokrat hoče prav svojo demokracijo imeti za to eno in baje pravo demokracijo. Gorje vsakemu, ki bi ne sprejel njegove demokracije. Že od sile mora biti, da se "oglašajo tudi klerikalni pismouki in govorijo o demokraciji", kakor se huduje nad tako nezaslišano predrznostjo svobodomselni demokrat v "Napredku". Kakor bi ga sami škorpijoni pikali. Naj se le malo pomiri, "klerikalni pismouki" ne bodo hodili njega za dovoljenje vprašat, če smejo kako ziniti o demokraciji.
Vsaka jeza škoduje, in vsaj ta njegova jeza je čisto odveč. Ko bi ne bil tako nei'vozen in mirno presodil razmotrivanje o demokraciji, bi si lahko prihranil vso jezo. Ne gre za kako označbo, kako ime ali kak naziv, gre za bistvo prave demokracije, ki mora obsegati vsega človeka, ne le človeške materielne strani. Končno po hudi jezi sam zapiše: "Demokracija ni ne krščanska in ne proti - krščanska. Pod demokracijo je dovolj prostora za vse vere in verska prepričanja, kajti demokracija brez strpnosti bi ne bila demokracija. Med demokracijo in krščanstvom ni konflikta." There we are. Popolnoma smo skupaj v bistvu pojma. Ako svobodo-miselc tere nekaj "o konfliktu z onimi, ki krščanstvo zlorabljajo za proti - demokratične namene in cilje" ali o "ploskajo fašizmu..:" je to le izbruh nervozne jeze in svobodomiselne mentalitete, ki se cedi od same 'vernosti', pa poskoči ko gad, ako se hoče prav vernost kje tudi udejstviti ali zahteva svoje opravičeno mesto.
Ker se v bistvu pojma prave demokracije strinja prav s temi "klerikalnimi pismouki", grize le samega sebe, če grize liste pismouke.
*
Mclkove hdote.
Najprej je hudo nervozen radi blagoslova Franku in nacionalistični Španiji. S kramo, katero on zastopa., gre vsaj do-zdaj precej navzdol naprej, in se bo baje šele obrnilo navzgor naprej, kakor pravijo in povedo pisma raznih in tudi slovenskih antifašistov. Nervoz-nost je umevna in naravna. O blagoslovu piše, kakor se navadno sliši tam za zaduhlo ba-ro. Blagoslov ni nič, Musso in Adolf sta vse. To hoče dopovedati. Tri stopnje ima. Pri nekristjanih je vse na jasnem in čistem glede blagoslova. Pri katoličanih je nekaj svetlobe, ko "za tisoče in tisoče posameznih katoličanov, ki nočejo več gledati skozi Črno oblači-no, to ne velja", kar je hudo ohladilno pri jezasti vročini. Ampak drugi katoličani so le "verniška čreda", in hudo držijo na papežev blagoslov, da prideta celo Musso in Adolf prekratka. Pustimo to jezasto robo, saj bi se razvila lahko še
kaka vročica in bi bilo treba hladilnih obkladov na možgane. Ves ogromni nekatoliški svet je na njegovi strani, celo tisoči in tisoči posameznih katolikov so njegovega mnenja, le mala 'čreda' je zabita in ima mreno na očeh,ampak ta majčkena peščica čre-darjev dela vsaj Ivanu Molku hude preglavice. Darrow je rekel, da se mu ta svet prav nič ne dopade, pa upa, da je še več ogromnih takih svetov. Naj čita Darrowa.
-o-
STRAHOVI
V nekem manjšem kraju v Franciji je prebivalstvo popolnoma iz sebe. V trgovini gospe Piel se namreč gode čudne reči. Ljudje so začeli seveda takoj sumiti rajne strahove in "rogatca" samega,da jih je prišel vznemirjati.
Pred nekaj tedni je umrla gospejina stara mati. Še isto popoldne, ko sta bili prodajalki sami doma, se je začel čudni ples. Najprej so se kar sama po sebi odprla vrata v trgovino in v kuhinjo. Istočasno se je v sobi prevrnila postelja. Vse popoldne je bilo nemogoče imeti vrata zaprta; vedno so se znova odpirala.
Ko je prišla gospodinja domov, seveda ni hotela nič verjeti. Čez teden dni pa se je za-' čelo strašenje ponavljati. Gospa je obesila svojo torbico na kljuko nad posteljo. Torbica je kmalu padla na posteljo, se sama odprla, dasi je bila dobro zaprta; postelja pa je začela zopet plesati. — Nepre-. stano so izginjale škarje, ši-vanke, likalniki in se skrivali pod omare ali celo v postelje.
Nekega dne, ko so izginile vse šivanke, so jih našli zapičene v hrbet neke prodajalke. Tisti, ki jih je našel, jih je imel sam kakih deset v hrbtu. — Najbolj modri pravijo, da je v hiši tako močno magne-tično polje, da preklada vse, kar je kovinskega; drugi pa kar dolže nemirne duše in celo Belcebuba.
KRAVA KI JE PERUTNINO
Kmet Bonaventura Piccolon v Trevisu je že nekaj časa opazoval, da izginjajo z njegovega dvorišča kokoši in piščanci. Menil je, da mu jih odnašajo tatovi, toda na koncu se je moral prepričati, da izginja perutnina v želodec njegove lastne — krave. Zasačil je namreč neko jutro kravo ravno v trenutku, ko si je hotela privoščiti raco. Pred tem je požrla dve goski in lepega purana.
_ 23 LET IZKUŠNJE	v
pj Pregleduje oči in predpisuje očala j
1BR. JOHN J. SMETANA j
OPTOMETRIST
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0S23 Uradne ure vsak dan od 9, | zjutraj do 8:30 zvečer.
J
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	OA
in stane samo:
NaroČila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois