I 42 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 Irena Prešeren I Osnovna šola Šmarjeta, 8. razred Mentorica I Mojca Pacek Svoboda v ljubezni, poeziji … P esem, pravi Vinko Möderndorfer, avtor pesniške zbir- ke Romeo in Julija iz sosednje ulice. Zakaj jih pisati? Kaj žene tega literarnega umetnika, da piše pesmi? V svojem pismu mladim pa pojasni, da vse izvira iz ljubezni, mladim izredno večplastnega in zakompliciranega čustva. Pravi, da je pri pisanju pesmi spoznal mlade (svoja nečaka), se spominjal svoje mladosti in k vsemu temu dodal še šče- pec osebne domišljije. In čeprav v njegovi mladosti ni bilo elektronike, kot jo poznamo danes, v pismu zapiše, da je ljubezen ostala ista. Še vedno nas, tako kot v preteklosti, na isti način stiska v prsih in dviga v nebo. Zato je Möderndor- fer tudi izbral ljubezen za glavno temo pesniške zbirke. Kot pojasni v pismu, so hrepenenje, ljubosumje, skrb zaradi iz- gleda, prvi dotiki, poljubi, pogledi, vznemirjenje v trebuhu enaki kot v preteklosti in spominja se, kako jih je doživljal tudi on. Pa vendar pesmi niso obtičale v preteklosti – čeprav rojen v Celju l. 1958, je avtor za snov pesniške zbirke izbral sodobni svet najstnikov – torej mobitele, kino, park, šolo … Tako se je mladim približal in menim, da mu je ravno zaradi ljubezni do poezije to tudi uspelo. Hkrati pa je, kot tudi zapiše v pismu, navdih iskal v ljubezni do mladosti – oz. v mladosti nasploh. Pravi, da je v mladosti skrito vse, tudi naše kasnejše življe- nje. T o pa izvrstno predstavi v eni izmed 39 pesmi v pesniški zbirki; zapiše, da je življenje stkano iz minulih sanj. In res je tako – sanje vplivajo na prihodnost in so pot k uspehu. Dovoliti si moramo sanjati, dovoliti si moramo živeti. Sama menim, da so življenje in sanje izredno podobno; sanjar- jenje pa je tudi izredno zabavno, tudi v ljubezni. Sanje so navdih, vendar si moramo upati zaupati in se ne upirati temu navdihu. Tako se tudi avtor ni – in danes je dobitnik velikega števila nagrad – Grumove, Boršnikove, večernice, desetnice, nagrade Prešernovega sklada … Kot zapiše v pis- mu, je začel pisati že v mladosti in obljublja, da ga poezija ne bo nikoli zapustila. Kot je tudi povedal, je bil film, poezija, literatura in gledališče njegova mladost. Menim, da to strast do pripovedovanja zgodb in veličino njegovega navdiha opazimo tudi v pesniški zbirki, izdani l. 2022 pri založbi Miš. V pesniški zbirki namreč ne manjka različnosti med pes- mimi. Nekatere so umirjene (Pred jutrom), druge žalostne (Nisva), po večini pa igrive, hudomušne (Milijon se mi do- gaja, Tik pred zmenkom …). In tako je tudi v življenju – ni vse samo veselo, igrivo, tem- več je tudi žalostno, umirjeno. Ravno tu pa je poanta poezi- je – raznolikost, pa vendar tudi življenje. Ravno zato se mi zdi naslov pisma NAJ ŽIVI REPUBLIKA POEZIJA izredno primeren. Menim namreč, prav tako pa tudi avtor, da pri poeziji vse prihaja iz srca – in tako bi moralo biti tudi v živ- ljenju. Republika Poezija je lahko nekakšen »psevdonim« za svobodno izražanje, ki priteče iz srca in se izliva na papir. Navdih za vse to je torej srce – ljubezen, če smo čisto na- tančni kot avtor napiše v eni izmed pesmi, ljubezen nikoli ne vpraša zakaj in se nikoli ne opravičuje, ker je, ker obstaja. Vendar je to prav – navdih pride spontano, ni naučen in tudi poezija ni naučena. Nikakor pa ni naučeno življenje. Literatura (kar pesem tudi je) izraža čustva, lahko pa ta čustva sežejo tako globoko, da nam spremenijo pogled na svet. Takšna moč je neverjetna in je vredna več kot vsa elek- tronika. In menim, da je avtorju ta sprememba pogleda na svet uspe- la. Pa ne da smo izredno presenečeni – avtor je namreč z imenom in priimkom zapisan že na marsikatero delo – za mlade (Kit na plaži, Jaz sem Andrej), za odrasle (Balzacov pajek, Konec zgodbe), zbirko novel (Navodila za srečo) po- ezijo za otroke (Pesmi in pesmičice, Babica za lahko noč). V pesniški zbirki pa je mladim izvrstno odprl pogled na »svobodnost« poezije. Poezija ne govori le z vsebino, meta- forami, besednimi zvezami …, temveč (kot je sam pojasnil) tudi s presledkom v novo vrstico, z dolžino verza, z razmi- ki, s presledki … Vse to je jezik poezije. Pesmi so tako po večini svobodnega verza, brez rim ali inverzije, ena izmed pesmi je celo brez ločil. Vendar so vse te pesmi zapisane iz srca – tudi štiri likovni pesmi, ki so še poseben izziv pri bra- nju in razumevanju (Obzorje, Ladja). Möderndorfer je po- vedal, da je hotel s to drzno in iskreno obliko pesmi mlade navdušiti, da bi tudi oni zapisovali čustva v obliki pesmi. Tako bi izlili svoja čustva na papir – pa so lahko te pesmi popolnoma brez oblike; uporabiti bi morali domišljijo, se iskreno in drzno izraziti ter pokazati na probleme in težave v današnjem svetu. I 43 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Mnogi bi rekli, da je drzno v pesniško zbirko uvrstiti druž- benokritično pesem Črni cvet, v kateri »stari za likovni« (kar je tudi pogovorni izraz, ki jih v pesniški zbirki ne primanj- kuje – srček, lulat) mladim pripoveduje o fantu, ki je na meji umrl, ko je bežal iz svoje države. Vendar sama menim, da je ta drznost upravičena – mladi se moramo zavedati sveta, ne smemo biti zaprti v nekem mehurčku. Avtorjeva iskrenost v mladostniških čustvih mlade pripelje do spoznanja, da so čustva »fajn«, da se jih ne smejo (smemo) sramovati. Biti moramo odprti za druge. Iskreno avtor izrazi, da umetnost rine duha človeštva naprej. To pa počne z neizprosno hojo po robu, z razgaljanjem resnice, z razgaljanjem človeške ne- umnosti. Torej drznost, iskrenost sta v literaturi (poeziji) izredno pomembni. Drzne pa so tudi ilustracije v pesniški zbirki. So namreč v punk-rokovskem slogu narisane ilustracije izpod svinčni- ka Jureta Engelsbergerja. V črni (žalost), v beli (mladost) in rdeči barvi (ljubezen) si dajejo kontrast in se dopolnju- jejo. Izbira barv je izredno primerna, saj je ljubezen nava- dno rdeče barve. Z ljubeznijo pa povezujemo tudi Romea in Julijo iz tragedije W . Shakespeara. Še ena drzna, a iskrena poteza Vinka Möderndorferja, saj sam pove, da ima Sha- kespeara rad in tudi to njegovo delo. Prav tako pa sta lirska subjekta fant ali dekle, ponekod celo oba in tako smo mladi dobili izvrstno pesniško delo, namenjeno prav mladim, s »simptomom« zaljubljenosti. Najstniška ljubezen je namreč zelo zaželena okvara srca, ki slabi možgane, lica zardijo, ustnice vzdrhtijo in krvni tlak se dvigne. In to – ter še veliko več – se dogaja mladim v zbirki. Fant, ki lahkomiselno misli, da bosta obe dekleti zapustili svoja fanta in prišli k njemu. Dekle, ki pove, kaj vse je narobe s fantom, nato pa prizna svojo ljubezen do njega; fanta, ki mu je žal za vse, česar z dekletom nista naredila; jutro fanta in dekleta, ko se spomnita drug na drugega … V vse to pa je slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, dramatik in režiser umetelno vpletel izvrstna pesniška sredstva, slabšalne izraze (butast, retardiran), nagovore (takšen si), okrasne pri- devke (droben list breze), elipse (že v torek), kratke povedi (In je lepa.), ponavljanja (tiho, tiho), besedne igre (Julija juli- ja) … Torej sodobno, po navdihu in predvsem iz srca. To pa je želel pesnik tudi povedati – sporočal je o svobod- nosti in o poeziji iz srca – tako kot sam meni – pripelje tudi resnico v srce brez ovinkov. Sama menim, da je poezija ravno ta svoboda, opominjanje drugih, da v občutkih niso sami, srce in velika ljubezen. In zopet smo pri Republiki Po- eziji, ki spominja na vse to – tudi na avtorjevo veliko misel, da s poezijo odpiramo pogled bolje od znanosti. Tako na- mreč odpremo pogled tudi na ozadje tega, kar pravi zgodo- vina – na občutke in doživljanja takratnih ljudi. Pesmi v pesniški zbirki so razdeljene v tri sklope: Včasih je preveč besed, Romeo in Julija iz sosednje ulice in Imeti rad. Skupaj sestavljajo celoto, oblikujejo zgodbo, ki si je zaslužila nagrado zlata hruška. Odpirajo pogled, opominjajo, opozarjajo in se tudi hudo- mušno igrajo. Vse to je poezija. Vse to je življenje. In kot pravi avtor: »Preberite vsak dan eno pesem. Pomaga.« Karin Batista I Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, 9. razred Mentorica I Dragica Štemberger Maljevac Recept/navodila za uporabo poezije L jubezen, poezija, navdih. Vse, kar je v življenju najbolj potrebno. Vsaka poezija se začne z navdihom in navdih se zač- ne z ljubeznijo. Veliko stvari se začne z ljubeznijo in Vinko Möderndorfer to dobro ve. Začel je pisati pesmi, odkrivati poezijo v svojih najstniških letih. In kot je zapisal: »In še marsičesa ni bilo. Bila pa je ljubezen.« S tem je začel svoje pisanje pesmi. Njegovo pisanje se je, kot je rekel v nekem intervjuju, poznalo, saj se po štiridesetih letih pisanja mora nekje poznati. Njegova dela npr. Kit na plaži, Kot v filmu, Jaz sem Andrej in druga so že prejela veliko nagrad, npr. večernico, desetnico, modro ptico … S tem je dokazal, da je sodoben slovenski umetnik, ki se lahko vživi v svet vsakogar – s svojim vsakodnevnim opazovanjem sveta. Zanj je poezija pomembna zaradi čustev, saj poezija temelji na čustvih. Po njegovem mnenju v slovenski literaturi pri-