DECEMBER IN], Adventna 2 1' Bibijana .1 T Frančišek Ks. 4 S Barbara, dev. 5 Č Saba, opat 6 P Miklavž 3E » _7 S Ambrož_ 8 N Spoč. M. D. 9 P Peter Kanizij 10 T Janez Veliki 11 S Marija, dekla AMERIKANSKI SLOVENEC ?jm SLOIENSKI LIST X AMERIKI PmJo; Za vtro in narod — ta pratieo in ranico — od loja do gmagtj GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V ' . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ZfeNSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 239. CHICAGO, ILL., PETEK, 13. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 13, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. - Z. D. čaka Vlada razmotriva posojilo za Anglijo Pri zakladniškem tajniku imeli vladni uradniki zborovanje, da se seznanijo o financah Anglije. — Razmotri-vajo se pogoji za posojilo in kredite Angliji. Washington, D. C. — Eden glavnih predmetov za razgovore in posvetovanja v tukajšnjih vodilnih krogih je še vedno vprašanje, ali naj Amerika finančno pomaga Angliji voditi vojno, in kolika naj bo ta pomoč. S tem problemom so \se bavili tudi visoki vladni uradniki, ko so imeli pri zakladniškem tajniku Morgen-thau svoje posvetovanje zadnji torek zvečer. Zborovanje je bilo tajno in objava, ki jo je izdal o njem Morgenthau, se je glasila le, da je bil njega namen, da se obvestijo vladni voditelji "o informacijah, ki smo jih prejeli od Sir Fridericka Phillipsa, podtajni-ka angleškega zakladništva." Kakor je bilo že poročano, je prispel Phillips v Ameriko '/. namenom, da predloži tukaj izkaz o premoženju Anglije, iz katerega bi se razvidelo, koliko časa bodo Angliji še dopuščale njene finance, da v gotovini plačuje svoje nakupe v Ameriki. Ta izkaz je točas-no še tajen dokument, vendar pa bo bržkone podan v javnost, namreč pred kongres, ko bo Morgenthau tamkaj apeliral za posojilo in kredite Angliji. Zakladniki tajnik bi lahko dal Angliji tajno posojilo, o katerem bi ne zvedela javnost ničesar, in sicer iz takozvane-ga stabilizacijskega sklada, ki je bil ustanovljen pred več leti v s vrh o medsebojne »podpore za stabilizacijo angleške,francoske in ameriške valute. V tem skladu je svota dveh mi-ljard dolarjev, o kateri ni treba tajniku dajati nikakega javnega poročila, ter je povsem zaupana predsedniku in njemu. Vendar pa je zelo neverjetno, da bi se Morgenthau poslužil te prilike, tir bo najbrž predložil kongresu apel, da se posojilo Angliji nakaže rednim potom, ako bo potrebno. NIKAKE POMOČI EVROPI Anglija ne dopusti dovoz živeža v Evropo. Washington, D. C. — Zed. državam ne bo dovoljeno, da bi z življenjskimi potrebščinami pomagale ljudstvu v tistih delih Evrope, ki so bili prizadeti od vojne. To je odredila angleška vlada in Ameriki je to odločitev sporočal zadnji torek tukajšnji angleški poslanik, Lothian. Na čelu propagande, da se pošlje ta pomoč Evropi, stoji bivši predsednik Hoover in Lothian je dejal, da je ravno iz obzira do njega, ko je po zadnji vojni nudil toliko pomoč Evropi, posvetila angleška vlada zadevi največjo pozornost; prisiljena pa, da je, d?, odkloni svoje sodelovanje, češ, da bi bila ta pomoč Evropi direktna pomoč Nemčiji. Nemčija, pravi Lothian, je z zasedbo evropskih držav sprejela odgovornost, da za te tudi skrbi in jih zalaga z živežem. Vsaka pomoč iz Amerike bi prihranila Nemčiji ta živež in tako podaljšala vojno. Istočasno bi bilo možno, da bi Nemčija uporabila življenjske potrebščine za vojni materij al. -o- LES ODSTRANIJO Z BOJNIH LADIJ Washington, D. C. — Izdelal se je načrt, da se vojne ladje Zed. držav preurede tako, da se z njih odstrani kolikor mogoče ves les,za kar bo potrebna svota 300 milijonov dolarjev.Dasi so ladje same iz jekla, vendar je na njih dosti lesene opreme in izkušnje sedanje vojne so pokazale, da les povzroči požar. --O—:— SMRT, KER JE PRETEPEL NEMŠKEGA VOJAKA KONCERT ZNAMENITE PEVKE Slovencem v Chicagi in okolici se priporoča, da se to nedeljo udeležijo pevskega koncerta, ki ga bo priredila znana in znamenita pevka-sopranistinja Miss Gloria Strmic. Koncert se bo vršil v Pilsen Sokol dvorani na 1814 So. Ashland ave. in se prične ob 7:30 zvečer. Miss Strmic je sicer Hrvatica, a bo imela na programu tudi slovenske pesmi. Pred nedavnim je bila na koncertnem potovanju po stari domovini, kjer je priredila po večjih mestih nastope z velikim uspehom. Zagotovljeno je torej, da bodo imeli udeleženci nedeljskega koncerta velik umetniški užitek. Vstopnice v predprodaji se dobe v uradu Amerikanskega Slovenca. V kongresu utegne biti sicer precej debate glede tega posojila, vendar se s skorajšnjo gotovostjo pričakuje, da bo končno odobreno. Ni pa še gotovo, ali se bo zahtevala za to od Anglije kaka varščina, in v kaki obliki. Nekateri priporočajo v to s who, naj bi se vzeli za varščino vrednostni papirji, ki jih Jastuje Anglija v Ameriki, drugi stavijo predlog, naj bi Anglija zastavila a\oje zaloge zlata, dočim so , (tretji zopet mnenja, naj bi se vzel "mortgage" na angleško otočje v ameriških vodah. Sicer pa, kakor nekateri trdijo, ni Anglija še tako skrajno v stiski glede svojih financ Doma je morda res že vsa zadolžena, toda premoženje, ki ga ima v Zed. državah, v Kanadi in v južni Ameriki, je to- Lorient, Francija. -*- 41 letni pristaniški delavec B. Tavi je bil pred nekaj, dnevi od nemškega vojnega sodišča obsojen na smrt pod obdolžbo, da je pretepel nekega nemškega vojaka. Pri tem se je povdarjalo, da čaka smrtna kazen vsakogar, ki bi se posluževal nasilja proti kakemu članu nemških okupacijskih čet. S PITJEM SE OPROSTIL KRIVDE Milwaukee, Wis. — Neki Harry Olson se je s tem, da je izpil 30 vrčkov piva, oprostil obdol-žbe,- da je kriv umora. Obtoženec je svoječasno z avtomobilom Ubil nekega moškega in obtožen je bil, da je storil to v pijanosti, češ, da j^ malo prej izpil 11 vrčkov pive! Olšon je priznal, da je res zvrnil toliko vrčkov, toda obenem je povdaril, da ni bil vsled tega niti najmanje pijan, Češ, da lahko dokaže, da je zmožen prenesti še vse kaj' več. In res je to dokazal. Pod nadzorstvom svojega zdravnika, ki je potem zanj tudi pričeval, je izpil, kakor omenjeno, 30 vrčkov in nato — vdel šivanko. Ta dokaz je bil tako olajševalen, da je dobil le 12 do 18 mesecev zapora. -o- IME SWASTIKA ODSTRANJENO V KANADI Toronto, Ont. — Iz minister-stva za ceste v tukajšnji provinci se je v torek objavilo, da se je ime nekega mesta blizu Kirkland jezera izpremenilo iz Swastika v Winston (prvo ime Churchilla). Prebivalstvo tega mesta se je bavilo z izpremembo imena že meseca septembra, toda končno je prišlo do odločitve, naj ime ostane, kakor je, Swastika, češ, da nima to nič opraviti z nazij-skim simbolom ,ker je imelo to ime dolgo prej, predno se je o nazijstvu sploh kaj slišalo. -o-- Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. Svoboščine bodo izginile, dejal govornik Eden govornikov pri zborovanju velebiznesa videl bodočnost Amerike v skrajno temni iuči. — Napovedal izgubo svobode in bržkone vstop v vojno. tz Jugoslavija Pred novomeškim senatom se je vršila razprava proti delavcu Adameku, ki je do smrti poškodoval mlado po-sestnieo s Potovega vrha, ko se je vračala domov z n obiska. — Še druge vesti. KRIŽEM SVETA -u. — Honolulu, Havaji.— Dva ameriška senatorja, Wheeler iz Mont, in Thomas iz Okla., ki se nahajata tukaj, sta se v torek izrazila, da ni verjetno, da bi šle Zed. države v evropsko vojno, češ, da je temu nasproten kongres, kakor tudi dežela kot taka. — Mexico City, Mehika. — Predsedniku Camacho je bil predložen načrt za izboljšanje mehiške industrije in pri tem se je objavilo, da je 20 bogatih Amerikancev slavilo predlog, da so pripravljeni v to svr-ho investirati v Mehiki 100 milijonov dolarjev. — Pariz, Francija, — Francoska policija ji" prijela vse angleške državljane, % ki žive tukaj, ter jih spravila v neko koncentracijsko središče, od koder bodo odpeljani na neki kraj v internacijo, ki pa ni objavljen. ->0- - NEMČIJA ŽE IZGUBILA, PRAVIBENEŠ London, Anglija. — Bivši če-hoslpvaški predsednik Beneš, ki je točasno predsednik tukaj poslujoče začasne čehoslovaške vlade, se je v torek izrazil napram časnikarjem, da je po njegovem mnenju Nemčija že izgubila vojno. Podlago za to mnenje vidi v več dejstvih. Prvo od teh je izid predsedniških volitev v Ameriki, drugo dejstvo tvori odločilna zmaga Anglije v dosedanjih bojih za Anglijo; dalje, velikanska zmota Italije, ki jo je naredila, ko je izzvala vojno z Grčijo, nato nezmožnost Italije, da je ta Nemčiji bolj v breme kot v pomoč, in končno posledice protinemške blokade. Beneš je dostavil, da morete biti gospodarici nad morjem le dve deželi, namVeč Anglija in Zed. države, 0dede letalstva pa obstoje v teh dveh take možnosti, da jima ne bo Nemčija nikoli enaka. New York, N. Y. — Svoboda, v kateri živi ljudstvo v Zed. državah točasno, je na tem ,da kmalu izgine in, da se ne 'bo več povrnila. Tako mnenje je izrazil vodilni ameriški letalec v zadnji vojni, E. V. liickenbacker, v svojem govoru, ki ga je imel v torek zvečer pri banketu nekega kluba voditeljev trgovine in industrije. Govornik je dejal: "Vi sedanje generacije uživate točasno svoboščine, ki jih tie boste več uživali, dokler boste živeli. Uživate tak življenjski standard, kakoršnega ne boste nikoli več, ne glede na to, kak bo izid svetovne vojne št. 2." Ako bodo Angleži premagani, je povdaril to črnogledi govornik,; boclo morale Zed. države postati največja miliUri-stična velesila na svetu, ki bo sposobna, varovati vse v notranjščini svojega, 2000 milj dolgega obrežja. Ako pa bodo Angleži vzdržali do poletja, potem, je dejal, bo ta dežela stopila v vojno in utegne poslati v Evropo na milijone vojakov. Rickenbacker je očividno eden tistih temnogledcev, ki vidijo vsak položaj vedno ocl najbolj mizerne strani. » .-o-- ŠVICARSKI LISTI NEDOBRODOŠLI V ITALIJI Rim, Italija. — Švicarski listi so menda v Italiji še dovoljeni, toda očividno niso dobrodošli pri oblasteh. Neki tukajšnji list je ostro ožigosal zadnji torek vse tiste, ki jih čitajo in iz njih dobivajo angleške informacije. Ta-ko-le pravi o teh čitateljih: "To so tisti, ki imajo vedno kaj dostaviti k objavam naših generalnih štabovh To so preroki nesreč, poklicni alarmisti, prepričani pesimisti, prazni možgani in kisli želodci, ki še obstojajo tu in tam med nami." Člankar nato dostavlja, da je prišel čas, da bi se take malo preteplo. Obsojen, ker je napadel žensko , FAŠISTOM IZDAN NOV UKAZ Rim, Italija. — Vodstvo fašistične stranke je izdalo zadnji torek svojim članom svojevrsten ukaz. Kadar se v javnih prostorih prično oddajati potom radio vojne objave italijanskega vrhovnega poveljstva, morajo vsi navzoči fašisti skočiti na noge in stoje poslušati. likšno, pravijo, da z njim lahko izhaja še vsaj leto dni. NAZNANILO * Vsem agitatorjem, zastopnikom (cam) in vsem naročnikom sporočamo, da v ponedeljek večer 16. decembra 1940. se zaključi letošnja kampanja družinskega mesečnika "NOVI SVET". Vse pošiljatve, ki pridejo v upoštev za kampanjo, morajo biti oddane na pošto ne kasneje,-kakor 16. decembra in morajo nositi datum poštnega pečata od dneva 16. decembra 1910. Pošiljatve s poznejšim datumom se ne bodo upoštevale za kampanjo; To naj vzamejo vsi agitatorji in zastopniki (ce) na znanje. Obenem apeliramo na vse agitatorje in zastopnike (ce), naj te prihodnje tri dni store še vse, kar mogoče, da pridobijo čim več novih naročnikov mesečniku "NOVI SVET". Apeliramo tudi na vse on6, ki jim je že potekla naročnina, ali jim bo-prihodnji mesec, da naj obnove naročnino do 16- dec. ter naj oddajo svoje glasove za enega ali drugega kandidata. Na delo vsi, še te ostale dni! Uprava "Novega Sveta". Novo mesto. — Pred tukajšnjim malim kazenskim senatom se je nedavno zagovarjal 39 letni delavec Josip Adamek, za zločin, ki ga je storil že meseca avgusta nad posestnico Terezijo Rajerjevo s Potovega vrha. Omenjena se je usodnega večera vračala domov na Potov vrh iz vasi Podboršta, kjer je obiskala svojo omoženo sestro.Pot jo je vodila po državni cesti, ki drži skozi gozd Račjo rido. V mračnem gozdu se ji je pridružil A-damek, ki ga pa pocestnica ni poznala. Adamek je Rajerjevo takoj ogovoril in rekel, da se ga ni treba bati, češ: Hodili boste z menoj, kakor z rodnim bratom !" Adamek, ki je bil zaposlen pri posestniku Krevsu v Mirni peči, kjer.je sekal v goidn, je bil po končanem delu na poti proti Zagrebu in tako je na cesti sredi gozda naletel na Rajerjevo. Oba sta složno prišla v vas-Bršljin, kjer je Adamek povabil sopotnico v gostilno. Rajerjeva se je branila, češ, da nima denarja pri sebi, Adamek pa je žensko le premotil, da je šla z njim. Popila sta vsak dva deci vina. Iz prve gostilne sta Šla k Osolniku, kjer sta popila pol litra vina. Ustavila sta se tudi v gostilni pri Obrežu v Novem mestu, kjer sta izpila še vsak po dva deci vina. Nato sta krenila proti Slatniku. Ko sta imela prvo mesto za seboj, je Adamek pričel siliti v Rajerjevo. Ona je sicer bila precej dobro razpoložena, toda Adameka je odklonila. Na nekem travniku blizu Slatnika pa je Adamek nasilno nastopil. Rajerjeva mu je odgovorila, da ga ni prosila, naj gre z njo, sicer pa da ima moža in otroke. Adamek je pričel nato divje preklinjati in Rajerjevi pretiti, češ, da ga je vodila za nos. Mahoma je imel v rokah nož, s katerim je Rajerjevo sunil v trebuh in pri tem vzkliknil: "Imaš dovolj!" Nesrečnica je od bolečin zakričala, Adamek pa jo je še nekajkrat udaril po ustih. Ranjena žena je napravila še nekaj korakov, nakar ji je iz rane stopilo tenko črevo in je padla. Adamek se je šele zdaj zavedel, kaj je napravil. Hotel je sicer ženi zavezati rano, ona pa ga je napodila. Rajerjeva je ležala na prostem vso noč, dokler je niso našli ljudje. Smrtno ranjeno so zapeljali v žensko bolnišnico, kjer jo je smrt \ rešila trpljenja. Adamek je po storjenem zločinu spal na istem travniku in zjutraj izginil. Nasled nje popoldne so ga orožniki izsledili. — Senat ga je obsodil na pet let robije. -o- Zimska kmetijska šola Pri Sv. Juriju ob južni železnici so s 4. novembrom pričeli prvi tečaj zimske kmetijske šole Tečaj je petmesečen in bo traja do 31. marca prihodnjega leta Učenci, kateri ta tečaj izdelajo, bodo prihodnje leto sprejeti v drugi tečaj, ki bo prav tako trajal pet mesecev. Prednost kmetijske šole je v tem, da se kmečki sinovi teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tako bo imel kmet zanesljivega delavca doma tedaj, ko ga najbolj potrebuje. V to šolo sprejemajo najmanj 16 let stare sinove kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. Prednost te šole je v tem, da kmečki gospodar laglje poravna v enem letu oskrboval-nino za pet mesecev, kakor pa pri celoletni kmetijski šoli za enajst in pol mesecev, kakor pa stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Siroj mu je stri čeljrjsti Prav težko se je ponesrečil 31 letni posestnik Ivan Hribernik z Brezja pri Mozirju. Pri delu mu je namreč padel na glavo stroj in mu stri čeljusti. Hribernika so odpeljali v celjsko bolnico. Težka nesreča Dvanajstletni sinček poštnega kontrolorja Rajko Tkavec iz Celja je šel nekega dne nabirat divji kostanj na levi breg Savinje, v bližini moškega kopališča. Deček je splezal na drevo in tako nabiral kostanj. Nesreča je hotela, da je izgubil ravnotežje in padel več metrov na zemljo. Pri padcu si je zlomil obe nogi in se poškodoval na glavi, dobil je pa tudi težke notranje poškodbe. Nesrečnega dečka so v kritičnem stanju pripeljali v celjsko bolnico. -o- Nova šola Kakor poročajo iz Murske Sobote, nameravajo v Rakičanu graditi nevo osnovno šolo. Pred nedavnim je bila tam komisija banske uprave, ki je po daljšem ogledovanju soglasno odobrila prostor na desni strani ceste Sobota-Beltinci, nasproti bano-vinske kmetijske šole, kjer naj bi stalo novo šolsko poslopje. Prostor je last kmetijske šole. Lepa starost V Jaršah ob Savi pri Ježici je pred kratkim slavil 80 letnico svojega življenja g. Miha Dimnik, ki je za občino Ježico in vso ljubljansko okolico zelo zaslužen mož. Vse javne naprave v občini v teku preteklih 50 let so nerazdružljivo zvezane z imenom g. Dimnika. On je bil tisti, ki se je pred 45. leti zavzel za regulacija Save in s tem obvaroval od nosno pridobil velike komplekse rodovitne zemlje. Le žal, da je Sava pred nekaj leti to regulacijo uničila, ker je državna oblast ni v redu vzdrževala. -o- Prireditve, ki so oglaiane ▼ "Am. Slovencu" »o vedno uspeine. * tan Ž AMERIKANSKl SLOVENEC Petek, 13. decembru 1910 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ialjkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto______________________________$5.00 £a pol leta __________________________________ 2.50 Za četrt leta ______________________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___________________$6.00 Za pol leta______________________:________3.00 Za četrt leta_________________________ 1.75 Posamezna številka...................- 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: " EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year____________________________________$5.00 For half a year................................. 2.50 For three months -......................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ______________________.$6.00 For half a year __________________________ 3.00 For three months__________________________ 1.75 Single copy ....................................... 3c Diktatorji: Hitler, Mussolini in Stalin vedno skrbijo, da ima svet poleg svojih običajnih sitnosti še veliko drugih sitnosti. Sitnosti v Evropi so diktatorje rodile, pa jih bodo tudi sitnosti uničile. Jontez zbira podatke o slovenskih ustanovah. Dobro delo. Svetujemo, da zbere in objavi tudi podatke o Rep. združenju in o njegovi akciji za miljonski fond. Ljudje bodo radi brali in mu bodo tudi hvaležni za resnične in poštene podatke. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izido list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk": O kritiziranju Dr. Korošca Prime te in tira na bolniško posteljo, potem pa, kakor ti je že odločeno. Čakaj, da zmagaš in okrevaš in se zopet nadalje varuješ, da ne zboliš. Kar nič mi ni še prav, kot bi moralo biti, a upam, da bo moj drugi dopis šel izpod ve-selejše roke. Bog daj! Vsem bralcem tukaj po Wisconsinu in tam v Minneso-ti ter po širni Ameriki, kakor tudi onim onstran morja in vsem naročnikom pa pozdrave in vesele božične praznike in srečno Novo leto. Za vse pozdrav, Voglar, tebi pa medveda. Ce ga ustreliš, bomo pa skupaj pili, samo pridi. Mary Oblak TO IN ONO IZ LA SALLE La Salle, 111. Prav blizu Božiča smo. — Sveta noč, blažena noč, se bo razlegala pesem po vseh katoliških cerkvah sveta- Velik Je ta sveti praznik, ki nas spominja noči, v kateri je bil nam rojen Sin Jezus. Vse se veseli in se pripravlja na ta veseli praznik, tako tudi naše mesto La Salle, ki je dobilo vse drugačno lice. Vse je okrašeno z lepimi zelenimi venci, s smrečjem in lučkami. Vse se je okra silo za, ta prihajajoči sveti praznik. Tudi pri naši cerkvi sv. Roka bomo imeli krasne jaslice od zunaj in znotraj. Delo za to imata na rokah rojaka Slo venca Mr. Joe Peletich in Mr. Joe Baznik. Moža nam zagotavljata, da bodo te jaslice ene izmed letošnjih najlepših jaslic v La Salle. Krasna luč v zvezdi in drugo. Vsem darovalcem hvala. Vama moža, ki se trudila za nekaj lepega pri cerkvi, pa tudi hvala. Gotovo bo marsikateri prišel rad pomolit in pogledat k štalici. Prav tako se tudi cerkveni pevski zbor pripravlja z lepo latinsko peto mašo in z drugimi krasnimi božičnimi pesma-mi. Naš mežnar Mr. Anton Baznik pa tako pravi, da bodo zii ta praznik zvonovi sv. Ro- Strukla na vogalu, en blok pod slovensko cerkvijo sv. Roka. Tu se nahaja Anton. Vsem voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto! Anton Strukel, poročevalec ——o- MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI M. Blai Um 2e DOPISOVALKA SE OGLAŠA IZ DRŽAVE WISCONSIN Da je pri sedanjih razmerah v Evropi Jugoslavija ostala v odnošajih od sosedov, v kakršnih se trenotno nahaja, je pravi politični unikum, politično čudo.. Politiki v toplem zapečku in na varnem tu v Ameriki ne morejo dosti skritizirati sedanje jugoslovanske politike in liberalni in socialistični politiki in diplomati vzamejo na piko v prvi vrsti "nekronanega kralja Slovenije", dr. Korošca. Politika je baje vsa kriva, in ves kriv je pri ti politiki dr. Korošec, in pri tem stopijo v ozadje sami Srbi in še bolj Hrvati. Izgleda, da je vsa smer političnega usmerjenja v Jugoslaviji edinole v rokah dr. Korošca in izključno od njega odvisna. Ker jim je pa dr. Korošec trn v peti radi političnega vpliva med Slovenci, jim je tudi vsa jugoslovanska politika že prav v pohujšanje. Koliko je tem liberalnim krogom za obstanek Jugoslavije, se ne more presoditi, pravijo, da so silni Jugoslovani, lahko se pa iz pisanja in kritiziranja razvidi, da jim je dr. Korošec na poti in zato ga očrnujejo radi sedanje jugoslovanske politike. Well, najmanj neke nezmotljivosti je v politiki in diplomaciji. Zato bi ne bilo ravno izključeno, da bi se motil kak dr. Korošec, ako je res vsa jugoslovanska politika le v njegovih rokah, kakor pri teh krogih izgleda. Nihče zato ne more dr. Korošca absolutno zagovarjati, ker pravilnost ali zagrešenost politike more prikazati le končni izid. Izida danes še ni, in vse izgleda, da ga šeydolgo ne bo,' k«> zopet enkrat veselo peli in .' . , , i. , _ litMtrkavgli Tr> .i o 1 < > hnotu nvnv ker borba utegne trajati se dolgo dobo. Zagovor politike je otežkočen, ko je izid negotov. Ako je res vse odvisno le od dr. Korošca, in bo izid klavern radi zagrešene te politike, bo krivda padla na dr. Korošca, če ima le on besedo, kakor ti liberalni kritiki trdijo. Ampak že taka trditev je hudo gorostasna, ker bi izginili Srbi in v, politiki prav posebno glasni Hrvatje, izmed katerih je baje vsak naj-perfektnejši politik in diplomat. Eno je pa že danes gotovo, dasi izida še ni in se ne more pravilno presoditi Korošceva ali jugoslovanska sedanja politika: da bi dr. Korošec namenoma in zavestno igral v roke Hitleru ali Mussolini ju, kaj takega je izključeno, in kdor trdi kaj takega, temu ni ravno za kritiko politike, pač pa mu je na tem, da kolikor mogoče očrni dr. Korošca, in naj pri tem vsa Jugoslavija gre žabam pet. " Dr. Korošec bo ostal očrnjen, in naj bi se sedanja ju goslovanska politika še tako sijajno izkazala, in liberalnim in naprednim kritikastrom je to glavno, kaka usoda Ju goslavije pa vrlo stranska zadeva. Skozi desetletja je bila borba zoper klerikalizem francoskim politikom glavna zadeva, zdaj je Francija na tleh, pa jim ni bilo za Francijo, le zoper klerikalizem jim je šlo .Tako je tudi pri nas in vsepovsod. Vi: UTRINKI Kandidat zmagovalec v volitvah navadno vedno izja-da urad je našel moža, kakoršnega potrebuje. Največ ljudi propade v businessu zato, ker imajo preveč prijateljev in to takih, ki postanejo zavidni, kakor hi-jtro vidijo, da kdo izmed njih hoče napredovati. pritrkavali. To delo bosta prav gotovo z veseljem prevzela in v zadovoljstvo vseh izvajala Mr. Louis Ahčin in Mr. Joe Strukel. Bomo videli, če se ne bodo ustrasili mraza. V nedeljo 22. dec. pa prikoraka v našo slovensko naselbino, v Slov. narodni dom Miklavž in sicer pride popoldne, da se pozdravi z našimi malčki. Ta dan se vprizori mala igra in pele se bodo lepe božične pesmi in obenem narodne. To delo bo opravil zbor Soča. Vabljeni so vsi, kajti zopet bo nekaj lepe ga in zanimivega v Domu. Le pridite. Pred zadnjimi par tedni se ,je čitalo v domačem listu, da se je Miss Rose Strehar poročila in sicer še lani, z mladeni čem Mr. Louis Dece. Sedaj živita v Cherry, 111. Ona je hčerka Mr. in Mrs. Fr. Strehar, ki živita doli na Union Street. Obema poročencema želimo vso srečo v zakonskem stanu. Nova cesta, to je State Road, je dodelana in 16. decembra se prav lahko pripeljete po njej. Ta cesta je 5. cesta in po tej cesti se prav lahko pripelje poznanka Mrs. Margaret Kogovšck, iz Clevelan-da, Ohio in bo našla Antona Nekje v državi Wisconsin Da se ne pozabi odgovoriti, so je treba kar takoj pripraviti k pisanju, kajti John Voglar me sprašuje, da naj povem, kje ima kosmatinec svoj brlog, da ga bo prišel streljat. Pa ti povem John, če bi jaz vedela, kje se ta mrcina drži in spi, bi ga tudi sama "pocilala" s kakšno pištolo. Ce bi mu že drugega ne napravila, bi ga pripravila vsaj do tega, da bi malo hitreje stopal, kakor je pa letošnje leto 20. aprila, ko mi je posvetil z očmi, kakor bi mi kdo dvocevko nastavil. Vidic John, če bi torej jaz ve-| dela za njegovo bivališče, bi i mu tudi jaz zrahljala njegovo J blazino. Ampak, prideš pa ži-her okolu. Slučajno, da bi bila ja^ takrat ravno v Minnesoti, pokazala bi ti lahko pot, po kateri je prišel. In tudi Mr. Straha iz Eveletha žiher vza-1 nieš s seboj, saj že samo njegovo ime plaši. Boš videl, bosta morda kam zadela, ker Mr. Strah je vajen potov, ker kakor pravi, je obletel že kar celi svet. Ti John si pa Minne-sote že tudi nekoliko vajen, saj si že pokušal dobro vince pri pečlarcah. Dobro je, dobro tukaj. Tudi jaz sem ga že tam pila. Ja, če pa prideš in da bi zar.es šli na tistega medveda, ki je mene tako ferdamensko ostrašil, le poklesti ga in potlači mrcino, da jo 'bo prav gotovo konec, kajti jaz bi tega kosmatinca vsekako ne videla več rada, niti mrtvega ne. Ko pišem te vrstice, sneži. Burja zavija sem in tja in kaže, da bomo božične praznike praznovali le bolj okolu peči. Farmarsko delo počiva, a farmarji še vedno bradi j o in delajo. Eni vozijo drva, drugi gnoj, tu in tam najdejo posla, da l'armar v resnici le težko najde kaj počitka. — Tudi bolezni so tu. Tu in tam slišiš, da se je /ta ali oni prehladih Tudi mene je precej potegnilo. Sem mislila, da sem trdnega zdravja, pa vidim, če človeka prav zagrabi, se bolezni le ne moreš upreti. Poskušala sem na vse načine in si dejala: Mary, bodi trdna, saj so te včasih šteli in rekli, kje dobiš moči, ko te je tako malo skupaj. A, tu ni nobena moč nič vredna. v mojem zadnjem popisu sem omenila da ko sem v Cleveland prišla, so mi Mr. Grdina povedali, da je potrebno, da se s Clevelandom seznanim. In zato so v tistih dneh prav oni dobro preskrbeli. Takoj drugi so Mrs. Oražem in mene peljali na prostor na 152. esti v Collinwood, ki je trr„-gedično znamenit radi usode, ki je zadela toliko otrok, ko je 1. 1908 šola pogorela. Kjer je tistikrat stala lesena šola, ki jo je ogenj uničil, je danes !ep, umetno s cvetjem zasajen vrt, poleg pa lepa, zidana šola. Vrt imenujejo "Memorial Garden," Spominski vrt, posvečen spominu teh nedolžnih žrtev svojega mladega šolskega poklica. Takoj pri vstopu na ta vrt je kamenita tabla z napisom: This garden is maintained as a Memorial to the children and teachers who lost their lives in the Collinwood fire on 4 of March 1908. i Ko smo šli' pozneje tudi na i pokopališče, po imenem Lake-view cemetery, kjer so te žrtve pokopane, je tudi tam takoj pri vhodu na pokopališče velik spomenik z imeni učiteljic, in otrok, ki so zgubili svoje življenje v ognju. Jaz sem naštela 15 slovenskih imen, morda jih je še nekaj več. Ko sem se mudila na agitaciji v Collin-woodu, srečala sem se parkrat z nesrečnimi stariši teh žrtev. Kila mati mi je pripovedala, da je tisti nesrečni dan pritekel neki slovenski delavec, ki je delal v bližini te šole, povedati ji, da šola gori. Ona je imela tistikrat 4 otroke v šoli. Ko je hitela proti šoli, je videla pri oknih gorenjih prostorov ntroke jokati in klicati matere na pomoč, pa drug za drugim so izginjevali izpred eči ali zadušeni od dima ali pa se je sežgani pod udiral. Ravno ta mati je izgubila sinčka in hčerko. Trupelce fantka bi se ye moglo spoznati, da ni imel nekje v notranjem žepu košček starega papirja s svojo pisavo in podpisom. To pokopališče je pa tudi znamenito in zgodovinskega pomena, ker tu je grobnica enega izmed predsednikov v Združenih Držav Ameriških, predsednika J. A. Garfielda, njegove žene in matere. Lepa, častitljiva grobnica je to, človek je prisiljen se spoštljivo v njej obnašati. Kdor pa si pomaga po zvitih' stopnicah do vrha toga stolpa, se mu pa nudi lep razgled po V grobnici zgodovinskega pomena, ker vse nosi svoj pomen, katerega nam je prijazno opisal Mr. Taylor, tamkajšnji oskrbnik. Pozneje, ko mi bode danega več prostega časa, popisala bom bolj natančno to grobnico za tiste čitatelje, ki jim morda ne bo dana prilika, osebno videti ta znameniti prostor. Od tu so pa Mr. Grdina nas zapeljali v Jugoslovanski Kulturni vrt. Lep prostor je to, vreden spomina ki ga zavzema in vreden svojega Jugoslovan skega naroda. Cast tistim, ki so se trudili in žrtvovali zanj Tudi ta vrt bode pijonirski spomenik našim poznejšim rodovom ki bode z nesmrtnim peresom pisal o sedanjih in preteklih pijonirjih, ki so delali za vero, dom in narod. Oh! strašansko novico bi bila kmalu pozabila zapisati. Saj veste, Mary Blai je zašla na tej agitaciji tudi v "moving picture." Res, G. Grdina so naju z mojo dobro spremljevalko, Mrs. Oražem, pritisnili na premikajoči aparat in zdaj sem pa v takšnih skrbeh, za v slučaj da bi to sliko kedaj vi del kak Hollywood producer, gotovo me bode hoteli imeti tja>če bi potreboval osebo .za "Aunt Jemima." Seveda, če bi človek naprej vedel,, kaj ga čaka, šla bi na "dieto," morda bi to kaj pripomoglo do kakega vitkega stasa. Vseeno pa prisrčna hvala g. Grdina, za Vašo dobro voljo in prijaznost Veliko ste storili zame kot za zastopnico naših kat. listov, ko sem se mudila v Clevelandu Iskreni: Bog povrni! Sedaj je bilo nekako vse \ redu za začeti s kampanjo. Pr Tutinovih, naših prijateljih sem dobila prav lepo sobo, za celo leto so rekli, jo imam lah ko. (0,o, morda Martin sliši.) Prijazna Oražnova družina mi je hitro nasvete dajala, č. g. Monsignor Ponikvar so ta tisk, cot katoliški v cerkvi svojim 1'aranom v lepih besedah priporočili. Res kot prva že — naročnika na Novi Svet smo z Mrs. Oražem obiskale in pozdravile č. g. Monsignor j a Po-nikvarja in pa splošno spoštovanega g. John Potokarja, pri kateri sta mi oba gospoda ponudila naročnino za N. S. za 5 let naprej. Takšna dobra volja gane in opogumi človeka na tej težavni poti, lcajtl če bi list ne bil vreden takšnega priznanja, bi ga gotovo ne dobila. Mr. Potokar so xazpeče\-a-lec mehkih in opojnih pijač in vsem Clevelandu. I so se s trudom in vstrajnostjo sami je sleherna povspeli od navadnega delav podoba, okna in zidovje samo [ca do industrijalca. Rečeno' je, Preveč pridni zet. — "Nč kapljice ne pokusim," pravi snubec. "O!" odvrne oče njegove iz-voljenke. "Tudi ne kadim!" "Hm." "Ne kvartam!" "Lej, lej1!" "Solidno živim in zvečer ne grem nikamor. "Tudi to!" "Ali mi daste hčer za že- Še kaj!" Zakaj ne?" Zato, ker nočem, da bi mi moja žena zmeraj dajala vas za vzgled!" * * * Knez Miloš in francoski poslanik. Srbskega kneza Miloša je obiskal francoski poslanik. V teku razgovora vpraša poslanik : "Ali imate v vaši državi tudi aristokracijo?"—Knez no te besede še ni bil nikdar čul. Zato prosi poslanika, naj mu pojasni besedo. — Poslanik: "Aristokrati so ljudje boljše vrste, imoviti, ki mnogo potujejo po zabaviščih in nič ne delajo." — Knez: "Nič ne delajo, O, da, take imamo. Samo mi jim ne pravimo aristokrati, temveč barabe." da navadno, če se kedo kruha prenaje, postane ošaben in prevzeten. Tega ni pri Mr. John Potokarju. Prijazen, u-ljuden mož so, in njihna globoka vera in pobožnost jih postavlja v luč, da jih mora vsakdo spoštovati. Zares obžalovanja vredno je, da je njihova prijazna žena, Mrs. Potokar, bolna že veliko let. Pravkar so dokončali Potokarjevi ličen dom v prijaznem pred-mestecu Shardon. Je to lepa, moderna 11 sobna hiša, v kateri upajo Mr. Potokar dati vso udobnost ki je mogoča, svoji svoj 'bolni ženi. Ko so Mr. Potokar peljali Mrs. Oražem in mene v preje imenovano mestece, da smo videle njih novi dom, so med potjo nama povedali mnogo zanimivega, zlasti iz njihnega potovanja v ciomovino pred nekaj leti, ko sta potem z rodnim redovnim bratom potovala v* Sveto deželo, Rim itd. Tudi o tem bo-dem še več pozneje pisala. Moja akcija med sveto Vid-skimi Slovenci, je povsem po-voljno izpadla. Vsaj ko to pišem smo dobili slamo pri sv. Vidit že čez 90 novih naročnikov. Iskreno, hvaležnost sem dolžna vsem ki so mesečnik Novi Svet priporočali, kot dnevnik Ameriška Domovina, Glasilo K.S.K.J. in morda še kaki drugi Clev. listi, pa da mi znano. Na tej poti akcije v fari sv. Vida so me spremlje-vali in pomagali poleg Mrs. Oražem tudi Mrs. Šk,rbec,Mrs. Klemenčič, Mr. Gregorac in Mrs. Pikš. Vsi so se potrudili in žrtvovali čas in mi pomagali v slabem vremenu. Prisrčni Boglonej, skušala bodem na kak način se vam vsem hvaležno izkazati. NEUSPEH JUNAKA (Metropolitan Newipaper Servic«) Napisal: Edgar Rice Burroughs! Satan je velik diplomat, ki ne nasprotuje človeku, če gre v nedeljo v cerkev, ako mu ostalih šest dni v tednu zvesto služi. Telesne rane se zacelijo, ne zacelijo se rade pa rane, 'Jvi jih povzroče hudobni jeziki. Kadar kdo uspe v trgovini ali obrti, navadno pravijo njegovi prijatelji, ki so sami v businessu propadli, da je zato uspel, ker so mu pomagali. Čudno, samim sebi pa ni-60 znali pomagati. Evropa je doslej dokazala, da ima na skrajnem severu in pa na skrajnem jugu najboljše vojake. To so Finci na severu in Grki na jugu. KEY DO IGNORED TARZAN'5 WARNING. WE PJVE£ AT.iHAWQUO'S KN5E.'S. Keydo je omalovaževal Tarzauovo svarilo i« se zapodil k llawquo-u v noge. Njegov morilski brat je padel, toda Tarzanu je bila s tem smrt le za krat-ko odgodena. HaWqua se jc oprostil. '/. eno roko je pograbil »upadajočega dečka, do-čim ... i _ ___ . . . jc z drugo zavihtel nož proti Tarzanovemu srcu. KRASNO BOŽIČNO DARILO za sorodnike, prijatelje in znance je gotovo lepi KRASEN KRIŽ f kateri tvori pripravo, j-^sa. ki se rabi ob času pre- ji »I videvanja bolnikov. ■"•'n jTc?,^ Narejen je po no- . vem praktičnem nači- ra™ a» ift nu iz tako zvanega ILJ^agg^ i "Wood Fiber" materi- ^ i ..... ala. Visok blizu 11 in- ' čev. Narejen tako, da iflSl se vsa priprava, kot i tj, v «7 „ svečke, flaška za bla- žji ,1 goslovljeno vodo, ba- A l 14 A ta, prtič, žličke zloži v \ j ~ A krii. Nato ee načelna. 1 || stran križa zapre kot L^Jj l j L pokrov in iraate kra- ;__Jj- jffi sen križ za obeliti na _ JeSI' JftWLJl steno. Narejen je v le- P • P» orehovi barvi Križ |U I M j je vlit iz lepe svetle 1 . M lil medenine. § j; h "n ^ Te križe so začeli C -- M=*J I * Oi S delovati pred krat- \\x. (v / kem kot posebno no- --/T / veliteto in se ra<>^t><><>0000<>C>0>0<>0QO<>0^>000000^/0/) Q-Q Q