KT ledo fpS^tw Ä^tto üÄÄ^'i' Din- V '"3eratü,;'u <»•«« "aka drobna vrstica ali „je proaior <0 U,n. Izhaja sako sredo, bpisi in qopläi naj ae pomato UredniStvu >Domo||übac. naročnina. reklamacije in rnserati Upravnlätvu .Domoljuba« v Ljubljani.
Slovenci
y Dne 12. maja stopi naš voditelj dr. Anton orošec v 00. leto življenja. Leta 1872 je zajedal luč veta v Biserjanah blizu Sv. Jurja b ščavnici kot sin preprostih, poštenih kmeč-
ih staršev.
Celo njegovo življenje je ena sama dolga eriga požrtvovalnega in nesebičnega dela za roj narod, katerega tako zelo ljubi. Njegovo ne bo na veke združeno z zgodovino našega
aroda.
Da se slovensko ljudstvo nekoliko oddolži rojemu voditelju, da mu vrne ljubezen za ubezen, da se mu zahvali, da mu obljubi ne-majno zaupanje in zvestobo za bodoče delo, alo se po celi deželi vrše te dni primerne '■tve, katere je otvorila v nedeljo, 8. maja !dne v Ljubljani
slovesna akademija v Union«
Kljub slabemu vfementi in viharju so se e dolgo pred pričetkom začele po Miklošičevi esti zbirati velike množice. Prihajali so kultur-i in gospodarski delavci, organizatorji in potiti, bivši ministri in poslanci, prliajale so repke čete naše navdušene mladine: akademiki i zdravi, inočni kmečki fantje iz okolice. Uni-liska dvorana je bila velikokrat premajhna.
so bile že par dni prej vse vstopnice raz-rodane!
Izbrani spored akademije je stopnjeval na-lušenje tisočglavih množic od minute do mi-u'e. Ko so navzoči med govorom pisatelja mzgarja zagledali pri vhodu v dvorano na •mah dijakov impozantno postavo slavljenji je zavel po dvorani in sosednih polnih fosforili tak orkan navdušenja, kakoršnega ta (orana, kjer se je odigralo že toliko zgodovin-111 dogodkov, še ni videla. Prešle so minute, . 0 Je '"ogel pisatelj Finžgar nadaljevati '«I govor.
Govor pisatelja Finžgarja
Bratje in sestre!
Današnja skupščina hoče opozoriti Sloven-to> da je prehodil inož slovenske matere slovenske zemlje sin, ki se je tej zemlji in <u narodu na njej vsega posvetil, že šest ™et'J' Spominski dan moža je, iti mimo !.. kot lavnega narodnega delavca, v naši '7 ni mhče bolj ukoreninjen in nihče bolj »ni priznan doma in v tujini. Ime doktorja sca le «ko tesno zvezano z leti in dogodki
DR. ANTON KOROŠEC
svojemu voditelju
t-DOMOLJUB', dne 11- »'ni» l93~'
Štev. 19.
n; je osamosvojitve, da se preko njega ne bo mogla pisati nobena naša zgodovina teh let, politična in gospodarska.
Spominski dan je, dan slave, dan hvaležnosti narodnemu delavcu bodi ta spomin. Hvaležnost je velika in odlična stvar. Nehvaležni rodovi propadajo. Nehvaležne narode žro žrela zavidncga sveta. Hvaležnost pa je vselej vir novih moči. Hvaležnost je rast v novo, v boljše v bolj popolno. Hvaležnost tista, ki gradi na težko izklesanih kladah preteklosti, ki so jih V temelje narodne prosvčte, kulture, svobode in gospodarstva, polagali očetje — nove, višje zgradbe. Nehvaležnost pa te temeljne kvadre ruši in zida v veter.
Bratje in sestre!
Zdi « ini, da'Ji bilo zelo zgrešeno, ako bi današnji spominski dan porabih sanio za to. da bi Korošca slavili s praznim zvokom slovesnih besedi, i« prav tako bi .bilo napak, ako bi mu izpraševaK vest, %jgr kdaj, Aako, bi izsledili na njegovem,Jb®^:KS«	m napačič. Wmi Ha -frajo--«v«rfavo bi o» Odgovoril z rahlim smehljajem, kot še spodobi možu, ki ve kaj ]e hotel, čemu je «živel, kaj še hoče in kateremu cilju.fe. jfci ^ .
Porabimo rajši današnjo slavno priliko v to, da si poskusimo javno predstaviti lik javnega naroduega delavca, tihega značajnega za žrtve pripravljenega. Ob takem liku bomo laije prodrli skozi naličje tistih zlaganih narodnih delavcev, po vsem sveiu jih jc dovolj, ki imajo po pet in deset mask v žepu in si nataknejo vselej tisto, ki je za komedijo, ki jo igrajo, najbolj primerna in koristila. V. Kdo je narodni äebvec? jPri širšem po-aicnu je vsak: on, ki orje: grudo, ki koplje, obrtnik, uradnik za mizo, profesor na katedru, (Mhovnik na feci — frav iz del i« vsega truda v -eh teh se zgraja narodna kultura. Toda člo v tška prirpda zahteva videev, preletov in glasil kov. Videi — umetniki so vrhovi, so luči, ki, ž; re v vse piasti naroda. V teh izbranih možeh se je zgostila smisgSnost, čustvovanje, izžarevanje kulturnih vrednot. Mièta, borba celega naroda ni' prižgal» kresov, ki vedno gore. — Toda razen teh. zahteva priroda množice vodnikov, araGtfi' svetilnikov. Vedno, vae čase. Množici gre z» <kn*h, gre za vzore in nazore, gre za deki, «a otróka. Mota. v morje življenja
—	danes iiTvielbj — mora imeti svetilnike in krmarje. Borita, cesta, kruto vsakdanjost jih ho& — jih nujno zahteva. Kakor pa so redki vrhovi — gemp —-«tako so wdki pravi narodni krmarji, zvesti voditelji. Za tako delo je treba poklica, ki ga dodeli nebo izmed tisočerih komaj enemu. In od tistega, ki je poklican, se predvsem zahteva, da sc temu poklicu odzove in da je temu pokiku zvest.
Ni hvale mden zato, ker je dobil dar za tak poktic, hvale vraten je, če je bil temu poklice zvest Imeli smo vrhove — Prešerna
—	Cankarja — kot umetnika — imeli moža Krekovega imena in defci — vsi so živeli po Prešernovem geslu: »Stanu se svojega spomni
—	trpi brez mini« Talenti in geniji «o bili
—	pa zaradi zvestobe do poidica — skoroda bosiaki. Nikdar niso oklevali med poklicem in osebno koristjo; temu poidku zvesti mož mora za vsako ceno služiti samo «lati — nikdar svojemu dobičku . Ce pride do konflikta med osebnim in narodnim interesom, ne sme biti zanj ne Upa oklevanja. Kdor voli svoje ugodje in beži pred grenko čašo, ki jo mora piti vsak narodni delavec, ni naroda reševal, ta je narod pogubljal.
Druga lastnost narodnega delavca mora biti — brezpogojna vztrajnost v smereh, ki mu jih nalaga javno delo za narod. Usoda javnega delavca je ta, da mu danes od množice dom »Hosaaa!«, jutri .Križaj «a!« - Pravi javni delavec ve, da tudi »križaj ga« koristi na svoj način celoti naroda. ■ Odrešenje je prišlo po tistih ki so trpeli, nikoli po tistih, ki so bili pestovani. Biti vztrajen v poklicu, se «sravt živeti. Živeti se pravi odločno in energično delati preko hrupa in kljub hrupu. Javni delavec inora imeti jasno, premo črto, kam hoče. Res. da ga razmere silijo, da krene po stezi na levo, na desno — toda cilja — to je javnemu biagru in življenjskim interesom naroda ne sme pokazati nikoli hrbta.
Ta vztrajnost ni šala.1 Lahko je biti narodni delavec, ki z bobnečiini besedami hvali tistega, ki je škodljivec celote, zato da'si polni ■s hvalo žep. Kdor si upa javno govoriti: Meni je vseeno, ali sètti hotentot ali Slovenec, samo da sem sit. tisti je prodal narod za skledo leče. . Ni »ztrajeu, A4or «leda, v katerem taboru je zanj bolj bogato pogrnjena utìza in gre sebičen tja. ìie glede" na celoto. "— N'i vztrajen kdor zbeži iz barke, ki jo tresejo viharji, in izpusti krmilo, da otme sebe, čeprav barka propade. Tako ddbtjo. ffedgane.
Tretja prepotrebna lastnost je — spoštovanje do disciplme. Ideje ne vise v zraku. Nosilci idej so ljudje, so borbeni in disciplinirani vojščaki. Ideja zmaguje samo s temi. Naj je . četa tudi majhna, naj borci trpe in padajo — ideje sovražniki ne bodo več ubili. Narodni delavec mora to disciplino priznati; Mora in sme zahtevati, mora se ji pa tudi ukloniti. Tisti sebičneži, ki so demokrati šele tedaj, ko gre vse po njih volji, so slabi narodni delavci, in če ne gre vse po njih željah, ali če se jim nudi prilika za trenofm dobiček, pa to disciplino kršijo, delajo ideji žalostno uslugo. Koliko takih užaljcncev je bilo že grobokopov narodnega, gospodarskega in prosvetnega dela. Discipliniranost narodnega delavca je velika, ko sc tudi zoper svoje spoznanje vda volji večine. Če tak stori napako po volji večine, je ta iz discipline izvirajoča napaka te trdnejša opora discipline. Ge pa greš zoper disciplino in narediš napako, si disciplini- porušil in si škodljivec.
Narodni delavec inora imeti tudi pogum in tem večji pogum, čim moèuejsega nasprotnika ima. Vsi tisti slovenski možje, ki so delali prosvetno, gospodarsko, organizatorično, politično — od Gubca preko Prešerna, Levstika, Kreka so bili v neprestani boibi s premočnim sovražnikom. Niso kloniti. Tak'pogum mora imeti vsak 'narodni voditelj, sicer nastane iz njega narodni valjat, ki gospodari navzgor z ukrivljenim hrbtom, navzdol pa z bičem.
Iz vseh teli lastnosti pa se sama posebi rodi še ena, neskončno potrebna za javnega delavca: Modrost. Tudi tedaj, ko zmagä sc zaveda, da je zmagala ideja in celota. Zato njegova modrost ne sme poznati nizkih lastnosti, ki so spremljevalke šibkib Itzunov, škodljivih javnih delavcev: to je maščevalnost' in denunci janistvo.
Bratje in sestre!
Ni popoln ta lik javnega narodnega delavca, a v grobih črtah je podan. Mož, ki se ga danes spominjamo, je že štiridesel tet javni narodni delavec. Vdanost in zvestoba poklicu, ki ga je pozval iz mirne duhovske službe v politični nacionalni in gospodarski vrvež, ta je brezpiimerna. Celo zoper voljo svojega sta-aoisekga predstojnika se je klicu odzval, še
danes je kot duhovnik čisto navaden kinian In vsa ta dolga leta jc brez doma, brez mir!' in pokoja, v borbi z Nemci, v borbi s pote itimi strankami, v večnih skrbeli, v delu in odgovornosti. Vdan in zvest poklicu za vsako ceno in "najbolj vztrajen tedaj, ko je bila borba najbolj vroča. V takih borbah jc pokazal poklicu največjo zvestobo.
Ko je bil narod najbolj navdušen ob dobi majske deklaracije, ko je šlo valovje za nas0 svobodo najvišje, tedaj so ljudje izpreglj fo nje in Korošca samotež vozili. Takrat se mit ni zvrtelo v glavi. Smehljajoč se, nam je rekel' To se za človeka ne spodobi. Vem pa, da bodo mnogi teh še pljuvali name. Toda zaradi tega ne pojdem v kot in se ne bom užaljen .kttjal. Doživel je pljunkov dovolj, pa doživeli snu tndi njegovo žilavo vztrajnost.
Ko je za majske deklaracije divjala nemška tolpa in ga psovala po vagonih, ko je po tokavah bežal pred njo s shodov, ko mu je vlada zaprla besedo, ko je preživel par lei neprestano v senci vislic, ko ga je cesar Karl s solznimi očmi rotil, itaj izda slovensko i jugoslovansko misel, je bil Korošec tisti, ki jt imel poguma zadosti, da ni niti tienotka okreval. In imel je pogum, da je držal v organizaciji disciplino, da je kajkrat zoper svoje mišljenje po demokratičnem načelu se brezpogojno uklonil večini, ne da bi! zato užaljen. In so ga zasledovali, da bi se ga z atentatom iz-nobili in je celo vlada, ki ni bi! z njo, odredila skrbno pažnjo za varnost njegovega življenja, smo se prijatelji tresli zanj. On pa je mirno hodil svoja pota ter nam smehljaje se rekel: Javni delavec mora biti vsak hip pripravljen, da pade kot žrtev za dobro stvar, ki jo hrani. Ali je bil to pogum ali ne?
Dovolj. Kar sem f>ovedal je zgodovina. & to malo bo Korošcu odveč. Saj mi je sam rekel: Ne govori o meni, govori rajši o dobri stvari ih ideji, kateri sem služil po svoji najboljši vesti iti vednosti.
Ker je torej Korošec bil in je še zvesl poklicu narodnega delavca, zato tudi še danes kljub najodličnejšim državnim službam, nima svojega doma, ker ni iskal sebe. ampak korist in blagor naroda.
Bratje in sestre!
Za sklep še besedo naši mladini. Borbena je, živa, podjetna, v nove smeri hoče. Prav ima. Toda eno jo prosim : Ne zaničuj v mladosti prešernosti onih oratorjev, ki so v truda in znoju orali in prebili ledino slovenske kulture, da boš ti mladina sedaj lahko sedla » široki moderni traktor. Gradi na kvadrih naif preteklosti, gradi slovensko akropolo, prosveit in gospodarstvu, da bo naša Slovenija bratom na Jugu preko Vardarja do valov Črnega morja, vedno zvesta, požrtvovalna sestra.
In ko bodo kresovi enajstega maja zagoreli po slovenski zemlji, naj pomnijo vsi otv stran naših meja, ki hočejo iztrebiti slovet« živelj in tudi drugi naj se zavedo, da so « plameni, kerubovi meči — stražarji slovenske kulture in samobitnosti, ki kličejo s pesnikom vsem :
Pustite to burko : Ta burka jc stara ze tisoč let.
In ko se je proti koncu akademije po® .siavljenec na oder, je bilo navdušenje mjovactf nepopisno. Z balkona se razvije mogočna
bojnfca. Krepke roke slovenskih fantov pm tnobojnico in jo nesejo proti stevljencit k s ovijejo z njo. Kakor v vladarskem olaso r
-tal on sredi navdušenih množic. Spregovoril
ie to-le kratko zahvalo:
Prosim, da mi dovolite samo dve, tri besede da se zahvalim. Slavlje, ki ga slavimo, „e velja toliko meni, temveč vsem po domovini,-ti so bili zvesti svoji slovenski domačiji in zvesti svoji slovenski misli. Nismo se sestali, ia bi slavili mene, ampak da spoznamo, da smo ohranili pogum in vztrajnost, nismo pa imeli klečeplastva in ne malodušnosti. Tako gledam, tako mislim jaz o današnji slavnosti, da nam ,e ta najboljši dokaz, da še nistno skopneli. Narod kljubuje viharjem. Zmaga bo naša.
Vsa dvorana je odpela »Hej Slovenci« in še nekatere druge domorodne pesmi.
po akademiji so se množice navdušene razšle.
Tudi tisoči naših čitateljev se pridružujejo čestitkam, ki slavljencu te dni dežujejo od vseh strani. Bog naj nam ga ohrani še dolgo, dolgo v delu za narod. Kljub svojim letom je dr. Korošec še mlad in z mladostnim navdušenjem bo delal za narod, kot doslej in narod ga bo
■jubil in bo ves. njegov, kot doslej in še bolj. *
Banska uprava v Ljubljani je zaradi nemirov, ki so se vršili pri nedeljski Koroščevi proslavi v Unionu, prepovedala vse tozadevne proslave, ki bi se imele te dni vršiti širom
dežele.
Maše prreditve
Fantom kamniške dekanije.
Za nedeljo 22. maja na praznik Presvete Trojice vabimo fante Marijanskih kongregacij » ludi druge fante h kongregacijskemu se-siaiiKu, ki bo na Hamcu, ob prestolu naše nebeške Zavctnice - Matere. Spored:
1.	Ob 9 se zberemo pri znamenju pod cerkvijo, tam pozdrav in odhod v cerkev med Petjem lavretanskih litanij.
2.	V cerkvi sv. maša in govor škofijskega voditelja Marijanskih kongregacij dr. Cirila Potočnika. Pred govorom pesem «Ti, o Mania«, po govoru »Marija Mati ljubljena«.
Po sv. maši v dvorani ali zunaj: a) poprav dekanijskega voditelja, b) pozdravi zaimkov kongregacij. c) govor zastopnika "srednjega vodstva g. Ivo Peršuha. Pesem ! Povsod Boga«.
Popoldne ob 2 šmarnice in pete litanije i «alere Božje. - Odbor.	,	!
na S1 G,0ren'dl Na binkoštni ponedeljek bo fant V'n, štu ver»ko zborovanje za može in b 9 bo v cerkvi sv. maša in cerkveni
1 po 2a m°ške. Pojejo združeni moški zbori, vani dV' maS' P" cerkvi versko zboro-tanii m n°ldne ob 2 bodo v cerkvi pete li-leta k Žie" Mož'e in fant>el K*kor druga »«un s tUdÌ letM P"hiteli v velikem šte-manit8.- , ",(>5tai m na5° trdnjavo, da bomo j Manifestirali za naša načela.	!
Uradno poročilo o Koroščevi proslavi.
Belgrad, 9. maja. AA. Dne majniba je bil v Ljubljani shod t proslavo (III letnice g. dr. Aniona
'Korošca.
Nekateri ho hoteli izkoristiti to priliko za de momlracijo proti režimu in obstoječemu redu a leni, d» so razobesili v lokalu, kjer se je vršilo iliorovanjo, plemenske slovenske zastave in vzklikali: »Doli vlada!« - »Živela samostojna Slovenija!« — »Živel <lr. Kor šef!«
Oblast ie razpršila demonstrante in pri tem aretirala 11 oseb.
*
„ . . .. x ,	. KOROŠCEVA PROSLAVA V UNIOKU
i ogiea na tisočglave množice v unionski dvorani med govorom slovenskega pisatelja F. S. Finžgarj»
T1SUZ1MS SK ICAZHA.IA.lt) IZPRED IJNIOSA
PO SVETU
Katoliška cerkev
S tUzmo. Kaloličaui Združenih držav ameriških so leta 1931 nabrali in darovali papežu za verske namene nad TO milj. dinarjev. Označena vsota je za 20 odstotkov nižja kot je bila leta 1930. - Leta 1930 in 1931 se je na Kitajskem dalo krstiti 48.974 odraslih oseb, ki so pestali katoličani. Število vseh katolikov na Kitajskem znaša sedaf nad 2 milijona 530 tisoč duš. — V eerlivi sv. Petra v Vatikan« so nedavno postavili ogromen kip sv. Jeaosa Eudesa, ustanovitelja Jezusove ju Marijine kons; i«gaeije. Kip tehta 27 tisoč kilogramov.
—	V merlivi sv. Ignacija v Bogoti v Ameriki je bila ua letošnjo Velikonočno nedeljo izpostavljena dragocena «godoviaska nionš-franca, stara 223 let. Ta »custrauca je eua izmed najdražjih na svetu, ker je iz čistega zlata in ima vdelanih 2000 dragocenih kanmsv. Njeno vrednost se ceni skoraj 2 milijardi dinarjev. Men.-'.ranco so delali trije zlatarji sedem let.
—	Y raznih katoliških farnih šolah ameriške elevo landske škofije dobiva dnevno okrog 15 tiseč revnih otrok ali šolarjev primemo brezplačno kosilo, obstoječe največ iz mleka, kave, kakao, peciva in sadja.
Italija
s Kje je kultura? Riheaberška občiua pri C :ici je doživela žalosten dogodek, ki je i j ì i i i globoko jmaril Nepričakovano se je poi i vil v Kiheaberga avto iz Napol i ja. Gospod in mospa sta pripeljala «vajo «Uižkinjo v njen ioj-Ini kraj na Preserje v -Rihenbecg iu se tak ij spet vrnila v JaSao Italijo. Glavno pa se je razvedri« sete gemei«. Imenovano deklo iz dobne rijsenberšfce družiae je dobijo pn I dvemi leti služi«) v Na pel i ju pri neki ìu polilanski družini. Niti žena nekega Železni'a rja. ki je posredovala za službo, uiti uaše d< i; lo, nista fiutili, kaj čaka slovensko eluž-kiuji) v Napoli ja. Ubogo «Selile je postalo v svtji službi piava modema sužnja. Vedao zapria in zavarovana, da m magia med ljudi, je morala bili v uteho Arasti posüega gospodarja in njt^a vrednih sinov. Ko so ji nesieč-liici v svoji nezaslišani podlosti uničiti zdravje in mladost ter ji zngTeaili življenje, so jo lokavo pripeljali domov v žalost iu sramoto njej sami in njenim domačini.
* Raziiii. Iz tržaške ječe so izpustili trgovca Ivana Prelaga. — V Dutovljali «o zaprli HeiTMaita K jadra. brata tornajskega župniku. Dolfcp ga. da je govoril proti fašizmu in «pljuval fašisSifjto zastavo. — V Idriji je tamia gostij niča ria Joäjma Dežela. — % Miran pri Gerir i je uiada 43 letita Marija Petejan. sestra idrijskega g. kaplana Badine. — Utonila je v potoku Nifatvi 45 letna vdova Ivana Zen-ta. — 35 letnico obstoja je prazoorata dae 25. «ta,ca deklica Marijina družba v Idriji. — Sa G (»rab nad Urijo je aa purodu umrla 27 letna rudarjeva žena Frančiška Šulgaj «jj. Kuae.
filfaima ee grri m
litimrna mrnrnmm
v IssiSaJ palači s* Mikloiàfevi i» Htmif^n (mli
pomvmcE: ptKflMI^tefNtiM^av^StaMto
trg 8«™J»t», Aleksandrova cesta 101. Split, trtica XI. puki 22, Beograd, Poincareova 2
4>
Avstrija
b U slovenskega Kerotana. Pri občinskih volitvah leta 1928 so dobili Slovenci 9088 glasov iu 252 odbornikov, leta 1932 pa 8929 glasov in 259 odbornikov. — V Selah je umrl najstarejši mož župnije 91 letni Andrej Užnik p. d. stari Travnik. — V èmartnem pri Celovcu so položili v njivo božjo gospo Jožefo Münch. — Gospodarsko poslopje je pogorelo posestniku Kokarniku v Žiljah. — Istega dne je uničil požar Prunovo gospodar, poslopje v ékofiéah. — Neki baron von Sterneeft je kupil tiskamo Gittenberghaus v Celovcu. — V Dobria vasi priredi izobraževalno društvo igro ; Mikiova Zala . — Igralci iz Šmihela so gostovali v Pliberku z igro ^Rodoljub iz Amerike;:.
!
Kadar ni kaj v redu
v prebavnih organiti telesa, se občuti na razne načine. <Sovek na primer nima teka, jed mu ne diši. nekaj ga v* dno sili na vzitigavaiije, jed ina teži želodec, muči ga glavdfeoi, počuti se trudnega težko ee poda na delo, ueroljen je in «ima rednega odvajanja. - Kadar z apetitom, prebavo in delovanjem črev nismo zadovoljni, takrat so nam dobrodošle Foi-lerjeve ElsapUu-le, katere sigurno in hitro delujejo ter so povsem neškodljive, ne dražijo črevesja ter «magoJ-ajo mirno odvajanje. Felterjeve Elsa-pilule krope želodec in čistilo telo in obenem tudi kri. 6 zavitkov Din 30'—, 12 zavitkov Din 50°— obenem z zavojiiino in poštnino pri lekarnarju Soges V. Feiler, Stnbica Donja, Htaa'fg 18, (Sa Wik a banovina).
Odobreno p» iTiinistr. soe pol iu nar. zdravja Salir MU r. dne marea 1Ä82-
s Hitler jih ima krepke «a spatri . Znani vodja nemških fašistov Hitler je uvedel pri zadnjih voli',vab v Nemčiji sa svoje poslanske kandidate prav dnskoaefci red in disciplino. Med drugim se je mural vsak kandidat pismeno zavezati, da prepusti vse poslanske prejemke stranfcarski btagsjai. Ta bo povrnila poslancu le nujno potrebne izdatke. Hitlerjevi poslanci se ne sinejo udeleževati pojedin in podobnih prireditev. (Zelo pametno!) Tudi jim je prepovedano občevati s pristaši nasprotnih stranii. zlasti liiNerjevci ne smejo' stopiti v nobene slike z jadi.
s Dnem» raste ▼ Nemčiji števil« nlconov i dve««, enim ali »obenim ctroko». Zakoni brez otrok štejejo 40, zakoni z eni« otrokom
13, j. dvema otrok««« 30, z več otroki pa le
15 odstotke?. To so povprečne številke za vso Kesmajo. Po velik»» mestili m številke še hujše. Žsilcstna d tka gcapcdarskth ia «ravnili razmeri
s füwM. Moravriui odvetniška zbornica stoje 652 odvetnikov ia 243 odvetniških. kandidatov. — 4Q0XKM>ka zemlje so ie fcfeoljšali v čeSk<wtovaski republiki. — Hafetsburžaua Jože! Ferdinand ia Maks Hohenberg hi rada
bivala «a Češkem. Vtagfcl prošnjo. -
36.4 časopisov izfcaja v češtosiovaški republiki. - Za 5 urili jonov «sikih kron is® prodali ««kws Klodskv. _ Katoliški feski učitelji unajo o biukoštiii zborovanje na Sveti gori
— Osem novih šol kron hoče sezidati milijonov stane lelno Star
y!i inuijoaov te« mesto Bratislava. - j, razsvetljava Velike l'ra«e. - Star časopisni papir pobirajo do hišah v Bruu. Izkupiček uporabijo za «tra ško bolnišnico. —- Velik shod katoliS&jji in deklet bo 5. junija v Velehradu. - y Rajei na Slovaškem je umrl kmet Audrci Adamee, star 125 let. èe lani je dela) aa p,, lju. — Za župana v Melcanech je bil izvoljen g. Frau Zechmeister. Tudi vsi odborniki so somišljeniki Ljudske stranke. — xw Ljudski dom hočejo postaviti v Nemeckem pri Xov«w mestu.
Francija
s Predsednik francoske republike uälre-ijeii. Dne 6. maja je obiskal predsednik francoske republike Doumer razstavo, ki so jo priredili književniki, bivši bojevniki v Parizu. Predsedniku se je približal neki Rus p0 imenu Gugulov in sprožil nanj iz neposredne bližine pel re vol verskih slrelov. Doniuer se je težko ranjen zgrudil in je vzlic takojšnji pomoči v naslednji noči preminul. Morilca so prijeli in pravi, da je izvršil strašno dejanje, ker Francija ne vedi dovolj odločnega boja proti ruskim sevjetom. Ce je morilčeva izpo-vedba resnična, je prejela Francija za svoje neverjetno gostoljubje napram ruskim beguncem jako iudno zahvalo.
Anglija
s Nočejo italijanskega kulturnega poslanstva?. Po nalogu angleške vlade je guverner Malte (angleškega otoka v Sredozemskem morju) izda! odlok, ki končno odpravlja italijanščino iz ljudske šole. Odslej se bo italijanščina poučevala samo na srednjih in vičjih šolah, na osnovnih šolah pa bedo poučevali inalteščiiK) in angleščino. Na sodo i ji je postala ntaiteščina enakopravna italijanščini in angleščini. Nenadno izdanje tega zakona je silno osupnilo italijansko javnost, ki je pričakovala, da bo angleška vlada upoštevala veliko nerazpoloženje, ki ga je izzval v Italiji predlog angleškega preiskovalnega odbora, naj se italijanščina odpravi iz osnovne šole, Fašistični tisk je zopet vzrojil proti angleški vladi. S kakšno pravico protestirajo fašistični ministri, fašisfrSni tisk in fašistični postanti preti odpravi italijanščine, ko je njihov minister g. Gentile že L 1923 odpravil slovenšHno, lirvaščitto iu nemščino iz vseh šol v Italiji, čeprav so to jeziki avtonomnih narodnih manjšin, medtem ko govori malteško ljudstvo malteško narečje, ki ni italijansko iu so Angleži uvedli v csucvae šole prav malteščino; to lc jezik domačega ljudistva, mesto italijanščine?
Amerika
s Je povsod tako. Ameriška Golden Ru-le-, patriotična organizacija je povodom 200-letniee Washiugtonovega rojstva razpisala «a-grado za «ajlioljši kratek življenjepis prvega
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v lisbu^u, ptleg hotela M» •
^mitmm
wmlm Ud.
Proti zobnemu kamnu
Odstranite trajno
__ ^ zobni kamen,
ker je on često vzrok, da so zobje majajo in končno izpadejo Sargov Kalodont odstrani zobni kamen, ker je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti sul-forìcinoleat po Or. Br&unlichu Polagoma, ne da bi Škodoval zobem, razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen, S tem izgubi zobni kamen svoje oporišče, se zdrobi in se z lah' koto odstrani z zobno ščetka
Ako redno uporabljate Sargov Kalodont, boste na najudobnejši način ohranili Vaše zobo zdrave in trdne.
KAJ JE NOVEGA
Zahvala
Upravništvu »Domoljuba«
Ljubljana.
Podpisani naročnik »Domoljuba« se toplo zahvaljujem za podporo v znesku Din 1000, s katerim zneskom mi bo olajšana škoda, ki sem jo utrpel pri požaru dne 29. aprila 1932. Zg. Kašelj pri Dev. M. Polju, 9. maja 1932.
Anton Kočar, lastnik hiše št. 72.
Osebne vesti
d Misijonar g. Kerec sc je 7. maji ropet vrnil v Slovenijo, kjer ostane leto dni, nato pa se zopet vrne med drage mu Kitajce
d 50-letnico svoje obrti je praznoval oni teden g. Karel Tratnik, pasar in pozlatar v Mariboru. Bog ga živi!
d Med ogromnim številom čestilcev k dr. Koroščevi 60-letnici je tudi znani srbski politik g dr. Milan Stojadinovič, ki je napisal sledeče: Ime dr. Antona Korošca bo zavzemalo najvidnejše strani v novejši zgodovini slovenskega naroda. Toda po Koroščevih velikih političnih izkušnjah, po njegovi modrosti in domoljubju je njegova delavnost daleč prestopila meje njegove ožje domovine. V naši skupni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev je Anton Korošec igral zelo značilne vloge. In ui dvoma, da bo tudi v bodočnosti zavzemal vodilna mesta. Za
njegovo 60-Ictnico mu iskreno čestitajo vsi njegovi mnogoštevilni prajateiji. On že danes spada v tisto vrsto velikanov, za katere je rekel naš pesnik Njegoš: »Blago tome, ko do vijeka živi, irnäo Se zašta i roditi!«
d Mohorjev« družba je na mnoge želje podaljšala rok zà vpisovanje do 15 niajuika.
d V ponedeljek 9. maja se je v Ljubljani vršil občni zbor Zadružne zveze.
d 30-Ietnico svojega obstoja je obhajala 8. maja Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico. K .velikim uspehom iskreno čestitamo Bog blagoslavljaj to zvezo v obilni meri v bodoče.
d Vse tri so našli. Poročali smo žc o treh dijakih, ki so utonili v Krki pri Novem mestu. Prvega so našli Eršteia. Dne 3. maja pa so potegnili iz Krke še ostala dva, to sta Ciril Rus iz Krke prt Muljavi in Stanko Škofic iz Trebnjega. Naj vsi trije počivajo v miru!
d Velikega bakrenega leva, podobo tiskarske umetnosti, so dvignili dne 3. maja na podstavek na vrhu palače »Doma grafikov«, v Ljubljani.
d Spominsko ploščo Vrancu Savniku so odkrili dne 5. maja na Valvazorjevi kači na Stolu.
d 1718 srebrnih kron so našli pri podi. ranjti stare šole — mežnarije v Mošnjah na
Nove knjige in skladbe
Slavospevi pri procesiji svetega Rešnjega Teff. m sopran, alt, tenor in bas. Zložil Josip Lav-.samozaložba, Rateče-Planica, 1982. Cena 10 «luarjov. Dobi se pri založniku in v knjigarnah, »ivi starček-skladatelj, duh. svetnik J. Lavti- '
lla'".l v lično opremljeni izdaji poklanja pet slovenskih evharlstičnili spevov, ki jih nnSi zbori ,.S P», procesiji sv. Rešnjega Telesa. Pre-» 'epe skladbe bodo našim pevskim zbo-toffliol r° "P°rabliive- z<>irko najtopleje pripo-
Btev. 19-
»DOMOUUßc, dne 11. maja 1982.	S{raa 253.
meriškega predsednika. Tekmovanja so se Udeležili učenci vseh ljudakih, farnih in zasebnih Šol. V St. Paulu je dohila prvo nagrado neka učenka šole sv. Marka, drugo pa neka dijakinja Marijinega zavetišča.
b Ramo. V Clevelandu so odšli v veönost: Jožefa Kovač roj. Ferenčak iz vasi Boršt, fara Krka; Marija Ružič, Mike Crček iz Sadinje vasi, fa'3 Žužemberk; Jožefa Stanič roj. Pirnat iz Ročinja na Primorskem in Marija Kovine roj. Kumel iz vasi Kot, fara Žužemberk. - Duhovnik Trembiey v mestu Erie v Zedi-njenih državah Amerike je nek večer podelil zadnjo popotnico neki ženski, ki je bila tako poškodovano v avtomobilski nesreči, da je ni bilo megoče spoznati. Po tem opravilu je duhovnik hitel nazaj na svoje službeno mesto, kjer ga je popoldne obiskala njegova mati. Tukaj je šele izvedel, da je bila ženska, katero je ravnokar previdel, njegova lastna mati, jd je medtem že izdihnila.
Drobne novice
60 milijonov dolarjev donaša perutninar-itv» letno ameriški državi Minnesoti.
20.000 potnikov je doredla t Pari* preko angleškega kanala londonska zrakoplovna
družba.
Za 15 do 18 odstotkov je povišala plačo industrijskim delavcev — sovjetska vlada.
Ker se je prehladi! pri selci usmrtitvi, je zbolel in umrl ogrski rabeij Koza rek.
Požar je npepelil japonsko mesto Omio; 1500 hiš je uničenih in 7800 ljudi brez strehe.
Italijansko državljanstvo izgube inozemski Italijani, ako niso asa fašizem.
Nemški državni predsednik Hindenburg je razpustil komunistične brezbožne organizacije.
Vojna odškodnina ia vojni dolgovi saj se «nižaj» za 25 ondstotkov, zahteva Anglija.
Ostavko je pedala dr. Bureševa avstrijska
vlada.
Japonci bodo sklenili s Kitajsko mir, z Rusijo pa začno boj, poroča časopisje.
85.000 ton kanadske pšenice je kupila sovjetska vlada. Za vojno ali za — seme?
Čebulo, ki nič ne peče in nič ne diši. predeluje neki profesor rastlinstva v Floridi.
20 (»loslorakov je bilo »voljenih v avstrijski deželni zbor. Ali bi ne mogli reči kako besedo v prilog — koroških Slovencev?
350.000 ljudi je bilo pri pogrebu kardinala Piffla na Dunaju.
Bombni atentat so livršili na egiptovskega ministrskega predsednika Ismail pašo. Se ni posrečil.
Družinske doklade so ukinili slovenskim delavcem v Franeiji. Pa toliko zlata imajo — Francozi namreč!
Nenadoma je umrl Albert Thomas, znani ramatelj Mednarodnega urada dela.
Prve vesti napovedujejo, da so pri ožjih volitvah v francoski parlament zmagale levičarske stranke.
Guy de Fontgalland, ki je leta 1925. umrl v 11 letu »voje.ja življenja r.a Francoskem. Nedavno je več tisoč francoskih katoličanov podpisalo prošnjo na tv, o;eta, da bi Ca proglasil za blaženega. Na njegovo priprošnio se ie zgodilo več čudežev; ozdravelo ie mnogo bolnikov.
IDILA V ARABIJI
V arabskih puščavah med nomadskimi beduini «o žene, ki morajo opravljati dela, dočlni moški lovi» in počivajo, vedno oborožene, da se morejo braniti pred napadale! iz sovražnih 1
Kdo h« predsednik pruskega tleielnep» zbora?
Hitlerjeva stranka predlaga za to mesto svojega poslanca K e r r 1 a
Lep binkoitni običaj imajo v bavarskem mestecu Kotzing. Obhajajo pa vsako leto od I. 1512 tlaljf. Po ulicah jezdi trop jezdecev, ki jim na čelu jezdi jezdec s križem in vencem v roki. Ko prejczdijt vse ulice, se ustavijo pred hižo mladeniča, ki slovi za najbolj poStenega v vsem mestu. Temu polen izroči duhovnik venec, katerega so nosili jezdeci.
ÄefÄT 7 Na ber)in^em	so razkazovali letalo, katero je izdelal P
ÄrnMiOl?'^ '	Zg0raJ)' Pri ,em loia'« more letalec med letom spreminja', 1
_»r.U kakor potreba nanese, kar j«, posebno važno pri dviganju od tal in spugni» .... lud, vtvja letala bodo s takimi krili lahko uporabljala manjSa letaliH*
*tve bombnega ».en.au > šanga «. Sa rojstni dan piponskega cesarja Je v^augajui viS.l«.velika vojaška parada. Pri tej priliki je neki Korejec vrgel na tribuno odl.čnjakov boi ito, k. n. zgreS la cilja Med žrtvami so (od leve na desno); admiral Nonni ra, vrhovni poveljn k japonske mornar ce »¥a.ig,ju. ki je izgubil vid: vrhovni poveljnik general širok a va in japonski generalni konzul v
šangaju Murai.
> Pojdi no i voza. Jerica. » moreni gledati, (h konj tako težko vleče.t
V vsako hišo »Domoljuba«!
Šle»
ra
lH>M(«.JUft , dne U. m,]» f«ß.
Stran 255.
fiorcniskem. üeuar je pred več leti pogrešil kritni najemnik tv- stavbe Ignacij Kieindieiist. Potrebnemu starčku so krone kaj prav prišle.
d v ljubljanski nebotičnik jc (reščilo te dni škode nobene, ker že ima poslopje začasne varnostne naprave pri strelnem udaru.
d Novo javno letno kopališče hoče zgra-i ,jjtj Radovljica. Bo Pred 'trgom, vodo pa bodo zajemali v Mošnjah.
d I>.000 Din je razdelilo za birmo društvo za varstvo otrok v Trbovljah.
d Naš denar bo ohranil svojo vrednost, ic izjavil te dni finančni minister dr. Gjorgjevič.
d 110 let je minalo 12. maja, kar so poslali Železniki žrtev strašfiega požara. Ostala jc nedotaknjena le cerkev sv. PrntrČfškri in najstarejša hiša.
Med brati Hrvati
d Spomenik hrvatskemu kralju Totnislavu,
ki ga izdeluje hrvatski kipar Frangeš, bo še ,etos dovršen in postavljen na določeno mesto v Zagrebu.
d Trapistovski samostan v nevarnosti. Znani frapistovski samostan pri Banja Luki, sezidan leta 186f) je v veliki nevarnosti. Samostan s številnimi tovarniškimi poslopji leži na strmem bregu reke Vrbas. Zadnji čas so opazovali, da se je KrČmarica, hrib na" katerem se nahajajo samostrfhska poslopja, začel pomikali proti reki. Trapisti so poklicali nemške inže-njerje, ki so ugotovili, da bo potreba napraviti preko hriba globoko v zemljo segajoče betonsko zidovje, in sicer v dolžini 2000 m. Z deli bodo takoj pričeli.
Iz naše prestolke
d Predavanja na belgrajski univerzi sa
ustavljen» do 15. jtmija 1932.
d Važne izjave našega ministrskega pred» sednika. Na shodu v Nišu, dne 8. maja je izjavil naš ministrski predsednik g dr. Marin-kovič (trdi sledeč;: Osnovno vprašanje v naši državi je: ali hočemo edinstveno državo ali hočemo federacijo ali separatizem. Dokler to vprašanje ni rešeno in dokler rujejo v naši dfžavi ljudje, ki n? sprejmejo načela narodnega i" državnega edinstva, je za nas, bratje, nemogoče, da se politično opredelimo po drugih osnovali. To prvo osnovno vprašanje mora z dnevnega reda in narod mora brti poklican, da svobodno in pošteno glasuje o tem vprašanja »i o nobenem drugem.
d Otroci, ki še «is» 14 let stasi, se po «wem obrtnem zakonu, ne morejo še učiti rokodelstva. Vendar p» § 453 istega zakona pred-flN*, da se začno, dokler ne bo višjih Ijndsiih H učiti rokodelstva učenci (ke), čeprav še »w> dopolnili 14. leta. V tem slučaju odločuje pravniška preiskava, ki ugotovi učenčevo te-lf3no usposobljenost za delo.
Nesreče
i «J* Poi*' k*™*"* 1- maja pri posestniku fcwom Zalranjko v Novi cerkvi pri Ptuju. Pregia škoda.
„ ,.d S«" posestniki j* prizadel požar na
«M Paki ob Kolpi.
,, ~c'Do tal je zgorela kajža Julije Lapajue
v Cerkljah pri Kranju.
ör. Janez šarcc
zdravnik, je pričel oriiinrati •v Radovlilcl SS
ll Supa in skedenj sla popolnoma pogorela jetrnim Jožefi» fcrzarj« v Cerkljah prt
d Požar je vpepeiil posestva Janka Toseca
d Med gašenjem požar» v Šmarju pri Jelšah je padel v žareče plamene 21-letni sodar Fr, Zorko in zadobil težke opekline po telesu m obrazu.
d Ko je gn.-l bika na vodo se je ta vrgel na svojega gospodarja, posestnika Jožeta Lo-žarja iz Zapuž pri Banjaloki. Ložar je podlegel poškodbam.
d Tok 220 voli je šinil v telo elektrotehničnega vajenca Mežnariča v Novem mestu. Nezavestnega mladeniča so pripeljali v bolnišnico novomeških bratov v Kandiji.
Nenadno olajšanje.
oživi jen je vse^a organizma, kadar se pričnete starali, občutek vrtoglavice, glavobol, težkega dihanja, protiita', revroalizma in revmatičnih bolečin.
»Planinkaf čaj Bataver
iz zdravilnih zelisi pospeSuje cirkulacijo krvi, daje žilam elastičnost, freprečuje poapnenje žil in v zvezi s
tem znake starosti. Zahtevajte povsod, toda izrecno samo
žPIaBmka«: éaj Bahovte v plombiranih paketih z napisom izdelovalca :
Lekarna Bahovec
Liubljiitc
Gacniku
pri Pesnici.
d Motor je zavnzil v deklici. Iz Kostanjevice po glavni cesti proti Zagrebu se je vozil na motornem kolesu neki zagrebški mehanik. Zadaj za njim je sedel njegov prijatelj, tudi mehanik. Ko sta privoziia do Mraševa, je opa-zH voznik nekako 500 metrov pred motorjem vèé otrok, ki so se igrati na cesti. Dal je znamenje z motorne hupo, da bi otroke opozoril na bližajoče se vozilo. Ko je bilo motorno kolo ier blizu otrok, je neka deklica prijela svojo mlajšo tovarišico za roko in jo peljala čez cesto, da bi se tako ognila motornemu kolesu. V tem hipu je motor zavozil v deklici in ju podrl na tla. Ena je bila na mestu mrtva, druga pa je obležala na tleh v mlaki krvi.
d Trije izletniki so stonili v Kaštelanskem kanalu pri Splitu, med njimi tudi Slovenec Ifan Škrinjer, po poklicu natakar.
d V potoka je tttonil 3-fetni mlinarjev Sinček Zupančič Vladimir iz Potoka pri Vaiti vjasi.
d Tilnik si je zlomila pri padcu z veza 2>iettra Frančiška Peterka, soproga delavca iz Laz. Je bila šele 5 let poročena. Zapušča moža in tri otročičke.
d Mrtvega s» našit v planini as snegu štiriletnega Artirrja Pašnika iz Sraotnika pri Rušah.
d Po Btthfi je pr odrta revolverata krogla
pijača 25-letm F. G. v Kočevju.
d Razne aesreče. Ključnico si je zlomil pri prt padcu s kolesa pleskarski pomočnik Pavel Ciò iz Dornave pri Ptuju. — Pri padcu iz avtomobila se je poškodoval g. Mozar Jurij iz
Pomanfhonfc spanta
je največkrat posledica nervoznega stanja. Stalno negovanj« telesa s Feirerfevirrt blagodišečim Elza-fltiidom, tem skozi 35 let preizkušenim domačim sredstvom trt kozmetikam, vedro pomig-n. Poskusna steklenica 6 Din, dvojta steklenica 9 Din povsod. Pa nošti o poskusnih sli 6 dvojnih ali 1 veliki specialni steklenici 62 Din brez dalinjiti stroškov pri lekarnarju Feiler, Sttibica Donia. Elzatisr 10. Savska.
Kozjega. — Iz zasede je bil obstreljen Ni ko Milek iz Atllešičev v Beli Krajini. — Na železniški progi je pade! in dobil resne notranje poškodbe 66-letni upokojeni postajni delavec Jakob Stare iz Spod. Kašlja. — Z vrelo vodo sta še hudo opekli kletna Marija Omejc iz Studencev pri Mednem in 8-leina Angela Fron-telj iz Spodnje Duplice pri Grosupljem. -- Z voza je padta in nogo zlomila 55-letna kajža-rica Franja Lahova iz Male vasi.
Itovi grobovi
d V Martjčmcih v Slov. krajini je ziispa, v Gospodu ondotni župnik gosp. Horvat Jožef.
—	Smrt je rešita po dolgem trpljenju trgovca g. Martina Jančigaja v Zgornji Šiški. — Na Jesenicah' je umrl posestnik in cerkveni ključar g, Valentin Pretnar. — V Kostanjevici jè preminul g. Anton Košak. — V Zagorju so položili v gomilo veleposestnika g. ing. Pavla Potioreka. — V d.jubijani je zapustil solzno dolino hišni posestnik g. Frčite %eger. Ud«|-stvoval se je tudi pri Vmcenerje?! konferenci,
—	V Hetange grande, Mošelle je izdihnil Fraac Frece iz Vranske gorice. — V Zalogu je umrl 90-letni Jernej Biažič. — V Krombergu pri Gorici je preminula 27. aprila ga. Antonija Vodopivec, mati skladatelja Vijikži ,in šolskih upraviteljev Alfreda, b>jzeta. m;^^EHttira. — Na GHncah pri Ljubljani so zagréfjlr go. Tfe-rezijo Voljč. — Na Savi'pri jesenicàfo so pokopali. tovarniškega, mojstra g. Jožefe Tavčarja.
—	V Trbovljah je zapustila solzno dofmo »ji. Terezija Špiler. — V Ljabljawi so zapeli mrtvaški zvonovi g. dr. Artarju p!-. Wiirzbach. - V Šmartnem ob Savi so položili v grob g, Ignacija Dolničarja. v Hrastniku je nagloma umrla ga. Neža Jerman.'-— V Zgornjih fločah je preminul mnogoletni zaslužni župan gosp. Herman Glaser — V I.jttbljani je odšel v večnost železiiiški rčVkteat v pokoja g . Edvard de Monte. V Črni prt Prevajali so pokopali trgovca g. Jakobs» Pat&a. — V Psffci j»i Viion gori je v Oosfwdw zaspata gà. ferka Seme Vofena Zaje. — Na pokopališču pri ljubljanskem Sv. Križu so pokopati go. Btdovec Fratičiško. — Počivajte v mirni
Razno
d Pojfiiai» k Mariji aa Tirna«! V sabato
hm ja igtkttij k* iw3 aa Tesat (Sašak) po-8®6at romarski vlak U Ljnbljane m is Mari-bara, ki bt, sprtjnul romar j* ma vsaki postaji. PaiavSéa» vaiajs pa ielezaiei in brez-p&čea izlet r ladja pa inmja aa »tak Krk je s aaša iskasaie», ki s«»»» srnam M> Bi». Kdor sa mB ptWraäitt,' naj se prijavi vsaj d» |0. maja. XsfMac skf Ks» >F»wpa»«di, kjer »o Vsa ■fešljpjR» vsakemu sa-staaj. rmu tekaj aa «aSfar: Svefa' TojÄa, LjnMjaaa, F/aaa|sita ««sta 17.
d UzsKwin aa deta. Posestnika Mattijo trzarja v Ifirklu m Gorenjskem so te dni neznani tatovi pošteno okradli. Ukradli so mu naaireč iz odprtega stanovanja škatlo, v kateri je imel okoli 7000 Dm denarja. V škatli je imel še pet bramini .'aijpžk, glasečih se »a 35.000 Din. Tega tk-narja seveda tatovi as bodo mogli dvigniti, pač m. bodo monda skušati slepariti s knjižicami. Žit Erzarja bi bito seveda boljše, čs bi imel tudi «VfaK denar v hranihtkt. — Ve-fik vlorn je bit f ri? dan izvršen v Marftovcih v Slovenski krajin/. Neznani vlomilci so vdeli v trgovino Ruttoa Kohua in odnesli razne aiaimfakture v .in jptii vrednosti 21.000 Din. — Drugi vfrji vloai je bil izvršen v stanovanje Josipa Berca v Popočab v Slovenski krajini.
^modernejšo je.nišn^ so zgraditi na B^^uràkem v^emöiji Gra^I bo jo 4 leta^N^i «av^d ima prostora za 900 jetnikov m je zelo higijensko urejen zaraoi ieg» uo	,	Lko je
■starih jetnišnic. Slika na levi nam kaže pogled na celotno p^ op e. «a	w ■ možlla
S^JTaS	sä
t General Uribara, bivSi argentinski državni p,w sednik, je umrl v Parizu. L. 1930 je vodil revolj. cijo v Argentini in potem sam prišel na krmila Sedaj je druga revolucija pregnala njega
Velika petrolejska ladja. Nemško-ameriška potro-lejska družba je sklenila zgraditi ft velikili ladij za prevoz petroleja v tankih, katerih vsaka bo imela 17.800 ton. Prvo teh ladij so sedaj v llam-^	burgu spustili v morje.
Morilec ob aretaciji. Huski zdravnik dr. Pavel (jorguìov. ki j« umoril predsednika francoske repub-. like. je bil takoj po atentatu prijet. Policija ga je s težavo rešila, ila ga množica ni lineala.
V vsako hišo Domoljuba!
PAVKL IJOLiMLK
predsednik francoske republike, je postal žrtev blaznega morilcu, ki je s streli iz revolverji končal življenje spoštovanemu sturčku.
Ovce na letališču. Na berlinskem letališču Tempelhoferteld »e bo poslej paslo zopet kakih 1000 oM da bodo travo vedno sproti pogrizle in tla pognojile ter poteptale.
PO DOMOVINI
Javna zalivala
(Jesenice)
Nekaj dni manj kot dva meseca je bila pretežna večina jeseniškega delavstva brez vsakega ,„ j„ zaslužka. Okrog 500 pa jih že vedno čaka, ha bo z njimi. V nekaterih obratih Kit) se obratuje normalno t. j. 8 ur. največ pa skrajšano po « ur dnevno. Želimo, da bi se težki dogodki ?.i.l-„jih dni nikdar več ne ponovili. Strašno je, ako je delavstvo oropano edinega, kar ima, dela, s katerim se služi vsakdanji kruh. Rane, ki so bile s tem zadane delavstvu, še dolgo ne bodo zaceljone. Ako bi ne bilo dobrih src, ki so takoj, čim so prejeli prošnje j Prehranjevalne akcije skupine kovinarjev JSZ Jesenice«, pomagali z denarnimi prispevki in darili v živilih, bi bila beda našega delavstva še hujša. Vsem darovalcem, ki so se na katerikoli način odzvali "našemu klicu in tako de-ko pomagali lajšati brezposelno gorje številnim družinam, izrekamo v imenu prizadetih, kakor tudi podpisanega odbora našo najprisrčnejšo zahvalo. Bog plačaj! — Za prehranjevalno akcijo skupin" kovinarjev JSZ Jesenice: Gass er Albin s. r„ predsednik. K r i ž m a n Andrej s. r.. kaplan.
Novice
(Nova Oseliea)
Prosvetno društvo in člani se zelo trudijo, da bi si fini preje naredili svoj domček. če prav ne bo velik, pa bo za nas na tej visoki gori dober sadosleit. Tudi za igro »Dve nevesti se pripravljamo. - »Slovenec« je sporočal o zmagi, ki jo je bivši g. župnik Alojzij Tome dosegel nad nepridipravi. Dobro je bilo pri srcu vseli naših župljanov. Saj tarani niso se nikdar sovražili vere in zaanosti, pač pn ne morejo videti izkoriščevalcev in zaničevaicev kmeta.
xSrenja* (Trata nad Škofjo Loko)
»Prosvetni dornt na Trati, obdan od pomladnega cvetja iu zelenja, zopet prijazno vabi... Vneli društveni igralci bodo vprizorili na binkoštni pondeljek ob 8 pomenljivo Jalenovo dramo v t. dejanjih: Srenja'. - Glavna misel le drame je: skupna korist inora biti vselej nad dobičkom posameznikov! Prav za naš čas tako važen socijal-ni problem! — Zalo pridite, prijatelji krščanske Moijalne prosvpte, zadovoljni boste!
Za katoliško prosveto (Polhov gradcc-Ovor)
Na Vneboliod se je vršil občni zbor Krekovo družine . ki je bil prav dobro obiskan. V odbor so bili izvoljeni: Kisovar, Cankar, Peklaj, Jese-iiovec in Velkovrh. Potek zbora je bil prav zanimiv in so fantje, dasi so začetniki, vendar potali, da jim je društvo pot k izobrazbi ter si Mijo poštene družbe.
korajžno naprej, da si pridobimo novih «sušenj in znanj za današnje in poznejše čase. Ne posnemajmo pa ònih, ki jim je pot v gostilne bližja «ot v cerkev in jim je naše hotenje nerazumljivo.
toliško.
pravimo: ne tako. ampak živeti hočemo ka-
Novice
(Škofja Loka)
Rekrutski tečaj je dobro uspel. Okrog 100 fantov je pozorno poslušalo predavatelje. Vse to se je izvršilo v vzornem redu. -,„. .	Trgovina s čevlji Bat'a v
llialerjevi hiši je zaprla svoje prostore, ker se ne izplača. Domačim čevljarjem je tako prav. Cerkveni pevsKi zbor se že močno pripravlja na cerkveni koncert, ki bo koncem meseca maja. Nove orgle vsak pohvali, kdor jih sliši.. — Župnijska dobrodelna akcija je to zimo storila potrebnim iz-redno mnoso dobrega. V obleki, živilih in denarju se je mnogo razdelilo. Hvala Bogu, da je našla tudi dobra src«, ki so rada darovala.
(U društvenega življenja.)
(Kovor)
Malo prepira. Pa ne baš najhujši. Skoro pred 10 leti so naši fantje in dekleta prirejali predstave. Za del izkupička so si dali delati kulise, ki sd bite prav .lo lanskega leta spravljene pri Ižetiku. Ko se je ustanovilo gasilno društvo, je le-to fantom in dekletom za igre posojalo svoje ime. Nikdar pa ni v vseh letih gasilnemu društvu prišlo na misel, da bi si lastilo kulise ali izkupiček in zntn ni teli navajalo niti v inventarju niti v lelnih obračunih. šele lansko leto — ko so kulise slučajno ostale v šoli, jih je gasilno društvo brez nadalj-nega vpisalo v svoj inventar. Fantje in dekleta seveda opravičeno proti temu ugovarjajo, ker so kulise njihova last, saj so bile napravljene preje, preden je gasilno društvo obstojalo, pozneje pa tudi nikdar niso bili fantje in dekleta odsek Gasilnega društva (dekleta v gasilnem društvu!) in tudi ni nikjer o tem kakih tujniških zapiskov. Saj bi moral vendar odbor o tem sklepati, Vendar nekateri odborniki Gasilnega društva sedaj naenkrat trdijo, da so kulise last Gasilnega društva. Nam se to ne zdi v redu. Vsakemu svoje: Gasilnemu društvu, kar mu gre, fantom in dekletom pa ludi, kar jim gre. (Morda je pa to napačno, ker se je ustanovilo Prosvetno društvo ter so fantje in dekleta menda tega mnenja, da naj se kulise preposte Prosv, društvu. Sam Bog ve!)
Novice (Lom nad Tržičem)
Cvetoči maj je že, a hrez cvetja in zelenja. 1'a ni čudno, sij nam je šele sv. Jurij prinesel prvo res toplo in solnčne dni. Preje pa skozi 5 mesecev burja, sneg, megla in mrzel dež. Tako dolge zime tudi tu ne pomnijo. Pač pa nam je z ostrim mrazom prizanesla bolj kot drugod; 14"C je bilo največ. Kljub burji in zimi pa nismo dremali. Dramatični odsek gasilskega društva je skrbel za razvedrilo s predstavami. Kar tri je priredil po novem letu. Meškovo -.Materi so šli igrat še drugam. Pevski zbor prosv. društva kljub težavam napreduje in jo mogel na koncert trži-škega pevskega okrožja v Tržiču 19. marca postavili 16 pevcev. Od 18. do 21. marca so bile duh. vaje za može in fante. Udeležba skoro polnošte-vilna. Vodil jih je duh. svetnik J. Kalmi. Pripravile so župniji prav lepo veliko noč. — Torej zima nas ni I Ampak drug, včasih neznan gost nas
stiska in uničuje čezdiilje bolj — kriza. Ko se je lani v je.ieui začela oglašati, nismo še prav verjeli v njeno moč. A sedaj jo čutimo zares. Saj živimo le od zaslužka pri' lesu. Cene za rezin les so pa že lako nizke, da bo kmalu vseeno, ali prodajate rezan les ali pa hlode kar razcepiti in prodali kot odpadke - krajuike za drva. Tudi brezposelnost se širi, le da ni pri nas nobenih podpor, če bo to trajalo naprej, čaka kraj najtežje pomanjkanje; v nekaterih družinah je pa že. — Pretekli mesec, na varstvo sv. Jožefa, smo pokopali najstarejšo ženo v župniji Heleno Meglič, Ha-riževo maler. Čeprav je gospodinjila na eni najtežjih lomskih kmetij je dočakala 88. leto in bila pri moči prav do zadnjih dni Bila je verna krščanska žena. starega slovenskega kova. Poleg 7 sinov in hčera je zapustila 40 vnukov in 16 pravnukov »Dovolj je spomina« lahko reče z Vodnikom.
Vlomilci so odnesli več obleke v vrednosti okoli 3000 Din.
d Vso slanino in čez 1000 Din denarja je pobral neznani uzmovič Janezu Arhu v Dobr-evem pri Cemšeniku.
- Pri težkočah v želodcu, gorečici, 2n)a.n)šani slasti do jedi, zaprtju črevesa, Pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tremili udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčicc točno poživ-,e v zaostali prebavi. Zdravniška spo-
fft iz lr°P'čnih dežel hvalijo ». s«« vodo kot važno pomožno sredstvo griži in obolenju želodca, ki nasto-iwa v družbi mrzlice. »Franz-Josef« gren-* se. dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Franz-
d Legitimacije za polovično vožnjo v
Ljubljano nn XII. mednarodni velesejem, ki se bo vršil od 4. do 13. junija, je uprava Ljubljanskega velesejma že začela razpošiljati. Društva, organizacije, župni in občinski uradi itd., ki žele te lesritiniacije proti 10% proviziji za njihove stranke prevzeti v razprodajo, naj se lakoj obrnejo na urad veleséjma v Ljubljani.
Se Vam je dana prilika, da si nabavite po globoko znižanih cenah pri splošno priljubljeni tvrdki Valentin Hladiu, Celje, poleg Marijine cerkve, razno mamifakturno blago in sicer: sukno, kamgarne, lepo športno blago za moške obleke, dalje specijalno dvojno impregnirano platno za veterne jopiče (Windjacken), moderno moško perilo za gospude in delavce, volneni rinsi za diiin-ske plašče in razne pralne in umetne svile, vaale in prahie delene.
Novice (Preddvor)
Umrl je v Ljubljani tukajšnji grašiak Artur Wurzbach, odkoder je bil prepeljan v Preddvor in bil položen v rodbinsko grobnico. — V kratkem je bilo pet oklieev. Med temi sta dva delavna člana prosv. društva, Jernej Naglič iz Zgornje Bele in Angela Balantič iz Mač. — Preteklo nedeljo je uprizorilo naše prosvehio društvo znamenito igro »Carski sok v splošno zndoVbljnost gledalcev. Dvorana je bila polna. Na splošno željo občinstva se igra na binkoštno nedeljo ob 3 popoldne ponovi. S to predstavo društvo zaključi letošnjo sezono. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike, da si ogledi to krasno igro.
Prosveta
(Dev. Mar v Polju) .
Dramatični odsek prosvete :<Polje.t igra v soboto 14. t. m. ob 8 in v nedeljo 15. t m. ob 4 veseloigro ,. Glavui dobitek«. V torek, 17. maja, pa vabi k 13. prosvetnemu večeru, ki se vrši ob 8 zvečer. Poleg petja in godbe bo'zanimivo predavanje govornika iz Ljubljane. Ker je bil za zadnje predavanjem č. g. p. Ačko zadržan, nas je rešil iz zadrege .pisatelj g. Janez Jalen, ki nas je v svojem predavanju popeljal v Bohinj in njega okolico. Gospodu pisatelju, ki nas je večkrat pognal v buren smeh bodi zahvala.
Društvene novice
(Sostro)
Tudi od nas so šli k vojakom trije res požrtvovalni člani društva, ki so veliko delovali ^posebno pri dramatiki. Za v slovo iu v zahvalo smo jim fantje in dekleta Prosv. društva priredili poslovilni večer. G. Peter Eržen jim je v kratkem, a jedrnatem govoru podal navodila in opomine za pot in našo željo, dr. bi se kmalu vrnili in zopet sodelovati v proaveti. — Ko se bližamo koncu sezone, naj omenim, da smo uprizorili to sezono 7 predstav. Nekatere smo tudi večkrat ponovili. Ljudstvo je bilo z igrami zadovoljno. Za zaključek emo v nedeljo 8. maja uprizorili na našem odru »Črno ženo;.
Novice
(Homec)
Dne 17. aprila je priredila gospodinjsko-na-daljevalna šola v Društvenem domu za zaključek predstavo »Svojeglavim Minka-r, veseloigra v 4 dejanjih. Pred predstavo je imela temeljito predavanje o gospodinjski izobrazbi deklet učiteljica in voditelja tečaja gdč. Justina Tonijeva. Po igri se je vršila v društvenih prostorih čajanka, kjer so dekleta gospodinjskega tečaja postregle gostom s linim pecivoin lastnega izdelka. — - Dne 22. maja, na praznik presv. Trojice, sc bo vršil-na Homcu velik shod In sestanek vseli fantov kamniške de-kanije. — Dne 26. maja se bo ua Homcu opravila pobožnost v čast v svetovni vojski padlim vojakom homške župnije. Ker oh odkritju spomenika 1. 1919. ni bilo večje slovesnosti,- se bo ta vršila sedaj. V ta namen pride g. kur.it Fr. Bonač iz Ljubljane.	:
Cerkvena slavilost ,(St. Gotard.)
Na Vnebohod smo praznovali god farnega patrona sv. Gotarda, Letos je preteklo 800 let odkar se je v Neničij: v mestu Hildesheim prvikrat obhajal praznik sv. Gotarda. Tam je sv. Gotard umrl kot škof v I. 1038. češče^je sv. Gotarda se je v zadnjem veku širilo po vseli deželah srednje ln zapadne Evrope in v Italijo, a nn ozemlju sedanje jugoslovanske države ni nikjer cerkvice ali kapelice, ki bi.bila posvečena temu svetniku kot tu, kjer se vas" iu župnija imenuje po njem. Da
bi se Umni M» kitali, da obhajamo nek jubilej tirnega patrona. uit.» je prišel k nam «a to slov c-snost r, p. fcorristorijaln-, scetnik Jane» Kalan i». Ijnb-liane in je mei t cerkvi v dneh 5- iL, 7. in & maja govorov. Cerkev Se bila oaljšana j venci in oltar.. bcje.Ri cvrtjem. Verniki so prav radi prihaja!: v cerkev .n mnogo jih je prejelo sv. zakrament. 1"paino, da duhovni s*dori niso {odali.
Oh «ri >!•« esa...
i! Vi pri i.jubij»;..! _ ^
X*d vse -^f.nij.v i« -iovum s**.'.an«-k j»- priredil an» iaak»-k. v -!>ek aa '.inuuiik Vnebohoda svoje an iv esterni; Haan, prijatelju in bril« Maksu Cajhen. ki je odhaja' k vojakom. Po primerni dek tamari ji je predici- < v svojem poslovilnem govoru tirisal Meit odstk». »! ialuie njesovem odkadu n r.,* poklonil ta pot kri ju : o Totrata Kempten«, a k« ma bo vodaiea v teàiùk dneh. Tudi sr?. župnik in kaplan. k; «t* bila navaote. sta bodrila odbaja.oče-m; ostane nest katoliškim načelom. Ko si s?, ärs;: Mak*. ^cslori! od vsakeja po*bej. je n;ed nariì. n»*»«1 molk t« irtrotU se nam je yr 1-kwfi. Rog »ivi?
li proletaria driisrv» (Sftlniial
\s*e prosvrtaa treštvo je priredil» Uatoia-nkrato« pi srčen r«st«vilen večer. Predsednik ii«išj«i K s^vregovoril èanfctni aekaj bolrjnüi besed. mg tu.:': ko! vejaii nikoii »e zstaje svojega prepričanja. Ji so ver« katoličani m uvedai Novene:. t^avgovorifc. s4a t»ti dva iania tovarišem »a tov arisi,ji.: \ slovo. Med petjem, igranjem t»m-burašev in ve s« lo atavo. ki so jo tako prijetno osladile pridaa liekW^a i dcW.'Ucim, ki so jih pripravile*. nam je večer kar prehitro minil Fantje. Pog ras sprani j»; in fcir.alu sr k«j oglasit*' — linjštroai igrsvri se pridno pripravljajo n« «jiriroritfc Finžgarjrve drame K.-jrulins tuljenja , ki jo frodo igral: na binkoštni ponedeljek. TTTtjj. ob S popoldne \ dvorani Kmet. društva. Tsko s? bomo vfivrti v igro. da bodo jokali gte-darri t mm: vr-od.r je rekel eden izmed igraveev. Sodelojejo nsjbclpi igravci. Vabimo vse prijatelje satolRk» predete, d« pridejo V predstavi.
Sekaj »vir
i Po Loa irti \ iinji gori.) (ì. škofa "smo ob priliki sv. birme sprejeli, kakor se spodobi, i mnogim: mlaji in v ena. — Neki -pepersik- ie nas pred nekaj meseci hvalil v IVcvc!j»!.> . če? da imamo cerkev na noro pomiku». kiwi prt ic taberasVrtj prenovljen ia eitarje porlaèrre. I Vi o troje je bile re? ie nare-tttrjr. priinire in drage stvari r cerkvi pa je prenovil m ora»*!-. šrV pred birmo p. Ruh
*	Vrfaike. \,jsše» ris, eerkev reto «gaja. Imamo tod: nov hai;: grob. <Vg!c je p» temeljito oftetil. jwjrrri! ;n	g. Gni^srt? ir Softrcga. Ossi je T.«e io state, venda;- a: biki ca te pri ì*p-
ìit*imtgi pavtent* dMi. Cerker kare i» tlffo". - .šrfe iaieii en teden rapirto r»di d;.-?fT*e d*-ice »«st täroki. — Sov*, kratka, iepe šrp. !jtns - r>»U né IViìee proti BW \ rhu je ' s» v-h-t- .toJiisK«. Mi je nekaj dobre volje, t» gre. — V jažij« i»wi>u iawH novo ari« g. V «Ja.
<SL »itpri >SrBi» t;«Hl je .Uojri) Martere j*, iacatrr tjoir . Bf! je pridem rsraiw« gradar.	eb-
prrnfCKteje van stiWea ofeia r^jj .^rsp;
vrìff» note. — V petek ». «wiìa stet- »rreti terropeanje. Mnuum je kile
*	rette je bite pav Vpn. — Sele maja meseca sme
bmwpiT Seka»eri p« m sedai ne me ter m r,;?re V ialite i vade. •<» nekaterih je pienina (wpn'1*. ter je »-oda stala pr,-doipe u »jih. — Krme Inke primanfltnje. di so ■aw, ititi n:inrt«r»r. ktunk-r raitrrti ia stre4-«r» y»knaitì. 4* bi v^j pri žrvljrajr ohranit; ži-ra». Kdaj * K>6e tat» fcvina popravite! To fra^. ®iVitu ns taterih je «ntji, v-nö» nad dva meseca je fai: «riiko rote lopo», nt» t-avr zelr- redko sr 4>Wit» mm «usa.
iSnrtBi tiu.
TViWkkV
.	** «»i»» Äf^ri ia Bierre I«.-
Jm» ìekt*	ir (»65. w^maA à» mi.
i«« awvmä »OMBriaiiè».- »a	A.brii-
fasoe»c.. je .>4aprp. «a lurvfi rmxm.r |
I jaati je woijj*.	kmIhj«*» Mi! i
M »fl- «*<*»» > Wii ie" «r	. i
amjvik tudi «i	ker je znal \«a-
Veimi « polroiii p,.mag.iti. &P?*«	*<""
in Miri hčet. r .»lojnemu	mir is pok»J-
pni -:alim p« »kretio. «'ialje!
(ìatiln* društvo
(Dol. K.tmei»?e pri Novem mestu.)
I>ue 14. ftbr. je imelo društvo redni občili zbor. Poaomo j» bil izvoljen sturi o<lbor s tova-riier,. J. Planinšfceni na čelu. Rednih članov je SO. 1'stjnoinih t"mrli so 3 ustanovni člani. Odborov ih sej je bilo 7. sestanka 2. Vaje: 2 redni in 4 j motorke. Poiarov je biio 5. Ho šlo je raznih dopisov 57 in odposlanih ("lani in odborniki so bili n.i nifstu in s? zavedajo svojih dolifnesti. Ker \ t selice v tej kriii niso primerne, društvo pa ima preeej dolga, prosimo, da bi šli nam na roko ? podporami in darovi. Xe postajajte mlačni, kadar gasilec prosi pomoči!
Nsše gasilno društvo prireili veliko javno tani-bolo v nedeljo 5 junija ob pol II dopoldne na trgu \ Novem mestu. (V slučaju slabega vremena se preloži nn drugo nedeljo.! Glavni dobitki tombole bodo siedeči: 1 moitemo pohištvo. 2. šivalni stroj. S. moško kolo. 4. iekmi più«. 5. presa za gnitje, 6. vreča ruoke. 7. ml'n la sadje. 8. ročni vvili ■ k. Drugili manjših dobitkov bo mnogo. Zalo aaj vsik biti i naknpom srečk! Kdor kupi več srečk. lahko zadene več dobitkov! Cisti dobiček j gre ta pbčiSe motorne brugalne. gasilskega voza i ic casi!, dom.:.
t Ana Srak-
(Hrušica)
Prav nepričakovano je letos dne i. aprila ravno na prvi petek nenadoma po kratki a mučni bolezni Pog poklical k sebi vzorno članico naši-dekliške Marijine družbe Ano Brulé. Pokojna je bila vestna čtanirn od začetka ustanove dekliške Marijine ti reibe v Stopifah. Več let je bila obenem svetovalka tretjega reda. Bila je stalna naročnic» Bogoljuba, vedno krotka in poniina. ljubila je molitev in petje, skrbela je tudi a lepoto hiše bolje. Pokojna je bila vsem za rxgteJ. to moč je črpala v pogostem prejemanja sv. obhajila, molitev je bila njeno veselje. Zadnje dneve je kljub strašnemu trpljenju preti vela v neprestani molitvi «v. rolnept vene». Ko je Iriala med zelenjem in cvetjem na mrtvaškem odru. je okrcia) njena usta angelsko miren smehljaj. V zadnji pozdrav so ji dekleta ix Marijine draibe zapela doma in na pokopališču v slevo ter jo spremila z zastavo na fadnji poti. Njena duša pa je takrat — tako upamo — ie počival» v objemu Jezusovem, kateremu je veljal vsak ntrip njenega srca. Med nami iivi rajna Asa ie vedao v neizbrisnem spominu. Predrag* seseAra. ne perabi a» nas. ki še tavamo v 'Mini seil im ti kiičeaM aa svidenje pri Mariji!
Fmiai |MnMri!
(Seaiifj
ISt dobrega »imamo foroteti. V kratke» smo imeti tri požare «roaredotna. -.-odtakajew p« zlobni roki Tatvsae i« vtem; «j u» dwra ea reda. To w vriì il oi>SKHL «ted revščine » nonuajkaais. Prišlo je prefTj i:vel« v Pek-krajia» breuiialno rti po BRjfcai ceni. Tod*, te je kaplja v plasten ker jw*r?ba je vehta. Z drmmr. pr^iMkom v lani Ae«! let« BF se me remo poaašatj. ^ t vierki*,. tega po ae r,temne pariti t denar. Majveč bi n»ac bšio ptrnagano. ko bi se rut«, ijndje. ki bi p«ta]Kii SLiisi vina. Nismo uem4f)p*i »o^iae rta-
■ov^taD krcaraw r drngš* vimsdaih krajih, ker vemo d« je patreht jmvsod vclflia. toda pti nas je na^inje. Zato vabim« vinske trgov** in p.--stitoüasT'. da Widey, t seatè. pnfcv dobre kap-Ijioe boste odnesli todi uvest, j« Me storili dobro delo. Prosimo vas. pojakx uhterajto vsaj Jek.s povsod t»eloknu;jsko im s Sem bnste ia bas velie storili, sam; j« ae bosfs nič «fclodorani. ker vino ne zanstuj« u dragiai. — fVaiten.
ii qi f. W kraji »i
«cem a» 1UK V terek 36. aprila » gri-beljšk: imdirji w.sto5alL lako »? se tMWtraa Kol-I* pogovarjali «traci, àa bi aknriti »tog strt je tthak poč malt. jtmmlj na posjedtx*. 6et tes so rw	d» ae je dvigni dia», toda predrto je
tele ahraoe mwlonfa.	je opaj urim,
« »e	Uèr rtirehe. (tgea, p prèaWk-
n. 1MJ» umb «suniti ai Milo a«*o«r.
ikj»A Da ÄV «prfto ^ bil otv-a saa» » MMifit, Mike Wiek. Nbm-
»««•: W Korfefti » tovab»	ic je «afe irte,
aitìe i i»nteji del èmot». Kiujntra s,, pripeljali
V (hilnitnko, kjer m uaolovilL da je v ,. šibe i. Storik-a še niso izsledili.	' '"
April se je pottlatil. Ne moremo s- l)rill.. rez njega tako kot ga navadno delajo grd. L p !'
nesel nam je solnea in evetj». Ketlke «o (,j™r nas frešnje. a sedaj jih lahko najdeš, ko so ?ale svoj cvet. Prav tako bili v eve; v s- <1™ tako da iebeliee zopel hite na delo. Oziniin, tako revna po nekaterih njivah, da ie ««csijof'' kar inalo podvomil, če ne bi raje kar prióri | pofejal kaj drugega. Trta ne rožna mnogo ^J,!' toda po nekaterih mestih je vinograd v,.»)-oškodovan. Posebno mlajie trt« »o poz?b!e '
Pi-
MvneBra ii \lrike
(Stns se)
Za Božič mi je nioj-v nk, 1 i z pismom tosi,], iudi Vaš oglas na ves slovenski usrotl doma in v tujini. Gotovo .ve bodelf čudili, d« ua Vai osli, dobite tudi dopis iz daljne vroče Afrike. Kruti useda nas je par Slovence-, zanesla liuti <1»]^ ^ doiua v Afrika Par Slovencev nas je v franccski tujski legiji kjer moramo teiko služiti naš kruli in »e celi dan moriti ir mučit;, tla zislužimo i»r frankov, da imamo vsaj za tobak. Kako rudi bi se v rnili domov, pa hudi so zakoni za begunce in tudi teiko je priti čez mejo. 1'dali smo se tat« kruti sodbini in stiiaj t tik o čakamo, da nnui minejo ta leta in da potem zopet pridemo v našo lepo domovino. Čeprav popolnoma izčrpani, ven. dar se zvečer zberemo in se kaj radi malo pogovorimo v nt še m domačem jeziku in se spominjam naših ljubih domj. Tudi Vaš oglas smo skupno prebrali in »e rat veselili, da je pri nas druit» ki skrbi za uboge izseljence. Ita ne bomo popot- \ noni,t pozabili nai ljubi »lovenski jezik in d» h. tuo malo lažje prenatali to naš« sodbino. Vas pr» siine, da bi nam po uicinosti poslali kaj knjig, è se v*»j malo razveselimo i branjem domsfep čtiva. Dajte uä-treziie nam. storite nam lo uslugo in pošljite nam kaj. Hntgič pa se bom zopet lit; oglasil in Vam popisal aulo nate življenje lo. V nadi. da nam bo le ustregli, se ie v naprej labvi-ljujeni in kličem x Begom Vaš hvaležni S » elf Pavel. No. 3253. 1 Reg. Stranger de Ca Valerie £ H. R. S o u s s e. Tiinisse.
Rarito
Vsak delavnik: 12.15 Plov, — 12.45 dnet-ne v<-«ti" — I5,«t Ca», plošre. In.r/s — IS.OII St-kvm>ki kvintet — 22.<*> Ca*. |wn>i-ila — Cetrlft, ti. aaja: W.(» Prenos opere I ibii.ša« i/ Prjfr
—	Petek. 15. maja: !t.5t» >ol«ka ura Napofro-nova mladp^t — 19.00 Krar>cošt-inj — 19.50 Go-sjk ilinj-k.i ura — 20.00 Komorni koueerl f» dalncpd kvarteta kon^enrateristov (prenos ii Filharmonij«!- — 22.15 S«]oa>ki kviiitel. — So-beta. 14. BMja: 11.00 Ottoriiev razstave U* bene Maitre lü NarodtM-ga <inuiai — 17.50 Sa IcnsAi kvtiue« — tk-«» üi»)nai.iiv ae vaje - M Augleši-jnj -- 19.Vi C-ovornULc vaje - M< >imfnauDi in £ÌròpvsL*-ùu2runienlaliii lonc«| Glasbeni- Matice (ir Vnionas — 22.15 .sialo«»1 kvintet. -- Nedelja. I*, aaja: 9.V1 Prenos cerkvene gl»«be i/ frane, cerkve — I0.V1 lei»« predavanje — 11.00 Plošče — 1150 Cali»«' Koncert pev slega zlxir» <.,UsJM-ne Malice ljw-Ijanske (it FììbaiuKviaijeì — f2.50 Poročila, p» S6e — 15.00 Prenos koncerta pev-Uh dioro »lilaM» ii Prage. »Stankov ičr iz Belgradi
ù /«gret« te	perski w'
dravske banovine iz Kogresue^j trga — I'* .Salonski kvintet — 20.00 Prenos opere: Br««"-čar Pohujšanje v dolini Florijaaski.
Ponedeljek, tfc. m*jm~. <».<» Prem« i/r»d«« oljnega ih,wa C.te*fee*e Malice - W.V» O»'!! je spomenikov jugoslov. skladaieijev v Maw n<-m parku — !2X)0 Cass dne» m- vesli — . Salonski kvintet - 14.00 Teinrnv an je «lov. p'1-trioTrteev tvelesejeiB' — 154«' leiniovtar slov pevskih «bot»v (vcles«-je«nl — sli kvintet - 20M Goiilni kvartet Matiee s Ptoja — 2l.t» vlapetje poje P-*"" Jelačin — 22.15 rvakw^ki fcviatrt. - »<>"'"• _ aaja: IIJS« >«Wj wra: C«'»!«« nase . tS.OO «,>t roški kotiček 1S15 Skupni panev rops meeting (ir Zagrvha? — F.sperantska ura - 2B.'* Prenos tz 22.50 Pot.rflU. - Srtìto- «k aaja; ""'T.
—	19.50 Liter«,» nra - J8u» Gte*be»* ^ raaje - ,X\V» Sjimr.spe» i g. Jo«"
2t.0P «..»aosjy-vì g,». H. Ijpajnc - 2,10 l«n0.i kvintet.
»r J. DermastU, predsednik Krajevne zveze zavarovalnic v dravski banovini:
Plačujte pravočasno požarne premije
Ogromne so škode, ki jih povzročajo po-^i-i. posamezniki, ki morajo težo požarnih posledic sami nosili, navadno propadejo, -o 5o-pfidar<ko uničeni in pridejo na breme javne dobrodelnosti. I)a se to ne zgodi, so nastale zavarovalnice, ki vso nevarnost vzamejo D.ise proli plačilu primernega denarnega zjie-ska ki se imenuje premij a. Velikost premije, ki jo mora plačati zavarovanec, se rav-Ba po zavarovani vsoti in je tem večja, čim večja je nevarnost.
Vsak skrben gospodar skuša s primernim «varovanjem od sebe odstraniti škodo, ki bi ga utegnila po požaru zadeti. Z zadostnim zavarovanjem se reši moreče skrbi, da zamore postati vsak trenutek vsled požarne nesreče berač. Zavarovanje je velikega narodnogospodarskega in socialnega pomena, ker rešuje gospodarje propada, pretečega jim po .nepričakovanih požarnih nesrečah, in tako ohranja družinam dort, ki bi ga brez zavarovanja ljubile.
Z zadovoljstvom se mora ugotoviti, da se je smisel za zavarovanje med našim narodom že zelo razširil. Težko je že najti tako brezskrbnega gospodarja, ki ne bi bil zavarovan. To je vesel pojav, ki je v čast našemu narodu. Želeti je le. da se zavarovanje Se nadalje tako razvija in doseže tako višino, da ho naš narod glede razvoja zavarovanja stopil v vrsto naj-kulturneiših narodov.
Dobrote zavarovanja nastopijo samo tedaj. če o li a — zavarovance in zavarovalnica — vršita pravočasno in točno svoje obveznosti.
0 zavarovanju se napravi med zavarovalnico in zavarovancem zavarovalna pogodba in zavarovanec dobi polico, it katere so oboje-
stransko obveznosti razvidne. Na eni strani se zavarovalnica zaveže zavarovancu poravnali škodo, ki mu nastane v slučaju požara. Na drugi strani ve zavarovanec dolžan zavarovalnici, dokler zavarovanje obstoja, plačevati dogovorjeno premijo ob določenem času.
Nabrane premije tvorijo zaklad, iz katerega zavarovalnice plačujejo nastale škode. Da škode nastanejo, je gotovo. Negotovo je le, kdaj da nastanejo in v kakšnem obsegu. V letih, v katerih je potek škod dober, na-pravljajo zavarovalnice iz prebitka prihrane ali rezerve, iz katerih v slabih letih plačujejo škode — v kolikor nabrane premije za pokritje ne zadostujejo. V rednih časih zamo-rejo zavarovalnice gladko izvrševati svoje obveznosti na plačilo škod. Ako nabrane premije vsled prevelikega števila škod ali vsled slabega plačevanja premij po zavarovancih ne zadostujejo za pokritje škod, črpajo zavarovalnice iz svojih rezerv za pokritje potrebna denarna sredstva.
To vse velja za redne razmere, ne pa za izredne razmere, v katerih danes živimo. Velika gospodarska kriza, ki je s svojimi zli posledicami zadela vse stanove in naprave, je za prehodni čas marsikaj temeljito spremenila. V preteklem in tekočem letu je potek škod proti vsakemu pričakovanju slab. Izdatki zavarovalnic za poplačilo škod so silno veliki. Poleg tega pa je tudi plačevanje premij od strani zavarovancev zelo slabo in neredno. Premnogi zavarovanci prosijo za odlcg plačila, drugi pa sploh ne plačajo. Tako ne more in v interesu zavarovancev samih tudi tako ne sme dalje iti. Kdor hoče, in to želi vsak zavarovanec, da bodo zavaroval-
nice gladko in točno izvrševale svojo dolžnost glede plačila škod, lrtora od svoje strani pravočasno in točno izpolniti svojo obveznost nu plačilo premij. Le na ta način bodo zavarovalnice, četudi s težavo, v položaju točno izvrševati svojo vzvišeno nalogo.
Pomisliti se t jra, da so v tem času zavarovalnice pri plačilu škod navezane izključno samo na dohodke iz premij, ker s svojimi rezervami, ki jih imajo naložene pri denarnih zavodih, vsled obstoječih razmer na denarnem trgu trenutno ne morejo ali vsaj ne v zadostni meri razpolagati. Ako zavarovanci žele, da pridejo v slučaju nesreče takoj v posest denarnih sredstev za popravo poslopij, ki so jim zgorela, potem jim pri današnjih razmerah ne preostaja nič drugega kot pravočasno in točno plačilo premij. Od zavarovancev samih je torej odvisno, če in kako gladko in ločno bodo zavarovalnice vršile plačilo škod. Vemo, da je danes težko za denar. Zavarovanje je pa tako važna zadeva, da se mora za premijo potrebni denar preskrbeti, če tudi z največjo težavo. Le s pravočasnim in točnim plačilom premij bo zavarovalnicam omogočeno izvrševat; njih važno socialno in narodnogospodarsko nalogo. V interesu vsakega zavarovanca jc, da pride hitro do zavarovalnine, s katero si vpostavi svoj pogoreli dom, od-nosno nadomesti pogorele predmete. To si žele vsi zavarovanci. Prav zaradi tega jim kličemo: »Plačujte pravočasno in točno premije!«
n OPOZORILO! Karitas«. Zastopniki »Karitas« so upravičeni pri sprejemanju kasirati samo Din
10— sprejemnine in "nič drugega. Ni res, da je »Karitas« prevzela obveznosti ukinj'enlh samopomoči. Ne nasedajte lažnjivhn potnikom! Vsi zastopniki »Karitas» imajo svoje izkaznice. Z zaupanjem se lahko obrnete skoro na vsak župni urad, kjer dobite točna pojasnila. »Karitas, Ljubljana, palača Viäjemne zavarovalnice.
RAZNO
Abeninri streme po i«-»bnulii, Abesinski cesar Haile - Selasie razvija ži. «Imo delavnost, da bi svojemu narodu s pomno-Stvijo Sol iLstvaril možnost za izobrazbo. Z veseljem sprejme pri tem vsako pomoč katoliških ™ov. Pred dvema leto-ma so redovni bratje Mieli prevzeti šolo, ki jo e cesar ustanovil v spomin na svojega očeta. Kn-ll|cini poučujejo v maj-sem zavetišču pokrajine «"bata sinove tamkaj, eneralnega guvernerja in «glavarjev. Uspehi te-a zavoda so bili tako «Iki, da žele sedaj tudi sosednje pokrajine šole M vodstvom redovnih r»lov. Žalibog pa nii'si-011 uma niti desetine za ™vo dušno pastirstvo »tebi,,h misijonarjev na jazpolago. Kljub temu pa
lt;iv ""ikrajšem časti rtanoyi , yeUk0 šo]o v
FKrajmi Sddamo.
Plinske vojne v starih ?e\ švedski raziskova-67, fcrI«nd Nordenskjold J v nek, razpravi doka. W. 'Ia uporaba strupenih inov v vojne svrhe ni S , Pridobitev najno-t ?,I"ane{ & sta-Iffla ' no orožie- ki " °kaj pestro zgJdo-
21
Sh-eehan:
MOJ NOVI KAPLAN
Nasproti meni je zelo prijazen in postrežijiv. Ko je hotel uvesti pobožnost devetih prvih petkov v čast Presvetemu Srcu, je seveda namah vse navdušil zanjo. Njihovo zveličanje je odvisno od te pobožnosii, jim je govoril in vsi so ga poslušali. In tako je nekega četrtka zvečer, ko je divjal zunaj strahovit veter in se je dež z vso silo zaletaval v okna, nekdo boječe potrkal na moje vrata. Položil sem na mizo Pasca-love »Misli«, knjigo, katero Se vedno z veseljem prebiram, dasi ne ljubim iroža, ki jo je spisal.
?Nekaj otrok hoče z vso silo k vam,« je rekla Hana. :Upam, da v tem grdem vremenu ne boste šli iz hiše.«
»Naj pridejo notri, bomo že videli.1
V zadregi so porivali drug druzega skozi vrata, nekateri so držali prst v ustih in niso vedeli, kaj bi iwceli. Obstali so pri vratih in strmeli v svetiljko, slike in knjige, kakor da so prišli v deveto deželo.
»No, kaj bo novega?« sem jih nagovoril.
2 Izpovedali bi se radi, oče.v
Ali boste že nocoj vsi umrli, da se vam tako mudi.«
»Ne, oče, ampak prvi petek je jutri.«
»Bo že res, toda v kaki zvezi je to z izpovedjo?«
»Opravljali bi radi pobožnost devetih petkov^ oče, toda, če opustite enega, moramo pričeti zopet znova.<
»Dobro, potem pojdite k očetu Lethebyju in vas bo izpovedal.«
»Oče Letheby je že v svoji spovednici, oče,« — neroden nasmeh se jim je pojavil na obrazu in opazil sem, da so nervozno mečkali predpasnike,« »me bi šle raje k vam.«
»In se vam ubog, star duhovnik prav nič ne smili, da ga v tako slabem vremenu silite v mrzlo cerkev ter pustite, da sedi tam do desetih ali enajstih zvečer?«
»Ne bomo vas dolgo zadrževale, oče!«
»Dobro, pojdite v cerkev, jaz pridem takoj za vami, medtem pa se dobro pripravite!«
»Kaj pa vendar mislite, da greste v takem vremenu v mrzlo cerkev!« je rekla Hana, ko je. 7»prla vrata za otroci. »Če bi preje vedela, po kaj so prišli ti poglavci, bi jih pustila pred vrati. Devet petkov! Beg se usmili, ali bi jim prva nedelja ne zadostovala? In potem bom morala zopet kuhati čaj. Še sebe ne morete opraviti, kaj boste surbcii za fe paglavce.«
Prinesla mi je čevlje, star kožuh, votatati robec, ila si ga ovijem okrog vratu, dežnik in podobne stvari in stopil sem v temo in dež. Slišal sem, kako je zabavljala nad novimi pobožnostmi, kakor da mislijo duhovniki, da prej ni bilo svetih duhovnikov.
Neopaženo — vsaj mislil sem —, sem vsiopil v cerkev. Toda, komaj sem se vsedel, šo se že odprla vrata pri izpove d nie i očeta Lèthebyjà; z odločnim in hitrim korakom, da mu je plavala stola po zraku, je prišel k meni in mi glasno očital mojo nespamet.
»Gospod, to, da v takem slabem vremenu zapustile svojo zakurjeno sobo, bi imenoval jaz predrznost. Zagotavljam vas, da vam s tem, da sem vas prosil dovoljenja za to pobožnost, nisem hotel nakladati novih bremen.«
»Le potolažite se; nočem, da bi šli ljudje brez
8»
Da se razumemo
h.
Zadnjič smo si tukaj-le malo v obraz pogledali i dolenjskimi vinogradniki ia gorenjskimi iganjekuharji, ki se me bojijo — ker zahtevam, da naj bodo ljudje trezni, da se ne bodo kleli in pobijali — da bi jim ne po-ruval vinogradov in razbil kotlov. Predstavil sem se jim. kakor se spodobi, da ne bodo nedolžnega »Domoljuba« po krivici doižili, kakor da, jim hoče delali škodo. Hotel sem, da brž Dolenjce malo potolažim. da se ne bodo preveč pred menoj križali, češ, da jim hočem njih priljubljene vinograde pokončati. Žffanjekuha pa še ni prišla na vrsto. Kaj borna naredili s kotli — sem rekel— bomo pa še videli. Kotli še čakajo rešitve.
Pa četudi žganjekuharji morda težko čakajo. kaj bomo rekli o kotlih, morajo veudar še inalo počakati, kajti z Dolenjci še nismo pt polnoma na čistem. Stvar ni tako preprosta; vredna je dobrega premisleka! Zato sem rekel: zadnja beseda o tem še ni izgovorjena. In tato moramo danes besedo o vinogradih še enkrat povzeti. In kaj naj rečemo?
Mi abstinent je dobro vemo. da je velik del slovenske zemlje posajen s trta In s lem tudi računamo. Samo bedak bi mogel zahtevati. da naj se — ker nekateri vino. dar božji, grdo zlorabijo — vse vino iz dežele prežene in vsemu vinogradništvu napravi konec. En tak mož je nedavno prišel k meni in mi začel 'zabavljati Čez vse. ki vino pijejo, meneč menda, da se mi bo s tem prav prikupil. Posvaril sem ga resno, naj ne govori takih neumnosti, ker s tem vse naše prizadevanje za treznost spravlja ob kredit in nam äkc'-ie, da ljudje potem od nas se tega nočejo slišati, kar glede pijače in pitja po pameti in po pravici zahtevamo.
Mi torej dobro verno, da od vinograda mnogi Mve. In živeli se mora! Ali hočejo naši Dolenjci in Štajerci vsi pod zemljo? Ali pa po svetu s trebuhom za kruhom? Saj bo ì<j
dozdaj preveč hodili. Prhntim vivere — so rekli v starili časih, kakor sino se učili v latinskih šolah — dwn phiiosophaii. Ce ne razumete, povem vam po kranjsko: Najprej živeti, potem šele modrovati! Najprej morajo naši vinogradniki živeti, potem pa smemo in moramo tudi premišljevati, kako bi se dalo naše ljudstvo malo bolj strezniti, da se ne bodo za žive in za mrtve klali in pobijali. Seveda je to dvoje: vino se mora prodati, ljudje pa morajo trezni ostati, to dvoje je malo težko vse pod en klobuk spraviti! To 6e pravi skoraj toliko kakor: volk naj bo sit, ovca pa cela! Ali je to mogoče?... Morda pa vendar! Kaj pa. če bi volku poiskali za pod zobe kaj drugega, da bi ovc« ostala cela, voUc pa da bi bil vendar sit?!...
Gotovo je, da bodo ljudje vino še vedno pili, četudi mi pridobimo nekaj abstinentov iu vpeljemo v deželo nekaj treznosti. Da bi ljudje sploh več ne pili, to ni nameu abstinentov iu še nikdar ni bil. Pa četudi bi bil, ni prav nobenega strahu, da bi to kdaj dosegli. Velika večina ljudi si ga bo zmirom rada privoščila. Zato se bo vino tudi vedno pridelovalo. — Ce naj pa vsi vinogradi ostanejo, kolikor jih je zdaj, to je pa vprašanje.' Ce bi jih ne kazalo nekaj opustiti iu namesto njih kaj drugega poskusiti, in če bi se ne dal en del grozdja drugače bolj koristno porabiti, namesto da se spreša. to je pa stvar, o kateri bi bilo potrebno razmiš-1 je vat i! In čas bi že bil, da bi se o tem resno razmišljevalo in tudi kaj ukrenilo in prena-redilo! Kaj in kako, o tem je meni težko bolj nadrobno pisati, ker, četudi kmečki sin, vendar nisem kmet, še manj pa vinogradar.
ker sem tudi gorenjska grča. Drugi poklicani ua to mieliti in o tem
10
bolj
pon.>n-<uu ™ .</ uncuu ui u Telil pjggjl . <
vem o tem samo to, kar di*im „j dr '« berem, kako delajo po drugih deželah^ J modrih mož, ki sami živijo po vinoni!? krajih, sem že večkrat slišal, da imajo od katerih vinogradov ljudje samo trud in st"6" ške, vino pa morajo popiti sami, ker uobeT
drug zanj ne mara. Eden takih mož je dvora svetnik Šuklje, ki je sam doma pod trto™' gotovo ni sovražnik vinske kapljice. Beretu tudi, kako si znajo ponekod drugod pomagali kako lepe denr.rce dobijo za grozdje in ' ki bi jih od vina ne dobili. O tem vam nel malega pove drobna knjižica, ki jo je za,]ri leto izdala Mohorjeva družba: »Da se po® mole Tista knjižica je tako drobna in revna da ine je je bilo skoraj srain, zato sem zataji njeno očetovstvo. Napisal sem več ia bi rad še več in bolje, a družba Mohorjevi rekla, da za borih 20 dinarčkov ne more <L„ več kakor da. Res je to. Res je pa tudi, è bi se o taki važni stvari smelo in mor pisati več. Vendar je na tistih par lističih nekaj povedanega. Ko bi se ljudje hoteli tistem ravnati, bi bilo že mnogo bolje. 4} je niste brali? Pritožbe o knjižici nisem sliial nobene. Kratka vsebina knjižice je: Tremosl ne Seli nikomur škodovati, ampak le koristiti, K« bi bili ljudje tremi in ut pttdrlovali rsegi t alkohol, bi bil« ne le veliko manj grehi, nesreč in nerodnosti, ampak bi tudi gosp* darsko bolje stali.
Ker pa jaz sam nisem strokovnjak v tel rečeh, zato imam ravno zdaj dogovorjeno kmetijskimi strokovnjaki, da se v kratkem vsedemo skupaj k mizi i» se Itomo pomen, kovali, če in kako bi se dalo v tem oziru pri nas — ne v škodo* ampak v korist kmetom — gospodarstvo polagoma kaj preurediš. In kar se bomo dogovorili, to vara bom tuki povedal.	Sajsevekdo.
mene v nebesa. Sploh pa tile mali otroci ne bodo vzeli toliko časa.c
Ti so vznemirjeni pričakovali, kaj se bo zgodilo.
>Potem mi dovolite, da preneham s to pobož-nostjok
■»Vrnite se v spovednieo. O tem bova govorila drugič, ko si nekoliko premislite, c
Radi mojega nepremišljenega odgovora je bil zelo vznemirjen. Kmalu sem izvršil svoje opravilo. Počasi sem se vračal po stranski ladji proti vratom in se čudil sam pri sebi. Bil sem že poleg vrat. ozrl sem se še enkrst nazaj in gledal po cerkvi. Ena sama rdeča lučka se je kot zvezda svetila v svetišču in z dvema slabima svečama, ki sta goreli na cinastih svečnikih, metala slabotno svetlobo na poslikane stebre in v temo, v kateri so se tu in tam odražale temne sence ljudi, ki so sedeli v ravnih vrstah oferog spovednice očeta Lethebvja. Včasi je kdo, ki je počasi korakal k obhajilni mizi. zakrit svečo, ali pa jo je zakrila mala postava otroka, ki se je pojavila iz teme in naslednji hip zopet izginila v temi. Vsak zvok je molil zbrano?! in tišino, sera in tja je jeknil po cerkvi kak žalosten vzdih ali počasno drsanje kakor pri statvenem stroju, le da se je tu tkalo oblačilo. katero naj bi nosile duše, ki so hoteie k Bogu. Tako je napredovalo to veliko delo in mislil >etn, kako zbira roka mladega duhovnika po travi, kamenju in gozdu Kristusovo kri. na žebljih. stotnikov! sulici in Magdaleninih laseh in pokriva z njo grehe, ki so omadeževali te duše. Pojavila se mi je misel: Ali ni la zakrament sam dovolj velik dokaz za božji inor cerkve, ker bi si nobena zgolj človeška ustanova ne mogla prilaečevali tolike oblasti?
Pokleknil sem in se obrnil, da bi šel is cerkve, « v tem treaotku sem čutil, da me je nekdo potegnil
za suknjo. Pogledal sem k tlom in s težavo razločil pri nogah teman kiopčič. Sprva sem mislil, da je to kak otrok, ker so imeli navado, da so počakali in mi poljubili roka »Tako to ni otrok, ampak dorastel človek», mi je padlo v glavo, ko sem videl obris premočene in umazane obleke. Počakal sem. Slišal sem nekaj ihtenju podobnega. Rekel sem: >Kdo ste? Kaj hočete?' ■Oče, oče, usmilite se me! 'Ne vem. kdo ste in zakaj naj bi se vas usmilil,', sem odgovoril. Vstanite in govorite, da bom vedel. , kaj naj storim.:
Vi me dobro poznate, še predobro, c je odgo-, voril ženski glas. Ali bom morala ostati na veke , zavržena?«.
Spoznal sem Anko, ki je šla za očetom Tomom j ua dan njegovega slovesa. Nikdar me ni poadravila [ niti me ni nagovorila, najbrže sem preveč javno govoril o njej; težko je potegniti mejo med gorečnostjo m pravičnostjo in le prehitro zaidemo v slabost. Anka se me je bala. Morda je bila ona edina va-: ščanka. ki me ni nikdar nagovorila.
Kaj bi rada? sem jo vprašal.
Kaj bi rada? In to me vi še sprašujete? Kaj je iskala še večjega pomilovanja vredna oseba, ko je prišla k večjemu Gospodu kot ste vi in je on ni - napodil?
Pa. Anka, toda ona se je kesala in vzljubila Kristusa. Hotela je raje umreti kot še enkrat smrtno grešiti.«
Iu kako veste, da se jaz ne k esani? Ali veste j vee kot Bog nad vami? In On mi je priča, danes. ! o not- vpričo Njegovega Presvetega Sina. da me nobena skušnjava ne bo več premagala!« Glas ji je
vino. - Indijanci v južni Ameriki so s? preluM v obrambo proti etrop skim zavojevalcem r 18 stoletju ostrega dimi. " bojni črti so postavili like množine žarečega q Ija, na katerega so s ugodnem vetru sipali drobno zmlet poper. R* vip Joče se pare, ki » prav bogate kapsirinu » tako napadle sopii» i» sluznice eovrazniko», <t> vsaj pol ure niso bili ip> sobni ti napad. V tek plinskih vojnah so W nosili že neke vrste lite proč le plin. maske. I* tugalci so namrei "I kmalu odkrili, da se d« neprijetni učinek pop» vega plina ugnati 11«» boni. in so si poslej P" vezovali pre<l usta i»,® sove v jesih natnot®
Vulkai ua «traiti, v govinsko ministrstvo » dnraike republike pw¥ naprodaj vulkan, v»» je 3200 m. sloji v bU» mesteca Holuteka « M ju val k od le» pač po izvira okrog m polno vročih vrelcev.
V kinu iblaiad. Ko* v Buferesti prt™! Remarqueov film >»* padu nič nove«', K'^
sssrsft»
Izvrševanje občinskih poslov in upravni postopek
Prejeli smo; 1.) Pri nekem županstvu se javljajo neprestano razne nerednosti v zvezi "Tkanami. Županov sin »c vtika v vse občin-'ko uradovanje. On sam podpisuje župana na lopisih in vlogah ter ima v rokah občinsko (jjnpiljko (uradni pečat). Zasjušuje tudi stran-e a kar je še hujSe, ovaja razne neljube m osebe, ki niso njegovega mišljenja. — Ni pa >„ „e občinski tajnik, še manj svetovalec ali idbornik. Kako naj se prepreči tako posto-
13 '2 ] Ali velja zakon o občem upravnem loitopku tudi za postopanje pri občini? Omejeni klici stranke komaj nekaj ur pred določnim rokom. — Dalje: Ali velja ta zakon udi za vsako postopanje, zlasti v kazenskih
_.(vareh, — prr 6kraj«em načelstvu, ali velja
norda še stari avstrijski zakon, po katerem c bilo treba prijaviti pritožbo v 24 urah, violiti jo pa v 3 dneh?
Na oboje točk bodi odgovorjeno združeno 1 nastopnih vrstah.	,
t.) 2e od nekdaj je bila pri občinah — ido bi dvomil, da je še sedaj, — res prav :udna in graje vredna navada (pravilneje: razpada, če nc še kaj več), da so se vtikali v iupanove posle njegovi družinski člani, dasi liso bili prav nič upravičeni za to. Iz prakse remo, da so imeli člani županove družine celo r- ključe do občinske blagajne. Ne moremo eči, koliko je danes bolje v tem pogledu, iodi kakor-koli že: V redu vse to ni bilo prej n ni v redu sedaj, ako se še dogaja. — V iričujočem primeru velja to: Ne more se bra-liti županovemu sinu« da bi ne pomagal žu-lanu pri izvrševanju uradnih pisarniških po-
slov, čeprav ni izrečao postavljen za občinskega tajnika. Nima pa drugih uradnih pravic.
—	Obsebi umljivo je predvsem, da ne sme on podpisovati niti županovega imena niti v njegovem imenu. Pravico nadomeščati župana ali podpisovati zanj uradne spis« ima praviloma samo prvi občinski svetovalec kot njegov namestnik. Do občinskega uradnega pečata ne sme imeti pristopa noben nepoklican član županove družine. —• Zasliševanje strank se sme izvrševati samo po županu ali njegovem postavnem namestniku odnosnò ob osebni navzočnosti prvega ali drugega. Za izvrševanje tega uradnega posla neuradna oseba nima pravice. — O ovadbah raje ne govorimo, saj vemo, da jih ne bo zmanjkalo nikoli. — Kaj naj storite? — Vsako zlorabo občinske ali županske oblasti javite banski upravi kot nadzornemu oblastvu. Ampak vsaka navedba mora biti resnična in točna, podprta z dejstvi.
—	Take prijave niso nikake ovadbe, ampak so le izvrševanje pravic občanov, ki jih jim daje zakon (občinski red) glede javne kontrole občinskega gospodarstva. Čim več opravičene kontrole — tem boljša uprava.
2.) Zakon o občem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930. 1„ Službeni list dravske banovine z dne 15. jan. 1931,, št. 26-/4., se uporablja po § 1., točki 1., za postopanje vseh oblastev v organizacijskem sestavu obče uprave, a po točki 2. lega § tudi za postopanje banovin in občin, kadar poslujejo kot nosilci (nosilke) oblasti in sicer po pristojnosti tako iz lastnega kakor tudi iz prenesenega področja. — Po 1. točki § 2. pa se ta zakon ne uporablja v upravnokazenskem postopanju. — V tem pogledu določa § 173. navedenega zakona: Dokler ne izide zakon o upravnokazenskem postopanju, veljajo nadalje vsi dosedanji predpisi o tem. — Te določbe (§§ 2. in 173.) veljajo torej glede izrekanja glob (denarnih
kazni) po upravnih oblasUih, ki so prevsem srezka načelstva kot občeupravna (politična) oblastva prve stopnje. — Ker zakon o upravnokazenskem postopanju še ni bi! izdan, ve • ljajo po navedenih določilih vsi prejšnji predpisi o političnem kazenskem pravu, ki so obseženi v: cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854. !., drž. zak. št. %., (tzv. »Prügelpatent«); v ministrski naredbi z dne 25, apr. 1854., drž. zak. št. 102., in z dne 3. apr, 1855., drž. zak. št, 61.; dalje v ministrski naredbi z dne 30. sept. 1857., drž. zak. št, 198.
Za pozivanje strank k ustni razpravi veljajo za vsa oblastva enako — torej tudi za občinska oblastva — določila §. 74. zakona o cbčem upravnem postopku. Naj navedemo ta paragraf tako kakor je: Ustno razpravo mora odredili oblastvo tako, da lahko vse osebe, ki se je udeležujejo, o pravem času prispejo tja ter se pripravijo, kjer je treba, za razpravo. V tem drugem primeru, ako ni treba hitrejšega postopanja, se mora razprava razpisati tako, da ostane pozvani osebi od vročitve poziva do razprave najmanj rok 8 dni na raz-
polago.
F. K-n,
Naznanila
Bcpisnikcm! Ker moramo dati list že v torek dopoldne v cenzuro, prosimo da pošljete svoje prispevke tako, da bodo v uredništvu že v ponedeljek. Le zelo nujne stvari sprejmemo v torek do 9 dopoldne. Kar pride pozneje, mora čakati prihodnje številke.
11 Homec pri Kamniku. Na praznik presv. Trojice 22. maja ne bo kakor doslej na to nedeljo cerkveno opravilo ob 10. uri, ampak bo radi fantovskega sestanka ob 9. To v vednost romarjem, ki prihajajo to nedeljo na Homec.
Domžale. V nedeljo, 15. maja ob tO dopoldne se vrši 11a (joričici cerkvena slovesnost s sveto mašo za g. AvAw Itotw'iro Domžalci in okoličani, pridite v obilnem številu!
V vsako hišo »Domoljuba«!
0	bili vsi prepričani, da [re za politično demon-tracijo, ko pa so pridali luč, so opazili, da je ■tičal neki bolehen mla-leiiič. Ker se je čudno edel, so ga prepeljali v »hišnico, kjer so ugo-»vili zdravniki, da je nit pod vtisom groznih rizorov z bojišča, ki so ili predvajani v filmu bjaznel. Oddali so ga v mobolnico.
Davčni štrajk. Zupani ' zastopniki kmetske veze za vzhodno Tirol-«> so imeli nedavno roje zborovanje, na ka-«em so sklenili, dn ne »»o plačevali nikaltih avkov več, češ, da je ■ebivulstvo lako otmbo-?»», da mu preti lakota. »Mali h«,io pri tem "pu, dokler uc bo vla-
1	Spremenila svoje po-edelske politike in ne » jsacela varčevali pri v«ii upravi.
™»n«vaiijska kriza. To-
' »anovanje 1111 je všeč, ""•o pretemno je. Ven-»' sa pa najet, če bi popustili pri najem-'m- - Saj ne bo svetinje, Popustim. »<*ro je povedal, Spera: »Ti si vse premrtev. « bom poročita samo w*a, k, bo šel za me-UMi «kozi oeeni.e -»ez: »No, potSff si pa 1r Basilea vzemi!«
prešel v šepetanje. Ne bojim se pekla, ampak Boga in — vas.«
Pripognil sem se in jo dvignil. To jo je ganilo in planila je v jok.
»Oh, oče, oče! Če bi mi vi to rekli vsaj pred tremi meseci, bi bila danes rešena. Toda takrat so bile vaše besede trde in neusmiljene in vedno bolj se je utrjevalo v meni prepričanje, da so vaše besede, da nisem vredna, da pridem in se med mašo pomešam med kmete, resnične. Premnogo noč sem lačna in premražena prespala pri cerkvenih vratih in, ko sem se zbudila, sem trkala na vrata in prosila Boga, naj mi odpre in me spusti v cerkev. Toda Njegova roka je bila kakor vaša proti meni in ni mi dovolil. Premnogokrat sem gledala skozi zamreženo okno tja, kjer je gorelo Njegovo Srce in pričakovala sem, da bo prišel, kadar ga ne bo nihče videl, k meni in bo govoril z menoj. Zastonj sem pričakovala. On in vi, oba sta me zavrgla. In v mrzlem jutru je prišla cerkovnica in jaz sem morala oditi domov.
:■Govori tišje, Anka,: sem šepetal, ko je izginil njen glas v tomi. : Ljudje prisluškujejo.:
Marsikaj slabega so slišali o meni, naj slišijo še to, kar govorim sedaj. Bog mi pomagaj! Nič več se ne bojim ljudi. Zato vas prosim, dovolite mladim dekletom, da smejo občevati z menoj in poštene matere naj ne zakrivajo svojim otrokom glave s predpasnikom, če greiu mimo njih. Naj vendar dovolijo, da jih vidim. Oh, oče, ko bi vi vedeli, kako to boli! Marsikatero noč, ko ste vi že spali, sem stala ob morju in ga rotila, naj me zagrne, sama bi mu šla nasproti, če bi ne bila imela tega —i
Tipala je po nedrih in potegnila ven umazan in obdrgnjen škapulir, na katerega je bila pritrjena mala svetinjica, katero je strastno poljubila.
»In zavedala sem se, da bom morala v peklu neprenehoma preklinjati Brezmadežno tin sem rekla: Nikdar! in se vrnila v svet!"
Zavohal sem duh po žganju.
To je slab začetek, Anka, če prideš sem naravnost iz gostilne.«
»Bilo ga je le za en naprstnik. Dala mi ga je gospa Haley, da bi imela dovolj poguma stopiti pred vas.«
»In kaj boš začela sedaj? Ali boš spremenila svoje življenje?«
»Seveda hočem; kaj drugega naj bi me prt. vedlo sem!«
»In želiš iti čimpreje k izpovedi?«
»Čimpreje, takoj, če morete!«
I)obro, stopite k očetu Lethebyju in prosi i ga bom, naj vas takoj izpove.«
»Če boste to storili, greni takoj iz cerkve in nikdar več me ne boste videli.« Zavila se je še bolj v plašč, kot da hoče oditi,
»Pa kaj ti je naredil oče Letheby, saj ga vendar vsi ljubijo.«
»Morda! Toda z menoj ni. nikdar spregovoril prijazne besedice ali me vsaj brez zaničevanja pogledal. Jaz se hočem izpovedati samo vam.«
»Morda veš, da imam zelo oster jezik?« sem j/ dejal i» se bal, da se me še vedno boji, ker bi jjo to motilo pri izpovedi.
»Tudi če ga imate! Ljudje pravijo, da bolj lajate kot grizete.«
2zdr. Hugon Türk.
Velika nevarnost stekline
Od letošnjega novega leta pa do druge polovice aprila meseca tega leta, torej v trdi in pol mesecih, se je steklina pojavila v 16 političnih okrajih naše banovine in sicer v 54 krajih s 54 slučaji pasje in 1 slučajem mačje stekline. To ie nekaj čisto nenavadnega in kaže na veliko nevarnost te za človeka in živali silno nevarne kužne bolezni. Znano je sicer, da je okužilo te bolezni od časa do časa veliko bolj močno (»strupeno«) in da je potek kuge silnejši, vendar pa prav posebno povzroča razširjanje stekline nerazumljiva velika brezskrbnost pasjih lastnikov, ki se za oblastvene odbredbe glede omejitve in zatiranja bolezni čisto nič ne brigajo in so tako sokrivi za vse, dostikrat zelo velike nesreče. Saj je po steklini ogroženo ne samo zdravje ljudi in živali, ampak tudi prav lahko življenje le-teh, ne oziraje se še na .se denarne in druge žrtve države, občin in posameznikov. Radi velike nevarnosti kličemo prav posebno lastnikom nepotrebnih psov in sploh vsem malomarnim pasjim posestnikom, naj odstranijo uboge živali, za katere se ne brigajo in so le javna nadlega in nevarnost vsem domačim in tujim ljudem in živalim. Kdor krši in prestopa oblastne naredbe in ukrepe zoper kužne bo'ez-ni. pa si naj sam sebi pripiši vso strogost zakonite kazni.
Krščanstvo ščiti *aoitalizern...
Ruski boljševiki so dali v svrho razšir-ar.ja svojih brezbožnih načel naslikati sledečo sliko:
Kristus stoji sredi polja. Za njegovim hrbtom se dviga senčno pobočje. Tam so njive, preprežene s samim plevelom in nič vrednim žitnim klasjem ter revnimi kočami bajtarjev. V ospredju slike na drugi strani so pa krasne paiače bogatinov. Te palače pa blagosiavja Kristus z dvignjeno roko ... Pod sliko pa stoji Rp.pisano: Kdor ima. se mu bo še dalo.
Namen je prosojen: zasovražiti Kristusa, delavnemu ljudstvo globoko v srce vcepiti misel, ki ie bila tiskana že tudi v slovenskem jeziku, nsmreč: Krščanstvo ščiti tiste, ki imajo denar in oblast, ali z drugimi besedami, krščanska vera ščiti kapitalizem!«
Je pa U to res? Vsakdo, ki količkaj pozna evangelij Kristusov, mora trditi prav nasprotno: Krščanstvo v prvi vrsti brani in ščiii ubožne delavne sloje.
Kako žalostno ie bilo poskrbljeno za te sloje v starem poganstvu! Poganstvo namreč «Ma ni imelo v časti. Smatralo ga'fè za človeka nevredno in poniževalno. Prepustilo je zato delo sužnjem, katere je zaničevalo, katere celo za ljudi ni imelo, ampak za. živino. Tako celo sicer izobraženi Grki ia Rimljani.
Ali ni, kar nečuveno podla trditev, ki je beremo celo pri tako siovečem Cfceronu: >Nemogoče je, delati kot delavec v delavnici .'n zajedno biti dostojen človek,« ~
Temeljna misel vsega javnega in zasebnega življenja v poganskem Rimu je bilo prepričanje, da bogatin, ki nič ne dela, ki živi le od svojega bogastva, od svojih rent, je nujno ▼reden največjega spoštovanja, revež pa, ki •e preživlja s težkim delom svojih rok, je prav radi tega nujno vreden — zaničevanja.
3*
Vsa zemlja je bila v Usti nekaterih veleposestnikov, ki so imeii ogromna, celo nad 30 kvadratnih milj obsegajoča zemljišča v posesti, ao stanovali v pozlačenih hilah in vilah, se sprehajali po bajno umetno pruejenih vrtovih, a nič delali. Polja so jim obdelovali sužnji, katerih je bilo v poganskem svetu več kot tri četrtine.
In kako slabo se je godilo tem sužnjem! Nezaslišane stvari sporoča zgodovina, kako so jih tepli, trpinčili, morili. Neki Vediu* Polito, prijatelj cesarja Avgusta, je redi! posebno ve like jegulje in jim je metal v brano sužnje. Senator Tlamonij je dal usmrtiti sužnja samo zato, da je ustregel želji nekega svojega pri-liznjenca. ki ni še nikoli videl, kako se umori človek ... Ce se je zgodilo, da je bi! po kakem zločinu gospodar v lastni hiši ob življenje, so zapadli smrti vsi njegovi sužnji. Ob pogrebih bogatašev je bilo gotovo število sužnjev zaklanih v klavno žriev na čast bogovom. In kakšno groze paino luč mečejo na staro poganstvo one znane suženjske predstave po amfiteatrih, ko so nešteti sužnji v medsebojni borbi ali v borbi z divjimi zvermi, med pošastnim vpitjem in ploskanjem ljudstva, m*d sviranjem iisočev godal napajali cirkuška tla j svojo krvjo! Izračunali so. da iih je včasi» po 20 do 30X00 na mesec izhropelo v smrtnih i mukah .. . Kdo bi potem od take živalske ; krvoločnosti še pričakoval ljubezni ali usmi- j ljenja do siromakov, ubožcev, bolnikov? Miti : enega zaveda ne pozna zgodovina, ki bi ga j bili služabniki poganske vere ali držav« ustanovil: v pomoč bolnim, oslabelim, hirajočim. : nesrečnim. Besede dobrodelnost poganstvo ni poznalo. Srečat: ubožca, je slabo pomenilo. Cemu siromaku kaj dati'' je dejal Piantasi Človek izgubi, kar da, in bednemu le podaljša njegovo bedno življenje ...
Kako drugačna doba pa je na»»<"oiIs za delavne sloje s Kristuscm in njegovim ; ukom. Ker se je delo iti s remaštvo smatralo človeka r.evredno pred prihodom Kristusovim, zato Kristus pred vsem dokazuje, da človek, ki ie siromašen delavec zaradi dela in siromaštva se ni izgubi! svojega človeškega dostojanstva. Pokazal je to pred vsem s svujira zgledom. Za svojega rednika si je izbral ub >gega tesana, za svojo mater revno predico in sam je pripadal delavskemu stanu tja do tridesetega teta.
Že s tem torej, da je Kristus sam poslal siromašen, ie neizmerno olajša! bedo siromašnih in s tem, da so mnogi drugi po njegovem zgledu izbrali prostovoljno uboštvo so iudi ti silno blagodejno vplivali na težki položaj siromašnega ljudstva. Siromake in delavce je dalje Kristus odlikoval tudi s tem, da je za apostole izvolil same siromašne ribiče in so tako oni, In so bili doslej zadnji in prezirani v človeški družbi, postali prvi in najodličneiši v njegovem kraljestvu. In , svojem najznamenitejšem socialnem govoru v pridigi na gori, postavi na prvo mesto besede: Blagor ubogim, ker njih je nebeško kraljevstvo.
Kako zelo se Kristus potegaje za siromake napram bogatinom. Sedemkratno gorje govori onim, ki izžemajo delavno ljudstvo, ki krivično gromadijo svoje premoženje, ki se nočejo zavedali. da so le oskrbniki svojega premoženja, za kar bodo morali dati enkrat težek odgovor in da so zato tudi dolžni deliti ->d svojega premoženja vsem pomoči potrebnim. »Karkoli hočete, da vam drugi store, tudi vi njim storite To je zakon in preroki« (Mat. 7, 1). — Pa tudi
sicer se KrtttuJi, kjerkoli se mu nudi prilik poteguje za siromake in domalega vse čud" ki jih je storil, je s.l<jriJ zato, da ublaži njih"! bedo.
Posebej moramo naglasiti, da Kristus ozirom na delovne sloje ne povdarja samo fo bežni, ampak tudi pravico. V svoji gorski pri! digi je n. pr. rekel: »Ako vaša pravičnost a, bo popolnejša kakor pismarjev in farizejev, n böte šli v nebeško kraljestvo« (Mat. 5. » Kdo pa so bili ti ljudje in kaj so storili? Bili so mogotci, voditelji naroda, kateremu so nalagali težka bremena, sami pa niso ganili ; mazincem. Obstoječe "postave so poostrili svojemu zakoniku so dali nesmiselne predpi« sami so pa izpolnjevali samo te postave, kj so se jim prilegale. Zlorabljali so svojo mo£, v nekem smislu so vodili razredni boj proti Ijaj. stvu. Ali ne vidimo v imenovanih Kristusovi besedah ostro obsodbo zlorabe moči in izltj. riščevanja bednega položaja ljudstva? — pet govori tta drugem mestu: .Delavec je vreden svojega plačila« (Luk. 10. 7). On ne pravi, ' delavec je vreden nekega plačila, on pravi delavec je vreden svojega plačila, to je celega, poštenega, pravičnega plačila, kakor si ga je zaslužil s svoiim delom in trpljenjem. Krisle zahteva tu popolno pravičnost, plačilo ni ni-kako dafrilo. ki ga daje delodajalec, ampak delavec ima pravo do tega, kakor pravi sv, Pavel: »Temu, ki dela se bo računalo pi,čilo ne pi milosti, ampak po doižnosti (Rim. i 4|.
Kriülus je torej hote! vrniti časi delu ia delavcem in siromašnim slojem! !n to je tudi : dosegel! Le glejte apostole, oznanovaice njegovega nauka. Kako vsepovsod oznanjajo časi j: aštenega dela, kako se sami tudi pri ozss-njaniu sv. evangelija preživljajo z delom svojih rok, kako se z največjo ljubeznijo zavzemajo za najbolj zaničevane, zi lrt>ine za delavce, zs sužnje!
(Nadaljevanje.I

Prétfa « efc za * vno oVel
je nio;e prav kar izi&o- o]: s:ii o! V aje* j se lojasnuje »ečlelna izknSi'ja o razo uih, ptstanku in rini' ,'mju živčno obolelih. la evangeli. z-lrov.» pošiljamo vsakomur k- Ka bo pismeno zahteval od spodaj navedenega nas o.s. — S« tisoče zahval dokazuje n;pobimi u-j eh neuro ;ri,ega in vestnega r»z ski.vunja \ bl*gor trpeče?» f .ovetti a. Oni. k pripada o veliki četi »ivfao bolnih, n vsi oni, ki trpe na raztre--eno.--ti.iu8i. odabljenju spomina. n»rv<wn h h: leč-nah v giov:. napadih e«-. ielodčmn motniab, preveliki občutljivosti trganju v čle kih. splošni ali deini osiabljonosti
in neštetih drugih pojavih bolezni, morajo lahievali moj» knjiiico utcli«:
0	ii. ki jo bodo pazljivo precitati, bodo
1	r;š i do radostnega spoziianiii, da obstoja enostavna iri ed na po! do ozdravljenja in živijenske radosti
Xe odlašajte in pišite še danesi
Ernest Pasternack. Berlin SO Mithaelkirehplata Nr. IS.. Ab». 124
V V8/ KO H ISO »DOMOLJUBA«!
V ZALOGI
imam vsako vrstnopoli i&tvo, madrace i.t. d.
IZDELUJEM
po naročilu vsa stavben« mizarska -tteis, T®"Ha in cavita stopnišča, opreme loka-
V MOJI TRGOVINI
pa dobite še vse -potrebno postelj, perje, jilato m rjiil», ode-jel.t.-a.,kTritìnjsko in porcelansko posodo i. t d., tarej vrne, kar potrebujetè za opre-«i«	s doma
Popolnost mojega obrata na vodni pogon «mogoča nizke cene. Vaša kernt J«, «e «Merot« «wj	«PAnfl
uSnìumààèrl« IBB.BQI
jftAwA I n MiJbaJS.™i'w gs> HM) m^ww
50.009 Din
posojila iščem. Dobr« obresti in vknjižba «a prvo mesto na vrednost nad 300.000 Din. Ponudbe pod feltro 50.000 Din« na upravo Slovenca«.
!.. Filili j
Ljubljana, M«SJR! m 15
Na «Krt« ÌCIHM W velik«
Kstaacvlieno ms Tdctai 2282
mmmma mmm
BnMiHvataik smura wsm\
Preje Din 370"— in Din 25-— poštnina pri dostavi
Cedili Hin %Min Dinl5-lP°i-t:
17111 «7 jliina pri dostavi.
Vsak kmetovalec ve iz izkušnjo, da jo klepanje stirar občutka, v sled tega uporablja «umu. v tu in inozemstvu že tisočkrat preiz-kušeui iflTUBAlKE ua točni pogon in odklanja vsul« posnetek. Pazite vtóed lega sa znamko »STUBAIEB.c. Zahtevajte brezplačne prsspekte od tvrdfce FKIDEttlK KRATZ, Straiiščc pri Kranju «t 81. V Ljubljani se dobi pri tvrdki: SCHNEID!® Ä VEKWÉEK, Dunajska cesta 16, katera bo na5 »8TUBAH5R« razstavita na ljubljanskem velesejmu v svoji kojr Obiščite to kojol
Palenlirnn v lì s eh evropskih držauah.
Mali oglasnik
«.„ko drobna «etica ali nje prostor velja za S* Dia 5. Saročniki „Domoljuba" plačajo polovico, »ko kupa»ejo kmetijske po-Sòine ali prodajalo jnfejelke ali
S« poslov «jüraaaa «fcetaflö pločnikov ali vajenee» fn narobe.
MfiO BiHÉt, bobrova' trpežno i/, zelenega dobro obdelanega ila' nudim. Po trpežnosti prekaša vsake vrste opeko. — opeko. pozna le ta. W jo 50 ali 100 let na Strehi ima. - Cena za komad ! jc pri opekarni 50 pur. j Jožel Logar, posestnik I v Leten -ali p. Golnik.
, s štirimi okni ' 'kupim. Ponudbe na upravo ?Do-raoljuba pod šifro kozolec-. 0718.
12tinim vso opremo in nlipifll vse orodje za kovačnico na deželi. Plačam takoj! Jožef GnSparac posestnik in vinski trgovec Zamost p. PNce, s rez Cabar.
Psicstnn obdolai>°. 0 roSEelVO glav živine
liišo, odila takoj poceni
v najem Jožef Gros,
Dobrava, pošta Višnja-
gora.
E hhiÌM ZnidaršJževili, «fonjl», okvirji brez pania se proda pri' Anton Aadrejnzi, Gti-renj» Dobrova štev. Ž1 < p. Gorenj« Vas.
Mtnjša tafp
za 25-30,000 Din kupim najrajši ua Df-teniškem. Ponudbo na Kastelic, poštnoležeče Šentjanž, Dolenjsko.
INSERIRAJO V iDOMOLJUUUd
nov poklic
za idame in gospode
z vpeljavo strojnega ntotarslva v biSi. Zajamčen zaflužek ca. 1SOO rtlnartev tnosoCno, ker prevzamem» EF.gotevljejte blago, .plavam« zaslužek za jüeftenle tu dostavimo v izdelavo prejo. Pläite Se danes po a brezplačno prospekte na: | Nomata Plctarska Industri ju »t. i. • «•Hip «aH«, Mnrlftor, Trutnrjrva i.
»jföiCB nakup
Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kra» «Ae, itrikoperilo, dižeoa mila in vezenine, vse potrebščine za (wljarje, Šivilje iu krojače, itd. itd.
po najnižji «eni Milte le
Pri tvrdki
J°*fp PETEL1NC, lj ubljana
*>. Mm «m* * *■» <«**
psssfts j
20 oraiev do-j travnikov in ' guzdoin s prav sadnim vrtom z novo hišo, kozolcem in gospodarskim poslopjem se proda za ceno Din 80.000. Na posestvu se redi do 8 glav govedi. Več se poizve! pri Majcen, mesar St Janž na Dolenjskem
Mizarskega pomočnika
iščem. ZakrajšokAuton mizar, vas Srobolriik.pri V-el. Laščah.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI
|K|*|||i|» v najboljši kakovosti ima oddati
Pi iispf» fran po^sCnik
Ljubljana, Dunajska cesta St. 67, nasproti mitnice
mm Novena mesta
se proda krasni) posestvo s 30 merniki po-setve, velikim gozdom in novim gospodarskim poslopjem, itlevi obokani in moderno urejeni. Posestvo ima krasno razgledno lego in je pripravno za kakršnokoli obrt. V plačilo se sprejme tudi hranilna knjižica, k** kor tudi vrednostni papirji. Naslov pove uprava Domoljuba i o 1 št. 6860.
I kupim takoj ' za ceno od Din 55-65.000, ne pre-oddaljeno od železnice, na katerem se lahko rede vsaj 'i krave. Sedanji lastnik ostane lahko na posestvu do pomladi.Obširnejše ponudbe n« upravo lista pod > Dobra h i i« 6808.
RhbÌID rabljeno sla-""(lit« moremieo. Ponudbe na upravo »Domoljuba pod Šifro sslaanoreanica' 6717.
r»BÜB boks 130. < e-UBMJ*, Javske 1.5, šolne 100. dobre dobite pri Jernej Jeraj, Za-doge, poŠta Smlednik.
Popolnoma
zastani
Ni navada, da bi se delala Medi aieseca bilanca, toda če gre komu tako .slabo kakor trgovcu Brvarju, je le pametno, da čimprej i«meri dal o in nebeško stran«.
Tako je naš Brvar napravil bilanco in se je zgrozil. Da tako slabo stoji, le ni pričakoval. Komaj toliko denarja ima, da lahko vzdrži še mesec dni.
Brvar je premišljeval in premišljeval. Odprodali kos posestva — ne gre! Toda hipotejio. vzeti — tu je Brvar zaloputnil vratca svoje težke, skoraj prazne blagajne in vesel napisal mali oglas za »Slovenca«. Ta bo že poskrbel, da se prično zanj boljši časi !
Tak mali oglas bi veljal v Domoljubu 40 Din, za stalne Domai jubov.e naročnike pa le 20 Din.
„veliki 2 «am®! «gasit"
Ta oglas v -iSlovaučevi« rubriki »Denar« slane 12'50 Diu.
Vsaka beseda par.
T":» varMvma znamk«
garanitn a najbolj» kvaliteto - Zahtevi^ vse vrvarale w<Ulw »amo s to ?namlio.
Potniki v avtobusih
bodo zavarovani
Trgovinski minister je izdal pravilnik, iz Katerega posnemamo: Za prevoz potnikov v avtobusnem prometu je treba potnike zavarovati po določbah tega prav ilnika. Obvezno zavarovanje obsega: 1. Telesne nezgode potnikov, ki potujejo z avtobusi in z motornimi kolesi avtobusnih podjetij, ki ž njimi opravljajo redni potniški promet. 2. Zakonsko odgovornost avtobusnih podjetij za telesne poškodbe in škodo na stvareh, storjene od teh avtobusov in motornih koles tretjim osebam, ki niso potniki. 3. Potniško prtljago in druge predmete, ki jih imajo potniki s seboj.
Obvezno zavarovanje se izvede na breme potnika, in sicer tako, da avtobusna podjetja po-
berejo od potnikov zavarovalne zneske pri prodaji voznih listkov. Ti vozni listki se bodo izdajali v predpisani obliki in bodo obenem na-domestovali zavarovalne listine (police) podjetja, pri katerem se je treba zavarovati obvezno in v smislu tega pravilnika. Avtobusna podjetja morajo izpolniti vse obveze, ki jim bodo predpisane pri izvrševanju obveznega zavaro vanja. Osebe, ki jim bo pripadla na podlagi zavarovanja kakršnakoli pravica do odškodnine napram zavarovalnemu podjetju, bodo inogle priti do svojih pravic neposredno" pri zavarovalnem podjetju. tako, kakor bo predpisano za izvrševanje obveznega zavarovanja.

KI INSERIRÀ,IO V »U05IGUI BUt! KUPUJTE PRI TVRDKAH,
KOLESU
nova in rabljena vedno na zalegi in vs1 nadomestni deli. Cene mik« Popravila prvovrstne, ii'iplavn
Mehan čna deiavnica
STANE R A KOŠ
L ubäjaaa - Moste l)ru<t.en« u1.!
Vi prihranite denar
ie kupite štnuige, vrvi, uzde in rirugo v, «rsko blago ,amo tisto, ki ima pr.vezan rdeč listek s pajtsoi» iu napisom »Grwftiptjèf. To blago n- nič dražje ort dnigtb vrst. pai? pa j- inno o bolse, tra a dalj i-asa in e izdelek slovenskih' rok. Furati s temi štr.iug mi in uzdam je res veselje! Zavrnite drugo b'ago!
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
gospóbanka	D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) • Telefon u. mi, uio, 2979
VJOSe nad Din 500 ÖÖß finn PODRUŽNICE: Bled N ,ri Sad. Kraal. Sibcuiii, „ .. ,.	, „„„ nn.
s	n 3UU,UUU ÜÜÜ Mnribur, Kočevje, Celje, Somh,r. DjiZro	Kapital ili rG28r. 116(1 DÌ!! 16,000.000
Izvršufe vse bančne posi© naikulaelnefe
Poslovne «veze s prvovrstnimi zavodi na vseh IržlSčIh v t„- Sm ino^mstvu
Izdajatelj: »r. Fraae KuIotcc.
Urednik: Jose Koširek
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cefe
OBUTEV ZA DELO IN UDOBNOST. 49
Sedaj, ko nastopajo toplejši dnevi, menjajte pogosto obutev, da noge ne bi trpele. Pripravili smo bogato izbiro raznovrstne obutve za vsak poklic in vsako priliko. Izdelana je z rokami jugoslovenskih delavcev in iz usnja jugoslovenskih tovarn.
Vezalke iz najboljšega materijala Din t"— za 1 par.
San lale ne žulijo niti	nog niti žepa" oŠ?
št. 22-26 Din 39-,	št. 27-34 Dia 4* Ženske št. 35-38 Din 59- Moške It K d Din 69'—. 46
Vrsta 4435-00
Udobni čevlji iz sivega platna z elastičnem gumijastim podplatom. Neobhodno so Vam potrebni v toolih solnčiih dneh V njih se boste počutili vedno ugodno.
Vrsta 2145 09
Lahki-in udobni Jenski čevlji iz sivega platna z zaponko in z elastičnim gumi a-tim podplatom. Za malo denarja veilko zadovoljstvo.
Udobni in lahki čevlji Kavnotaki tudi brez Din 149'—. iz baržuna
Vrsta 1345-05 iz laka z nizko peto z a u o u k e samo za Din 59-—
Moški čevlji v črni in trpežnim usnjati in soliden ceve.j za
Vrs a 2927-14 ali rjavi barvi z močniir m podplatom. Elegante delavnik in praznik.
Za gospodinje:	Vrsta 3945-03
Za vsakodnevno nošen je praktičen, močan in udoben čevelj iz beksa. ki ne žuli niti nog niti žepa.
Vrsta 9937-18
Moški čevlji v črni ali rjavi burvi z močnim in tri ežnim usnjat>ni podplatom Elegmtes in soliden čevelj za vsak dan.