Poštnina plačana t gotovini. L/s/ 2a gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava. Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXIII. Št. 1. Kranj, 7. Januarja 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20- din, četrtletno 10- din. Resnica ali pravica? Sedim ob svojem radio-aparatu in z neko Mastjo \rt-rej tisti aduti, ki so bili skriti v rokavu v Mo-nakovem. Pretkana diplomata sta Hitler in Mussolini. Daladier in Chamberlain sta za nju kakor dva pritlikavca. Francija je poslala svojega ministrskega predsednika na Korziko in t Tunizijo. S tem je hotela pokazati, da noče pristati na italijanske zahteve. Francoski listi poročajo o navdušenih sprejemih, italijansko časopisje pa poroča, da so v Tuniziji kaj zmedene razmere. Os Rim—Berlin—Tokio, protikomustična zveza, je do sedaj še vedno popolnoma uspela v 'vseh svojih podjetjih. Skoraj ni dvoma, da Italija ne bi tudi sedaj uspela, saj ji stoji ob strani Nemčija, na daljnjem vzhodu pa ji s svojo akcijo pomaga Japonska. čudna je usoda, da se nahaja sedaj Francija v podobnem položaju kot Čehoslovaška pred dogodki v Monakovem! Živi in umirajoči narod Francoski katoliški list „L' Union Catholiquc" je uedavno priobčil pretresljivo sliko o pada-uju rojstev v Franciji in o moralnih vzrokih tega žalostnega pojava. Takole pravi: „Leta 1868. je bilo v Franciji 1,034.000 rojstev, leta 1913. je to število padlo na 790.000, leta 1936. na 630.000 Leta 1935. je bilo že 17.000 mrličev več kot novorojenih otrok, 1. 1936. pa 12.0'JO. Dežela, ki ima vsako leto več krst kot zibelk, je prava izumirajoča dežela. Gotovo so zakoni in gospodarske razmere tudi sovzroki tega pojava. Toda zlo je mnogo globlje in se zgolj s finančnimi sredstvi ne more odpraviti. Nekdanji radikalni minister Duech jc dejal: Potrebovali bi kako izmed takih moralnih moči. kakor smo jih imeli v nekdanjih časih, da bi mogli plavati proti temu toku. Toda bič* modernega skepticizma je skoraj vsi> te sile ubil." In Clemencau je dejal: „Vsi napori, zaključku starega leta ozremo za 363 dni nazaj, da napravimo iz doživetij v njih zaključek, ki nuj nam bi koristil za nadalnjih 365 dni v letošnjem letu, oziroma v vsem nadnl-njem življenju družbe kot celota in vsakega posameznika. Ni naša naloga, da bi razmotrivali, kaj se je zgodilo zunaj po svetu, ne. ampak poglejmo kako smo preživeli to leto mi tu v naši Skofji Loki in recimo še v njenem okraju. Vprašajmo se, ali smo s tem letom zadovoljni? Kako je bilo na splošno, ali boljše, ali r.Iabše kot prejšna leta. če le malo resneje pomislimo. SNOIMNA IMCWtMA lAKV STE AT» 2 ►GORENJEC« O 9^ri0^imnfi kandidatu PrejfjJ tw> sle«!« dopis: Dne 22. decembra 1958 sem prišel na Okro-gio. Spomroi sem se, da je bil prejšnji dan rpr. Tomaž ter tam šel voščit z« god Toni**' Križnarju. Stopil sem v kuhinjo, kjer je ravno brusil sekiro. Ko me je zagledal, je ves raz Smrten zakričal: »Kaj, ti si upaš meni pred •uči' Ti si me dobro pri delavcib „zafertajflov"! Kakšen nakprotnik delavcev pa sem jaz, Ti si nxi veliko glasov požrli Pro... . ba...:! Fo-heri se iz moje hiše, aič mi ni mar, če sva tmdi ib^Taj^B"!" -Kp tntfP .yjatel ajea»vp veliko >'«> «n kako so mu izstopile oči, sem jo hitro nbrsl iz hiše, djB, odnesem vsaj zdravo kožo. Tako je opravil z menoj stari jeenesar! Sedaj tudi lahko 's*k via, kako bi se nam godilo, če bi prišli na oblast stari JNSarji. Zopet bi se napolnile ječe, batine bi bile na dnevnem redn in še beračem po cestah bi denar pobirali. Imamo dokaze, da je Križnar nasprotnik delavstva. On je bil tisti, ki je trdil, da imajo delavci v mlekarni preveliko plačo, meni samemu \m je večkrat trdil, da je delavec pri nas gospod, ki vsako soboto prejme ..frišen" denar, on pa mora pri mleku loviti dinarje. Sedaj se vidi, da je Tomažu Križnar ju le za lastne interese, ne pa za delavske. Zelo h"do mu je, ker ni prišel do poslanskeg* sinička, da bi se iahko popeljal malo naokoli in da ne bi moral biti vedno ca Okroglem. Ko je imel Križnar sestanek v Vogljah in Velesovem pri Dragarju, je govoril, da dr. Semrov ni ničesar naredil in da tudi Brodar ne bo ničesar napravil, le on da bo ustvaril za delavstvo boljši položaj. „Ako ne, si pustim glavo odrezati," je celo trdil. O predsedniku dr. Stojadinoviču in dr. Korošcu je raznašal res čudne letake ter imamo še danes to njegovo »reklamo". Tomaž Križnar je pač imel lep načrt: noče več nositi Batovih škorn ev temveč se mu je zahotelo lepih »lakastih šol-nov", v katerih bi se vozil v Beograd. Pa je šel njegov načrt 11. decembra po vodi, ker Tomaž še vedno hodi v Batovih škornjih in hodil bo, dokler na Okroglem bo. Sekiro si je nabrusil, da v gozdu bo z drvmi se poskusil, da lahko v peči si bo zakuril. Za pečjo si ho zase urejeval »samoupravo" ne pa za Slovenijo. To bo menda zanj še najbolj prav. A. K. Tedenske novice iz UPRAVE. Dadanšnji številki smo priložili položnice in prosimo vse naročnike, da nam nakažejo dolino naročnino. V kolikor pa so nekateri že plačali naročnino, jih prosimo, da se priloženih položnic poslužijo v prihodnje. Vse kolporterje prosimo, da nam vrnejo neprodane izvode obenem z obračunom. KRANJ Razglas. Občina Kranj opozarja vse hišne posestnike, da osnažijo hodnike pri svojih hišah in jih posujejo z žaganjem ali peskom. Obenem naznanja, da je prepovedano iz dvorifč in streh metati sneg na ulice, ker je tako postopanje kaznivo. Prikrojevalni tečaj za moško krojenje se bo vršil tekom tega mesca. Prvi sestanek, na ka- nju št. 3334/2 z dr.e 5. aprila 1938, da nemudoma poravnajo dolžne zneske, ker se bodo v nasprotnem iztirjali eksekutivnim potom, kar bi pa povečalo stroške. Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v naio higieni&ao urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pedtker «Wr««i vse te neprijetnosti brez bolečin in brez komičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Zadnji dež s snegom je povzročil, da je v mestu nastala velika brozga. Nekateri hišni posestniki se pač premalo brigajo za svoje pločnike, da bi jih očistili od snega in posuli s peskom ter tako zagotovili pasantom Drenod brez skrbi kake nesreče. Tudi avtobusni promet je zastal. Avtobusi na progi Tržič—Kranj —Ljubljana nekaj dni ne vozijo, tudi avtobus na postajo je odpovedal, ker je za vsak težji voz najbolj kočljiv Jelenov klanec. V sedanji zimi je že marsikateri avto obtičal na najhujši strmini pod hotelom Jelen. KOLEDARČKI Zveze slovenskih obrtnikov so prispeli. Dobijo se v pisarni Združenja a din 12.- Kot žrtev materinstvo je v torek preminula ga. Berta Demšar, soproga zobozdravnika dr. Dragotina Demšarja. Zapušča soproga in malo hčerko Majdo. Naj v miru počiva, ostalim pa naše sožalje! Na Novega leta dan je bila v Bleivveissovi ulici najdena nova sivkasta suknja. Dobi se na Farovški loki št. 13. terem se bodo ugotovile vse podrobnosti, kakor začetek, mesto, trajanje in čas tečaja, se vrši dne 11. t. m ob poli 9. uri v prostorih združenja, Kranj, Gasilski trg 7. Vabimo vse pri-javljence, da se sestanka sigurno udeleže. Prijave za tečaj se sprejemajo še do sestanka. Predavanje Katoliške akcije mož. V nedeljo, dne 8. januarja 1939 se vrši ob 6. zvečer v dvorani Ljudskega doma prav zanimivo sodobno predavanje. Možje iskreno v;blj?ni! Oven terpentinovo milo je pri Slovenkah zato tako priljubljeno, ker perilo varuj:- pred pokvaro, obenem pa mu da prijeten svež duh in ga snežno belo opere. In kar je važno: poceni je in dolgo traja. Mestna občina opozarja vse, ki so prejeli položnice za plačilo I. obroka za novo p kopališče po odločbi okrajnega načelstva v Kra- Couch 7ofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje t<>čno in solidno V TONEJC tapetnik, Kranj Na Božič zjutraj, med tem, ko s0 domači odšli k sveti maši, je vlomil domači hlapec pri posestniku Urbancu na Rupi pri Kranju v spalnico, kjer si je hotel nakrasti vrednostnih stvari. V spalnico je prišel tako, da jc s sekiro razbil vrata. Odnesel je zlato uro Z verižico in precejšnjo vsoto denarja. O tatvini je bila takoj obveščena žandarmerija. Orožniki so takoj aretirali osumljenega hlap- ca z dvema njegovima ,§#waga6e»a, kjer *» res našli vse pokradene predmete. PRIMSKOVO ,Nn praznit, sv. Treb kraljev ste povoje*-v |l?rpsvet»i dom, kjer Vam bo naša mladina ■ pripravila ,prijeten večer. Na programu je Z« i ha vsa igw in še mnogo drugega. Pa tudi m dobro postrežbo je poskrbijenp. Pričetek ofr ,4. uri popoldne Prijatelji poštene zabave.vabljeni! Knjižnica v Prosvetnem domu je vsako nedeljo po sv. maši odprta za vse. Pridno jo obiskujte! Dobrodošel vsakdo! ŠMARTIN PRI KRANJU Kino Šmartinski dom, nam bo predvajal v petek, na praznik sv. Treh kraljev, v soboto i" v nedeljo največji velefilm, ki nam prikazuje vse gigantske borbi- v Indiji. „Osvajač Indije", Ronald Colman, nun bo prikazal človeka, ki se je dvignil od na\adnega delavca do velike ga osvajalca Indije, ki je štirikrat uničil velike vstaje v Indiji. Nato zadušil vstajo mornarjev, med katerimi se je raznesla korupcija ob priliki prevažanja denarja, še nevidne borbe iz leta 1748. To je film, ki bo v resnici fe-nomenalni uvod v velefilm »Kraljevič in siro-mak", ki ga bomo videli v Šmartinskem dom« danes teden. SKOFJA LOKA Prisrčna božičnica v Mestni ubožnici. Sedanja občinska uprava obrača posebno pozornost na vsa pereča socialna vprašanja v naši občini. Skuša jih na vsak način omiliti, kolikor je pač to v njenih močeh. Tu naj omenimo le dvoje. Velik trud občine, da bi zagotovila vsem delavcem čim boljši in čim stalnejši zaslužek, da bi čimbolj omilila revščino med delavskimi sloji in druga velika skrb, ki jo obrača uprava svojim najbednejšim v mestni ubožnici. Kdor količkaj zasleduje razvoj tega mestnega zavoda, mora takoj opu/ili opiomen njegov napredek v letošnjem letu. Res ogromen korak k izboljšanju je bil storjen. Tako zamenjava strežniškega osebja, natu velika adaptacija poslopja in precejšnja nabava novega ineventarja. Zlasti moramo tu poudariti veliko složno delo čč. sester in občine, ki skušajo s skupnimi napori doseči čim-lepše uspehe. Vsa ta skupna prizadevanja pa so rodila letos na sveti večer v ubožnici božičnico, tako pnsrčno, domačo in ljubko, da jo dosedaj še nobena ni dosegla prav nobenem oziru. Modna trgovina IVO WENDLING se preseli 7. januarja 1939 v bivši lokal tvrdke „Soko" nasproti slaščičarne Bučar. Vsem cenjenim odjemalcem se priporočam za nadaljno naklonjenost. T5BKT WÊFiï9F\^ry™F! IBOSHT F ^ mi]UUuu_ jmj^uur ejiiluui^' ri Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1413. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) »Ne pobijajte! Obrnite konje in vozove, da bodo šli nazaj!'' Dvesto rok hkrati je seglo po konjskih uzdah, vozovi so bili na mah obrnjeni. Tlačani so udtfili po konjih in splašene živali so hitele v diru po cesti, da so k >lesa kar pikala in odskakovala. Za njimi so pognali k »nje h'apd in hiriči. V divjem diru so se podili iz vasi. Bistričani pa so si veselo pomeli roke in od veselja cepetali. »Zdaj smo jim pokazali! Presneto si bodi zapomnili!" »Le škoda, da jim nismo smeli razbiti butic!" »iSlavu ti, Vehar! Mi smo s teboj do konca!'* » Rado pa je bil tam ob gruči podjetn kov čisto miren. Luvrenčič, Ilukel, Kralj in Klane so ga navdušeno hvalili in samo njemu pripisovali zmago. Bneellini, Panizzol, Ca-rossini in Milano so mu stiskali desnico. ,.Lo tako naprej, Vehur! Morejo nam vrniti stare pravice.'" — »Vrnili jih bodo," je mirno potrdil mladi puntur. Pri gruči puntarjev se je ustavil mlad jezdec in vprašal: »Kje imam odtod najkrajšo pot k Veharju na Gor-juše'' »Vehar je tu. Odkod prihajaš'" »Iz Radolne." Rado je prijezdil bliže. »Imaš morda zame važna sporočila?" »Imam." — »Govoril" »Svobodnjak Dolinar me je poslal, da vam sporočim, kako je bilo danes zjutraj ob pobiranju desetine. V Radol ni ni dal desetine nihče, tudi v Krnici in Gorjah nihče. Poklukar jim je menda prigovarjal, naj se ne bodejo z bikom ... »Izdajica!" je ušlo Radotu. »...pa ljudje so mu v odgovoru na take besede pljuvali v obraz. Biriči so dobili nekaj gorkih, Dolinar je enega pobil, če se ne motim, bo težko še kdaj hodil. En naš tlačan jo je dobil z bičem čez obraz, a birič. ki ga je udaril, je dobil za plačilo točo polen in kamenja. Tudi na tlako ni šel sedaj še nihče in Do'inar preti, da ga ubije, kdor bi drznil kršiti njegovo zapoved." »Prav tuko," je dejal Rado. .Ostanite zbogom, prijatelji, danes imam še doma nujnega posla." »Bog te ohrani! Zmagaš!" so kl culi puntarji za njim. Rado je jezdil proti Gorjušant. .Samozavest mu je polnila srce in ncomajena vera v zmagu je živela v njem. XX. V naslednjih dneh so bili uporniki pijani od zmagoslavja, ker sc tako lahko upognili grajske. Vse krčme so bile polne puntarjev, ki so peli in pili se čezmerno hvalili in obetali pogin gradovom. Vse je bilo piešerno in prvič so čutili dih svobode. Gradovi -u se pod pr.tiskom upornikov potuhnili, niti birič ali graj ki hlapec se ni upal prikazati v dolini. Brcgarjeva, Jezirškova gosti na in »Emav«" so kar odmevale od petja polpijanih upornikov. Puklukar zdaj ni popival v ,,Emavsu". sram ga je bilo, ker je prišel puntarjem v zamero in se j,- raje držal d >ma. Na Gorjuše so jezdili drug za drii:ira poslanci. R.ido jih je sprejemal, jih veselo pozdravljal in j m nalival vina. Prišel je poslanec Klandro\, krofasti krojač iz Radovljice. Na ves glas se je norčeval iz grajskih in jim obetal vse hudo. Od Jurčka iz Vošč in od Aleša z Lancovega je prišel stari berač Jakob. Zorn iz Bodeš? je poslal soseda tla-f čana. Mlinar iz Ribnega soseda prazniki. Hribarjev Miha je prijezdil s svobodnjaškim mečem, de mu je izro il oblast in gospodarstvo, pred pustom se bo Miha oženil pri Jurčku v Voščah, Ivanko bo vzel. Jurčkov Janez se je te dni oženil z Belinovo Marinko. Miha pa si ne bo izbirni žene med tlačanknmi, vzel bo svobodnjakovo hčer. Rado je bil vesel korajžnegn svaka, obljub l mu je, da prideta na svadho oba z Jerco in mu bo Rado za starešino. — Pogo-rec je prijahal sam, vesel, nobena skrb mii ni orala jasnega lica. Edino Martin s Koprivnika ni poslal n;kogar, a Rado je zvedel od Ožbalta iz Nomnja, du se je prav dobro držal. Puntarjem ni nobena megla kalila pogleda v bodočnost. Hnrtman pa si je drugo mislil. Ko so prišli domov biriči in hlapci prazni, tepeni, pobiti, s po'om'jenimi vozmi. je od togote kar skakal in pihal kakor gad. Brez mil-.sti je ukazal vse hlapce in biriče vreči v ječo. Jurij Pncheiin in brat sta ga pogovarjala, a on ni pustil do Fobe, Tri dni je mrko pil vino in sto drugih misli se mn je podlo po glava. Ali naj pošlje nad tlačnne oboroženo silo? Tlačani In mu pobili biriče di> zadnjega. Naj pošlji«, poslance v Brikscn in do cesarja prosit por.ioči. Do tedaj mu kmetje zažgo grad nad glavo. Zdi se pa tudi, da sta škof in eesur naklonjena puntu. O, prekleti oblastniki, ki puste pleni- HH i lIBJi iHimi A lllllüli liMI UiK IM IIUHI i Mil : 1 a. sivo povsod na cedilu! Mislil je Hartman in čez tri dni Je nehal piti vino. Sklep v njem je dizorel. Ukazal je odpreti ječo in je poklical vse služabnike predse. Biriči in hlapci so se trepetaje drenjali okiog vrat, Hartman pa se je glasno smejal. -Ali ste se spokorili, kozli?" Noben mu ni upal odgovoriti. Hartman pa je nadaljeval: „Ker sle bili tri dni v ječi, zato dobite vsak srebrni t >-lar, še danes vam jih bo izplačal moj zakh.dnik." Smejal se je in se ni zmenil za Juriju Pucheima, ki je od jeze kar pohliskoval z očmi. Hartman jih je meril od nor do glave in jim dal zapoved: »Pazite zdaj na svobodnjake! Ti so v glavnem zakrivili upor, treba naio je seči po njih. Ce pridite kateremu za hrbet, ga ugrabite in s.loma privedite na grad!" Biriči so pokimali, Jurij Kraig pa je opomnil brata: »Svobodnjaki so po stari postavi nedotakljivi." „Kaj so meni mar postave!" je zavpil Hartman. „Moja edina postava je moj meč, druge ne poznam več. Kam bom prišel, če bom mirno trpel tak očiten upor, da se mi bodo kmetje v obraz rogali. Po svobodnjakih udarim, pa bo vsem drugim zmanjkalo sape!" »Ne prenagli se!" ga je opominja! brat. »Prekršiš postavo, nnkoplješ si srd briksenškega škofa." Tudi tlačani ne ravnajo po zapovedih. Sicer pa se v moje ukrepe nimaš vmešavati ti in nihče drugi!" Jurij Kraig je utihnil in si mislil svoje. Hurtman pa je ostro gleda! biriče in rekel: »Kdor mi spravi na grad Veharja z Gorjuš, dobi trideset srebrnih ogrskih goldinarjev." Biriči so se spogledali, ponudba je bila vabljiva. A kako dobiti v roke strašnega svobodnjaka? Hartman je videl, da jih obljuba mami, nasmehni', se je in velel: »Pojdite zdaj." Biriči so se molče zdtenjali ven. Na hodniku so obstali in se začeli tiho pomenkovati. ..Trideset ogrskih goldnarjev, vruga, to ni denur, ki bi se ga človek branil," je menil prvi hlapec. „A zlodej naj me pocitra pri tej priči, če pojdem j iz lovit Veharja," se je pritoževal birič, ki gn jc Rado brcnil v brado. ..Po nedolžnem som tri dni sedel v ječi, zdaj pa še kožo nesem na semenj," se je obrnil drugi in šel. Drugi pa so se strnili skupaj in pomenkovali Hurt-manovo ponudi*). »GORENJEC« STRAN J 7 ta namea so če. sestre pripravile v lepo jreaovljeni obednici prekrasno bo žično , dre trscc, pod katerim so bile lepo urejene jasli-•r Zraven na mizi pa sd bili naloženi obilni aavajf za vsakega ubožca posebej. Poleg tega ■a je imel vsak ubožec na svojem prostoru avrbin krožnik vseh mogočih božičnih dobrot. Boiičnico so počastili s svojim obiskom čg. rektor uršulinskega samostana Viktorijan Dem-4*r z letošnjim uovomašnikom Janezom Kopačem, čg. kaplan Jožef Vovk, g. župan Ziherl Matevž, g. ban. svetnik Lovro Planina nač. abožnega odseka Luka Krek in več občinskih edbornikov. Prisrčni večer so otvorile čč. sestre z lepimi božičnimi pesmimi. Eden izmed abožcev je potem v kratkih besedah pozdravil vse, ki so se potrudili med nje, se jim zahvalil za veliko skrb in trud posebno še čč. sestram ter h koncu želel vsem blagoslovljene praznike. Kratke nagovore so še imeli g. kaplan Vovk, načelnik g. Luka Krek in končno g. rektor Demšar. Sledilo je obdarovanje ubožcev, nato pa pe sem za pesmijo, ena za drugo v boljšem razpoloženju. Z obljubo, da bodo v bodoče po svojih močeh še skrbeli za svoje najpotrebnejše, so se gospodje poslovili. Ubožci pa so ta večer v svojih srcih začutili toplo zavest, da niso — pozabljeni. Obdarovanje revnih družin. Mestna občina je za božične praznike razdelila med najrevnejše družine v občini moko, ki naj bi vsaj malo olajšala bedno življenje najpotrebnej šim za božič. Ravno tako je obdarovala družine za praznike tudi Vincencijeva konferenca. V imenu vseh, vsem dobrotnkora tisoč-krntni Bog plačaj. — Tudi delavci tovarne .Scšir" so dobili za praznike od podjetja prav lepe darove v gotovini. „Ne sankajte se po poteh". Sedaj, ko je zapadel sneg, je zopet oživela pri nas grda navada, ki so jo že tolikokrat skušali odpraviti, a vse skupaj ne pomaga nič, namreč, da je na vseh cestnih klancih, ki jih pri nas ni malo, vse polno sankačev. Jasno je, da pri tem postanejo pota gladka, da peš skoraj ni več mogoče hoditi po njih. Da ne bo nesreč, prosimo vse pristojne oblasti, da energično preprečijo sankanja po takih krajih, kjer je za pešce nevarno. Se jim ne gre v glavo! Nekaterim pravi rezultati volitev nočejo in nočejo v glavo. Sedaj imajo novo kost za glodanje, namreč zadajo rekonstrukcije vlade. Ali k temu saino pripomnimo, naj kar glodajo — ampak nazadnje bodo sami še bolj oglodani kakor so bili 11. decembra 1938. CERKLJE Prosvetno društvo bo uprizorilo v nedeljo 8. januarja ob poli 4. uri popoldne v Ljudskem domu Finžgarjevo kmečko igro: „Veriga". Vsebina: V mirni soseičini živita kmeta Marko in Mejač, dokler ne najde Marko na Me jačevem vozu že prod 10 leti izgubljene verige. Vzame jo. „Saj je moja", pravi. Mejač: „Naša je, ne tvoja." Iz mirnih in prijateljskih sosedov postaneta strupena sovražnika. Brez tožbe eveda ne gre. Ne Marko, ne Mejač noče popustiti. Stari oče Primož ne more s prošnjami nič doseči, zato sklene začetek in vzrok prepira — verigo vreči v globino bližnjega potoka, a pri tem sam utone. S smrtjo očetovo se sovraštvo in igra koncu. Igro prepleta zgodba Markove Miei in Mejačevega Janeza. Pridite pogledati! Pripeljite prijatelje! Ne bo Vam žal. Mraza se ne bojte, ker bo dvorana zakurjena. Naš Jaka in Janez sta si velika prijatelja. Večkrat se sestaneta tudi pri dobri kapljici. Tu marsikaj zvesta, še več si pa povesta. Jaka: „2e dolgo časa ni bilo k nam nobenega brezposelnega. V tem mrazu pa je pridivjal z motorjem mlad fant-brezposeln, l«i j«, izučen za svojevrstno delo. Pa ga nihče noče vzeti na delo. Povsod ga odganjajo. Doma pa ga tudi ne marajo. Kar smilil se mi je revež. Dobro voljo imaš pa nihče tvoje volje noče upoštevati. To je res hudo! Danes smo ljudje res premalo hvaležni za take velikanske »talente". Ali ne, Janez?" Janez: „ Ali še nisi nikoli slišal, da je ne-hvaležnost plačilo sveta?" Jekn: „To je že res. Ampak, vsaj kak »napredni" človek bi se pa že še našel, da bi vzel tega brezposelnega na delo. Saj veš, katerega mislim, ali ne?" Janez: »Kako ne bi vedel! Saj ga vsak dan lahko vidim." Jaka: »Ta revež je preveč osamljen. Ol same samote se mu bo zmešalo. Včasih tako divja z motorjem, da se bojim, da bo vse vogale in kantone povozil. Osamljenost je huda stvar. Pred volitvami je ta brezposelni motorist bil trdno prepričan o »napredni" zmagi. Ali nisi še nič slišal, da je imel že načrte v rokah, kako bo zopet kazal svoje voditeljske zmožnosti vsej cerkljanski občini' A vsi načr- ti in lepi upi so splavali po suhem grabnu. Veš, če bi bil graben bolje narejeni bi vsaj načrti kje ostali. Janez: »Včasih pa !e koristi, ako vse v redu ne narediš! V tem slučaju bi gotovo bilo v korist. A kaj hočemo, ko pa ne vemo, kaj prinese bodočnost." Jaka: »Se eno sem sliSal: Ven-ti-oto! Če *e boš nobenemu povedal?" Janez: »Saj nisem klepetulja!" Jaka: »Ven-ti-oto, so rekli g. firer. To bomo še pritisnili, da bodo vsi Cerkljani škripali. Še premalo smo pritiskali. Pride čas, ko bomo zopet mi na vladi. Takrat, takrat še dihati ne boste upali, tako vas bomo. Boste videli, kaj, zmore »nasilno" zavrženi voditeljski talent," tako sem slišal." Janez:,. »Kdaj pa bodo na vladi, pa g. »voditelj" ni povedal. Ali pa morda je?" Jaka: »Z motorjem lovi novice, ampak tega kljub svoji pridnosti ni še zvedel." Janez: »Jaka, jaz sem še nekaj boljšnga zvedel. G. »voditelj" se hudo jezi, ker mora plačati 500.— din." Jaka; »Ali je dobil kakšno odlikovanje?" Janez: »Lepo odlikovanje! Veš, navdušen je bil za Mačka tako, da se mu je vse noči sanjalo, da je Maček dobil skoraj vse glasove. O teh sanjah je drugim pripovedoval. V Kranju imajo pa dobra ušesa. Slišali so o teh sanjah, pa so g. »voditelju" rekli:» V imenu zakona plačaj 500.— din I" Jaka: „V Kranju pa vseeno še ne znajo dovolj. Mi smo pa v prejšnjih »zlatih" časih, ko so vihteli sedanji Mačkovi volilci bič nad nami, za 1 firkeljc, ki si ga v žeji spil, bili obsojeni na 1 jurj«. 500.— din je premalo." Janez: »Jaka, le spomni se. G. firer so brezposeln. V Kranju vedo o tem, zato so imeli za enkrat usmiljenje z njim." Jaka: »No, pa naj bo po tvojem I" Janez: »Se eno stvar sem — ven-ti-oto! — zvedel. Ker se g. firer lepo obnaša do političnih nasprotnikov, zato so sklenili, da mu bodo za novoletni dar poklonili knjigo o lepem vedenju. Najbrž je še ni bral." Jaka: »To bo ravno prav zanj. Posebno hud je menda na svoje nekatere bivše somišljenike. Kar piha od jeze. Če bo knjigo o lepem vedenju prebral, bo zvedel marsikatero zanj že davno potrebno novico." Janez: »Izpijva to-le, pa pojdiva domov! Če bo o teh stvareh zvedel g. napredni »voditelj", bo že imel dovolj za premišljevanje čez .eden." BESNICA Med volilci je še vedno nekaj takih, ki sploh ne vedo, koliko glasov sta dobila pri volitvah 11. decembra oba Mačkova kandidata v naSi občini. Upamo, da ne bo nikjer zamere, če povemo tako kakci je v resnei. Torej brez zamere! Križnar Tomaž mi ga kličemo kar po domače Mrkušov Tomaž iz Okroglega, je dobil 17 glasov. HRANILNICA IN POSOJILNICA V KRANJ V R.Z.Z Ji, Z. (LJUDSKI DOM) Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na te ho i i račun. — Hranilne vloge »e lahko vplačuj tj o tuli potom poštne hranilnice in so t lagateljem toxadevnepoložnice na razpolago Hranilne vloge se obrestujejo po 4>°\0 in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po $°j9 14. januarja 1939 ob 20. uri v Kranju Vstopnina 5 din. veliki lovski družabni»večer v vseh prostorih hotela Stara pošta. Volčin (Nadaljevanje.) Stara grofica se je ozrla — poleg nje so stale Katja in druge stanovalke njene sobe. Vse so napeto visele na njenih ustnicah. Oio-fica ;e za trenutek molčala in motrila poveljnika z viška, nato je t'ho zmajala z rameni in mirno odgovorila: »Ne vem, kdo je govoril; nisem prisluškovala.* Poveljnik je pred njenim mirnim pogledom hitro umaknil roko z njenih ramen. Nato pa je zopet divje zakričal: »Takoj v zapor s staro!" je grmel, ko je nenadoma nekdo poskočil iz vrste. Bila je Katja Gramofon. Njen sicer bled obraz je bil pordel, oči so se jezno svetile, na sencih so tekle fine modre žilice. »Kako smete kaznovati staro grofico! Saj ni ničesar zagrešila!" je zav-pila s tresočim glasom. »Jaz sem govorila!'* Poveljnik se je zlobno nasmejal: »Tej gospodi ne more škodovati, če pride v luknjo — če ne si še vedno domišljuje, da nam lahko ukazuje. Star#c pride v zapor in konec. Ti boš pa tudi kmalu tja prišla, če se boš tako obnašala." Natalija Modestovnova se je hitro ozrla na Katjo, se mimogrede nasmehnila in molčala. Nedko ji je prinesel iz celice plašč — lilo je sredi zime —, njeno odejo, zglavje in še nekaj stvari, da ne bi v zaporu ležala na nolih deskah Poveljnik pa ji ni dovolil ničesar vzeti s seboj razen plašča, ki ga je oblekla. Čez tri dni se je vrnila Natalija Modestovna v barako, morda nekoliko bolj shujšana in bleda, a še vedno pokončna in vzranvana, ka-k.»r je bila odšla. Njen povratek je bil ;>odo-ben '•'svnostnemu pohodu. Vsa dekleta so poskočila in ji radostno tekla nasproti. ..Grolica je prišla, grofica je dober tovariš! Tega ti ne bomo nikdar pozabile, da si radi nas trpela: nisi nas izdala." je donelo vse vpek. Ka'ja ji je skočila okrog vratu in jo silovito objela. Natalijo Modestovno je sprejem vidno ganil in lahno je božala Katji lase. Odselj sta postali nerazdružljivi. Polagoma smo se navadile videti Katjo čepeti na nizki leseni pručici ob nogah Natalije Modestovne. Ta jo je učila šivati nogavice, .tli pa ji je polglasno kaj čitala. Ko sem nekoč vstopila, sem videla Katjo v solzah, dočim jo je grofica tolažila: »Vse se izteče nam v korist," sem jo slišala govoriti, »le vere ne smemo izgubiti." Katja se je zelo izpremenila — redko kdaj jo je bilo slišati, da bi zmerjala, ali pe'a nedostojne pesmi in tudi stražarju rdeče armade pri vhodu v barako se ni več vsedla v naročje. Postala je tiha in resna. Natalija Modestovna si jo je čisto osvojila, dasi je vedno godrnjala nad njenimi zanemarjenimi in nezaši-timi oblekami, a večkrat sem jo zasač la pri pianju ali šivanju Katjine obleke Tudi Katja je poskušala grofici po svoje ustreči; tako je šla pomivat namesto nje, ji prinaša'a krop za čaj ali kosilo iz kuhinje. Tudi o-taie sostanovalke so grofico rade imele; kmalu so začele paziti, da v njeni navzočnosti niso glasno in surovo psovale. Nekega dne nas je poveljnik spet obiskal. Stopil je v celico nepričakovano prav v trenutku, ko je imela Natalija Modestovna vsa dekleta zbrana okrog sebe in jim nekaj pripovedovala. Na pol za-smehljivo je pripomnil: »Tu je kar prijetno! Aristokrati se vežejo z vlačugami. Nenavadno prijateljstvo!" Par tednov kasneje smo zvedele od aeke žene, ki je v vojašnici rdečearmijcev pomivala tla, da je na otoku izbruhnil pegasti legar. Nihče ni upal o tem glasno govoriti, a v šepetu je vendar-le preletavala novica vse celice. Kmalu smo zvedele, da se kugn hitro širi. Vse, ki so bile izvežbane v strežbi bolnikov, so bile pozvane, da se prostovoljno javijo v pomoč tistim, ki so zboleli za pegastim legar-jem. Seveda sva se z Natalijo Modestovnovo takoj prijavili in nekaj dni kasneje je prišlo povelje, naj odideva v karanteno. Zapustili sva barako. Katja je grofico molče spremljala do praga, dalje itak ni smela. Tu ji je tiho poljubila roko. Natalija Modestovna jo je pokrižala in jo poljubila na čelo. Tako sta se poslovili. Potem sva otovorjeni z najino prtljago odšli v barako, kjer je razsajal pegasti legar. Baraka je bila strogo ločena od vsega ostalega taborišča. Stala je na prostoru ob visokem zidu in to je bilo tudi vse, kar se je dalo videti iz našega okna. Toda kmalu -imo pozabile na vse, kar nas je obdajalo, razen teh zatohlih, prenapolnjenih prostorov z /vijajoči-mi se, besnečimi, vročičnimi, umirajočimi ljudmi. Komaj smo opazile izpremembo med dnevom in nočjo. Vsak dan, včasih vsako uro, so nam prinašali nove bolnike, ki jih je napadel pegasti legar. Radi pomanjkanja prostora smo bile prisiljene, da smo jim postlale slamo kar po tleh. Poleg Natalije Modestovne in mene sta bili tu še dve preprosti ženi, ki sta morali pomivati tla in podobno. En zdravnik iu me štiri žene smo živeli v baraki. Sprva smo se poskušali nekoliko varovati uši, ker edino te prenašajo pegasti legar. Toda kako aaj se obvarujemo pred njimi? Saj jih je bilo okrog nas toliko, da so kar mrgolele. Od lakote in težkega dela oslabljeni ljudje se niso mogli upirati bolezni; večina ji je podlegla že čez nekaj dni. »Bodite previdni", nas je svaril zdravnik, »umivajte se pogosteje z razkuževal-nimi sredstvi, da same ne zbolite." Toda me smo dobro vedele, da je vse to brez pomena — prvič smo imeli premalo razkužcvalnih sredstev, da bi se vedno z njimi umivale in drugič smo vedele le predobro, da bomo prej ali slej itak obolele. O tem, kaj se godi po drugih taboriščih, nismo imele pojma, nismo poznale ne njihovega veselja ne njihove žalosti. Obiskoval nas ni nihče, noben poveljnik in sploh n:hxe ni prišel, ker se je vsak bal te nalezljive bolezni. Tako je preteklo nekaj mescev. Tedaj je nekega dne potrkal nekdo na vrata. Gotvo nam prinaša bolnike, sem si mislila, kajti sicer se itak pri nas ni oglasil noben človek. Sla sem k vratom in odpuhniln težki železni zapah — tedaj sem zagledala Katjo, ki se je boječe ozirala okrog sebe. Ko sem odprla vrata, je hnš-nila hitro kakor kuka prestrašena miš v sobo-»Ali je Natalija Modestovna tu?" je vprašala brez sape. »Jeli zdrava?" Zdaj sem šele prišla do besede. »Toda Katja", sem rekla, »kako si upaš priti! Ti si boš nalezla bolezen? Nespametno dekle/ Radi najinega glasnega govorjenja je prišla Natalija Modestovna z notranjosti barake. Vesel nasmeh je spreletel njene resne poteze. »Katja", izpregovori nežno, »kako sem vesela, da te zopet vidim! Toda kdo pa ti je dovolil, da si prišla?" — »Jaz nisem mogla več vzdržali brez vas", je odgovorila Katja sramežljivo. »Ze dolgo sem iskala prilike, da bi smuknila sem, pa se mi je šele danes posrečilo. Ušla sem od dela", pri tem se je razposajeno zasmejala kakor šolarka, pa je takoj utihnila, ko ji je pogled obstal na dolgi vrsti v vročici se zvijajočih in stokajočih ljudi na tleh. »Prinesla sem vam nekaj v dar," je nato nadaljevala, — »prvi pomladni pozdrav. Poglejte," — in podala je Nataliji Modestovin lepo razcvelo vejico z majhnimi, medlordcčimi zvezdicami, ki so bile neposredno prilepljene na sivo lubje. Bil je volčin, ki cvete prej, predno poženejo listnati popki. Začudeno sera zrla na dvorišče. Zares, pomlad je prišla in mi v naši baraki je sploh nismo opazili. Sele sedaj sem začutila, kako topei je. zrdk in kako modro je nebo nad nami. Vesela je sprejela Natalija Modestovna cvetočo vejico. Nato je poljubila Katjo, a spregovorila je resno: »Hvala, da si se me spomnila; hvala za tvojo" ljubezen. Ali sem ne smeš nič več priti, si razumela? Če bi to kljub temu poskusila, potem bi bilo to proti mojemu dovoljenju. Ne bodi žalostna! Kmalu se bom vrnila v baraka — počakaj, le da postane toplo, kajti poleti legar vedno poneha. Tedaj si bova imeli veliko povedati! Sedaj pa teci, predno te kdo zapazi. Bog te blagoslovi." Poljubila je Katjo, ta pa se je okelnila njene roke. »Natalija Modestovna", je klicala Katja ob-p-no. ..jaz vem čisto gotovo, da se ne bova nikdar, nikdar več videli t" »Neumno dekla", je odgovorila grofica strogo, a dobrohotno, »kako moreš vedeti, kaj nas čaka v življenju? Mi moremo le vdano reči: »Zgodi se Tvoja volja!" (Dalje na 4 strani spodaj.) STRAN 4 »GORENJ KC« Dr. Mohorič Jakob, ali kakor ga mi kličemo Medvedov dohtar, je ujel 6 glasov. Mi ga iato fcar po domače kličemo, ker je bil rojen pri Medvedu v1 visi Njivce v naši občini Torti oba kandidata sta skupaj dol Via 23 glasov. Ce primerjamo naslove obeh kandidatov, \i-dimo takoj, da bi bilo lahko vse drugače Dr. Mohorič bi bil za časa kandidature lahko Križnarju odstopil tisti dve črki „dr." ker njemu itak nista nič koristili, naslov »bivši bankir" pa mu je naravnost škodoval Če bi bil Križnar imel na kandidatni listi črki „dr." pred svojim priimkom bi liil danes lahko poslanec, ker pa jih je pogrešal ni pi-slanec, kakor sta bili dr. Mohoriču v pogubo. Zelo zanimivo je Tomaževo število glasov, ki jih je dobil na dan volitev. Da je Tomaž Križnar dobil samo 17 glasov na našem volišču ni tako zagonetno, kakor bi človek mislil v prvi sapi. Njegova predstu\ -nika liste imata namreč take hišne številke, da obe skupaj zneseta ravno i7. Janezova hišna številka je osem. Florijanova pa je devet in če pride še boljši računar ne bo iz teh dveh številk spravil več skupaj kakor le 17. Janez je tako potegnil H krat, Florijan pa 9 krat za rep in bilo je — končano. Janez je tudi rekel, da se bo že še prekucnilo, ker se sedaj ni hotelo, ni pa povedal, če se mu je na poti proti domu morda kaj »prekucnilo". Ako pregledamo voiilce ol>ch opozicijskih kandidatov, katerih je 23 najdemo med njimi vse stanove in poklice kakor: mizarje, tesarje, čevljarje, zidarje, užitkarje, kmete, delavce vseh vrst, kovače in vaške brivce. Da pa vsi ti ne bodo trpeli žeje imajo v svoji družbi 2 gostilničarja in enega »birta brez pisma*. Vsa družba je kakor vidite, sposobna za »samostojno življenje** in bo šla svojo pot in živela brez nas. VODICE Prazniki so za nami. Kričečih novosti niso pustili. Vreme, zares božično, mrzlo in suho nas je potisnilo v hiše. Krog peči v lepi domačnosti in ob vzvišeni skrivnosti teh praznikov so šli mimo nas najlepši dnevi cerkvenega leta. Pa bi bila krivica, če bi rekli, da je šlo vse mirno. Čeprav se obnavlja Božič vsako leto, ga vendar obhajamo vsako leto z istim najglobljem veseljem, kot bi ga praznovali prvič. »Krelj z neba", globoko igralsko delo gledališkega igralca g. Edvarda Gregorina, je dal tem praznikom še prav posebno lep pečat. Na Silvestrovo popoldne so napolnili Dom gledalci večinoma ljudskošolska mladina. Prav razveseljivo je zadržanje te mladine. Saj imamo vedno strah v naših dvoranah, da zadržanje najmlajših gledalcev pokvari gledalski užitek odraslim. V soboto smo ugotovili, da so po primerni razlagi ti mladi junaki prav tako dovzetni za kako težjo stvar, kot je »Kralj z neba". -— Na Novega leta dan ob treh popoldne je pokazal naš dom napako, da je premajhen. Ljudje, ki so prišli malo kasneje, niso več mo" gli v dvorano. Vendar so se zadovoljili, ko so zvedeli, da bodo na Treh kraljev lahko prišli k tretji predstavi, zopet popoldne ob treh. Ne majhna dvorana je sprejela v svoje prostore ljudi, ki so prišli peš in s kolesi pa še na druge načine tam od Mavčič, Komende in Bog ve od kot še. Tudi naš dobri prijatelj, novoizvo Ijeni poslanec g. Ivan Strcin je bil med gle-galci. Velikansko delo je to, ki vedno vzbudi ne male pomisleke in nezaupanje, češ, ali je mogoče, kaj takega na deželi uspešno uprizoriti. Te predstave, ki smo jih pa sedaj videli so nele odgnale take misli, ampak smo tudi ugotovili, da deželani igrajo take stvari res s srcem, ne samo z naučeno besedo in kretnjo. Ni najkoristneje hvaliti posameznih igralcev, omeniti pa moramo odlično scenerijo našega občinskega tajnika, ki najde poleg dnevnega poklicnega dela čas tudi za take. stvari pa čeprav po noči. Najtežje pa je delo režiserja, g. kaplana, ki je delo postavil res vinoko nad n*" še navadno igranje. Morda bo naša dvorana tudi v nedeljo 8. januarja v četrto odprta za to igro. POVLJE NAD TRSTENIKOM Med najstarejše fnrane v trsteniški fari spadata Matevž in Alenka Okoren, po doma'« Kajžnrja s Povelj. On je čevljar in star 8| let. V mladosti je skupno z rajnim dr. Pernctoni pasel ovce na Poljani. Pozneje se je na Koroškem izučil čevljarstva in delal dolgo vrsto let pri Martinu v Zalogu, kjer so imeli veliko čevljarno. Ko je pa na Povijali začel na svoje, je s svojim »trinogom" hodil v „štere" in tako pošteno preživljal svojo družinico. Je vedrega značaje, ki ga tudi na stara leta ni zapustil. Alenka je stara 82 let. Ona je le bolj vedrega značaja in vedno pripravljena za pogo-vor, v katerem pride do izraza njena legavost. V prejšnjih letih je nosila maslo v Tržič, t.i-ko, da so ji splošno rekli „Putrova Alenka'. Tako je tudi ona skrbela, da sta skupno / Matevžem vzgojila 4 otroke. Andrejčkn in Joža je' vzela kruta svetovna vojna. Ostale »ta se pa lepo izučila in dobro pripravila za življenje. Oba Kajžarja vedno rada bereta, posebno »Gorenjca" in »Domoljuba". Za dobro in katoliško stvar sta bila vedno vneta. Bog ju živi še čila in zdrava! VTRMAZE - SV. DUH V nedeljo 8, januarja uprizori Prosvetno društvo Virmaše-Sv. Duh v Prosvetnem domu v Stari Loki dramo v 4. dejanjih ..Bele vrtnice". Med odmori igra domači šramel kvartet Pn-četek točno ob poli 4. uri popoldne Vstopnina običajna. Prijatelji in somišljeniki vljudno vabljeni! Odbor PREDDVOR V letu 1938. je bilo v preddvorski fari 10 parov poročenih, pokopali smo jih 23, novorojenčkov je bilo 44 in sicer 41 rojenih doma. T pa v ljubljanski bolnici. Dne 30. decembra 1. 1. je bil krščen 15 otrok — hčerka — Zadnikarju Jakobu iz Nove vasi. Botrstvo je blagovolil prevzeti ban g. dr. Marko Natlačen. STRA2IŠČE Ponovno se dogaja, da pri nas ne dobimo redno ob četrtkih katoliških časopisov. Čudno se nam zdi, ker smo pri prejšnjih pismonoših dobivali vsak časopis redno, a prav zadnje čase nam časopisi zaostajajo vedno za en ali dva dni. Na vprašanje nam je prizadeti pi-smonoša odgovarjal, da je preveč obtežen od postaje do Stražišča. Mi smo mnenja, če lahko pride vse napredno časopisje redno na svoja mesta, kamor so namenjena, lahko pridejo tudi naši. Upamo, da bo ta opomin zadostoval, ker bomo v nasprotnem slučaju že poskrbeli, da ne bomo zapostavljeni od ljudi, ki so proti naši slovenski skupnosti. Prizadeti naročnik. Obrtništvo ŠUŠMARSTVO. ž*.e skoro sedem let obstoji novi obrtni zakon, ki razmejuje in sestavlja posameznim strokam svoj delokrog. ločno določa pot. katera je potrebna za pridobitev teh pravic. Toda, navzlic vsemu se ravno sedaj, bol j kot kdaj prej, izrabljajo ti predpisi, šttšmarstvo se je grozno razpaslo. Iz statistike obrtne zbornice se jasno vidi. kak obseg že zavzema to nelegalno obrtovanje. V dravski banovini bodo dosegli kmalu šušmarji število mojstrov. Obrtni /ukon točno pravi, da sme le oni izvr- Bog ve. kaj je za nas dobro. Le pojdi zdaj, golobica moja! Kmalu se bova spet videli." Glasno jokaje je zapustilu Katja našo barako. Imela je prav. Nič več se nista videli. Par dni po Katjinem obisku sva zboleli Nataliju Modestovna in jaz obe istočasno /a pegastim legar jem. Več tednov sem ležala ne-d življe-njcu. in smrtjo. Tedaj se mi je nekega dne polagoma začela vračati zavest. ..Kje je Natalija Modestovna'"' je bilo moje prvo vprašanje. ..Danes je ravno 40 dni po njeni smrti." mi je prijazno odovorila /ena. ki je sedela ni ležišču poleg mene. Pogledala sem okrog sebe in spoznala bolnišnici Potemtakem so me pre-nesli iz barake. \ kateri sem živela / Natalijo Modestovne in kjer s\n zboleli' Rilo je prenaporno, da bi Se kaj mislila. .. Izčrpana sem spet zaprlu oči. ..In kje je Katja?" sem vprašala z težavo čez nekaj časa. - »Ali mislite Katjo Gramofon? Tudi tu je že skoro en teden rtrtvn," je pripovedoval« zgovorna žena ..Nekaj kaznjencev je bilo namreč predčnsno pu- aevati obrt, ki zadosti vsem predpisom, ter je to osebna pravica. Ako bi oblast upoštevala tO določilo, potem bi štišmarstva ne bilo, Ker bi oh kršenju teh določil bil vsak kaznovan, kakor določa obrtni zakon. Vendar pa vidimo, da navzlic temu vedno raste in se razvija neupravičeno obrtovanje, ker so vse kazni tako majhne ali pa jih sploh ni. Te kazni niso nobena ovira, ker je šušmar še vedno na boljšem, suj nima ne davčnih in socialnih obvez, najmanjše dajatve in nobene odgovornosti. Vsa moralna in strokovna odgovornost pa pade na obrtni stan, češ tnko je rokodelstvo. Tudi neznanje kalkulacije dela pri ceni neverjetno škodo. So slučaji, da je pleskar -šušmar - napravil svoje delo pri cerkvi, kot za isto ceno kot pri mali enostanovanjski hišici. Nešteto je takih naravnost obupnih primerov, ki očitno dokazujejo, da rokodelstvo vsled takih ran vidno peša. Ze industrializacija je vzela mnogo pravic in možnosti obstoja obrl. štva, sedaj pa še ta rana. proti kateri so zdravila samo na papirju. Pripravlja se poseben zakon proti takim, ki Sušmarstvo pospešujejo, ter bodo tudi oni, ki šušmarju oddajo delo občutno kaznovani. Sicer bi že obstoječa do-, ločila v obrtnem zakonu bila dovolj stroga, toda... V interesu vsakega rokodelstva je,, dir samo V prvi vrsti zastavi vse sile in sušmarstvo zatira, ker drugače neizogibno sledi konec stani, iz katerega se je razvilo že marsikaj koristnega za ves narod. Oblast pa javno naprošamo, da v vseh slučajih postopa točno po obrtnem zakonu. Skupno združenje obrtnikov \ Kranju. MALI OGLASI Za vsako besedo v malHi oglasih se placa D: 0'50. Najmanjši znesek je 6 D. "1 Važno! Modroce. otomane, spalne tliva- ne i. t. ii»*>i_iitfM>v»» 14 karatni zlati prstani že od 70 din dalje Take ura od 100 din dalje J^es poceni primerna darila! Ure, zlatnina, in druga darila pri Rangusu v Kranju se bodo dobila 1 B. RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju y\Skif\ ln srebro kupujem po li-«ir»!!,L-,-tl £iaiO najvišji dnevni cenil mn°l dalje Za uredniku in izdajatelja odgovarja Veriovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.