Kabinet (Daniu BUKAREŠT, 14. junija. Bivši ministrski predsednik Maniu je snoči sestavil novo vlado, obstoječo iz samih članov narodne kmečke stranke. V vladi so vsi bivši ministri, razen dveh. Nova vlada je bila zaprisežena ob 11.30 ponoči v gradu Cofroceni. Prisegi je prisostvoval tudi kraljev brat, princ Nikolaj. Popoldne se bo vršilo zborovanje poslancev in senatorjev narodne kmečke stranke, na katerem bo vlada razložila svoj program in določila smernice svojega delovanja. Ob 5. pop. bo seja parlamenta, na kateri se bo vlada predstavila s primerno deklaracijo. Zatrjuje se, da bo Maniu najprej skušal nadaljevati delo s sedanjim parlamentom. Če pa bi se izkazalo, da je to nemogoče, bo predihal kralju razpust parlamenta in raz-dis novih volitev. Na Mariborskem otoku Nastop poslanika Ljube Nešiča v Rngori BEOGRAD, 14. junija. Danes zapusti Ljuba Nešič, dosedanji naš poslanik v Bolgariji, Sofijo in se poda na svoje novo mesto kot poslanik v Angori. Imenovanje Ljube Nešiča je ves turški tisk sprejel navdušeno, povdarjajoč nado, da se bodo sedaj rešila tudi še vsa viseča vprašanja med Turčijo in Jugoslavijo in da bo tudi čim prej sklenjena med obema državama trgovska pogodba. Trgovinska pogajanja se bodo pričela meseca julija v Carigradu. Našo delegacijo bo vodil dr. Todorovič, ki vodi sedaj pogajanja z Avstrijo na Dunaju. Bethlen odpotoual u London BUDIMPEŠTA, 14. junija. Ministrski predsednik grof Bcthlen je odpotoval danes v London. Pred svojim odhodom je še konferiral z italijanskim zunanjim ministrom Cirandijetn. Sestanku je prisostvoval tudi madžarski zunanji minister Walko. Predrhet razgovora so bila vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi. Grandi je odpotoval opoldne na Dunaj. Položaj na malti LONDON, 14. junija. Predsednik vlade na Malti, Strickland, je snoči odpotoval v London, da se posvetuje s kolonijalnim ministrom o položaju. Listi naglašajo, da bo radi vladajoče Napetosti proglašeno na Malti obsed-«o stanje. Za nedeljo se pričakujejo bove protiangleške demonstracije. L/ojska na sokolskem zletu u Beogradu BEOGRAD, 14. junija. Danes pričenjajo v Beogradu vežbe vojaških oddelkov, ki sodelujejo na vsesokolskem zletu. V v®žbah sodelujejo vojaški odredi iz Kragujevca, Valjeva, Tuzle, Vršca, Vel. fBečkereka, Novega Sada, Maribora, Subotice, Zemuna, Pančeva in več odredov beograjske posadke Za naše koroške Rožane, v prvi vrsti za Zadravce med njimi, je deroča Drava bila že od nekdaj »huda frava«. Brezskrbna in razposajena, včasih, zlasti spomladi, ko v visokih gorah kopni sneg, in v jeseni, naravnost brezobzirna, podi svoje mogočne valove pred sabo naprej ne le po svoji lastni strugi, ampak tudi po tuji posesti, po livadah, po poljih, travnikih i njivah, pa potegne zdaj tu zdaj tam lep kos rodovitne zemlje in tuje lastnine v svoje vrtince in jih odnese bogve kam, da jo morajo njeni nabrež-njaki, kakor jo imajo sicer radi, vendarle gledati ob takih prilikah jezno in po strani. Takšna je in ostane dotlej, dokler ne vstopi skozi tesna vrata v mariborsko pokrajino, do tja, ko zagleda prvič Mariborski otok. Ta otok je delo njenih rok, je njen o-trok. Ko ga ugleda s svojimi sivimi očmi, jo je sama prijaznost, nežnost in ljubkost. Prijazno, nežno in ljubko ga objemajo in poljubljajo njeni mlečnorbeli valovi; me-iodijozno, mehko in rnilodoneče mu v pozdrav, veselje in zabavo švmljajo njene vode, tako mehko in lepo, kakor da bi v tem spevu še bili ohranjeni zvoki one slovenske pesmi, ki jo je na svoji dolgi poti izpod visokih tirolskih gor:1 čula v deželi koroški. In tiste osvežujoče sapice, ki jo skozi celo leto spremljajo na njeni bežni poti od zapada do vzhoda, božajo omamljivo in do srca segajoče visoko vejevje starega, cvetočega lipovca, široke krošnje gričastega hrasta in gladke bukve segajo v roko visokim topolom, jagnedom in jesenom; pa se potem zopet spuščajo k nizkemu boru in klenu; hite skozi senco srebrnolistnega javora in bodeče, sinjaste smreke ob srobotju, bršljanu in kapičevju na dozorevajočo črešnjo in čremso. na bezeg, vrbo in lesko, dokler z lahnim dežjem vred ne ležejo na pisane grede vonjajočih cvetlic. Veselo in lepo je stati na prodnatem gornjem koncu in kraju celega otoka, tam kjer Drava ob pogledu na Pohorje z njegovimi gozdovi in s cerkvico sv. Bolfen-ka in z razgledom na Kozjak s strumnimi rdečkastimi vinogradi, mirno in razsodno deli svoie vode v dva široka rokava: zanimivo zlastit, kadar se že od daleč prikažejo nad vodo čokatit pohorski splavarji s svojimi težko naloženimi splavi. Malo nad otokom si pod vodo očividno Pohorje in Kozjak segata v roke, ki so orjaške, koščene in jeklene; kajti police, čeri in peči štrlijo tu iz deroče Drave, da se bojiš, da ne bi splav obtičal ob kaki čeri, ali pa da ga ne bi pogoltnili srditi vrtinci. Toda stari, Izkušeni »karmoniš« svojimi krepkimi veslači pozna vsako čer in vsak vrtinec. Kmalu in brez posebnega truda plovejo v mirnem roka' vu. Drava pa, ki se je razdelila v dva m kava, ker bi iz enotne struge ne mogla ob enem gledati i na Pohorje i na Kozjak, vali svoje umirjene valove počasi, mirno, pokojno, pa tudi dostojanstveno mestu nasproti. Spodnji konec otoka je zopet svet in idila zase. Na ilovnatih mehkih tleh v hladni senci visokega listnatega drevja se deč, gledaš, kako se mirno in komaj vidno zopet združujejo v en sam enoten, širok veletok prej razdeljeni valovi Drave, ki se sedaj, kakor da bi vedela, da se bliža mestnemu svetu, v vsej svoji krasoti, plovna ne le za ribiške čolne, brode in splave, temveč tudi za motorne čolne, rečne jahte in parnike, vije v srebrnem loku naprej. Desni breg visok skalnat deloma visi nad Dravo, ki ga izpodjeda; iznad njega te pozdravljajo iz zelenja sadnega drevja hiše, ki so se na Studencih zbrale okoli cerkve sv. Jožefa; levi breg razdrt, razklan in razpokan, kakor da bi zamišljenemu opazovalcu hotel še enkrat pokazati zadnje sledi bojišča skritih podzemeljskih sil, voda in gord. Vse to je ustvarila božja roka. Kar najdeš sedaj v sredini tega otoka, to je delo človeške roke; ne more se kosati z onim, a nadkriljuje vse, kar je človek do' sedaj v tej stroki postavil bodisi v naši državi, ali v celi Srednji Evropi. V bližini mesta kopališče sredi otoka, torej sredi vedno sveže, tekoče vode, sredi gozdov in svežega gozdnega zraka, sredi Oglu! po larifu Oglu« «pf«l«m» tudi Oftunl ©ddeiak J utr*" v.LjubljMiL Pr«S( " _- t llL---— Mariborski otok in ljudsko izročilo PRIPOVEDKI 0 OBJESTNEM BERAČU, LIMBUŠKEM VITEZU IN KAČJI KRALJICI. 1. O Mariborskem (Felberjevem) otoku jem od očeta slišal zgodbo s sledečim motivom: Berač, ki je nabral polno malho kruha, je je vsedel na travnat rob kraj Drave in začel prebirati svoj plen. Bele kose je deval v torbo, črne je metal po trati. Pri tem poslu, ga je zasačil ribič in ga sklenil za njegovo objest kaznovati. Pod pretvezo, da mu za kruh, ki ga ima na pretek, preskrbi kupca, ga je zvabil na otok sredi Drave in ga pustil tam tako dolgo, da je vse do zadnje skorjice, tudi najtršo in najbolj črno, s slastjo pojedel. Motiv ni nov in je bil že ponovno literarno obdelan. Najstarejša obdelava, ki jo poznam, se nahaja v graškem listu »Der Aufmerksame« 17. okt. 1826. Je to nepodpisana pesem z naslovom »Der Schiffer und der Bettler« in podnaslovom »Eine wahre Geschichte aus Unterstey-er«. Mariborski otok v pesmi imenoma sicer ni naveden, vendar je dejanje v toliko lokalizirano, da se vrši »na bregu Dr?ve« in na »skalnem otoku«. Vsebina točno odgovarja zgoraj navedeni anekdoti. V slovenščini je prvi porabil snov menda Anton Šerf. Njegova pesniška zbirčica »Cvetenjak ali rožnjek«, ki je izšla 1. 1839 v Radgoni, ima na str. 13—20 pesem »Germ ma viiha«, ki se vsebinsko docela krije z našim motivom. Pesnik nekoliko dolgovezno (v 29 kiticah) pripoveduje, kako »prošec« (prosjak) Rep-njak zametuje »arženjak«, »grahornjak« in »plesnivec«, kako ga »brodnar« zvabi na »osredek« sredi reke in ga pusti tam. dokler ne pride do spoznanja: Glad me je tii dobro vere zvtičil, No mi je bil dobra začimba; Kda sem že jas njeg’vo moč občutil, Sem ne več prebiral kruhovja. ^se se točno strinja — samo kraj je dobilo dejanje drug: Drava je nadomeščena z »Muro« in zgodba se odigrava »ne daleč dol od Radgone«. Možno je, da je isti motiv znan tudi tam, še bolj verjetno pa se mi zdi, da ga je premestil Šerf, hoteč ga približati svojim čitateljem: kot dajn-čičar je pisal v prvi vrsti vzhodnoštajer-skim Slovencem, tem pa sta Mura in Radgona bližja in bolj domača ko Drava in Maribor. Kar se motiva samega tiče. ni izključno, da se je Šer seznanil z njim baš potom zgoraj navedene nemške pesmi. Dočim sta neznani nemški pesnik in Šerf obdelala snov v vezani besedi, je v novejšem času J. G. isti motiv obravnaval v prozi: v pripovedki »Kupec«, ki je izšla v »Mladiki« 1923, str. 181—182. Tukaj je dejanje zopet postavljeno ob Dravo, na »samoten, zapuščen otok sredi reke«, vendar ime otoka ni navedeno. Kakor pa je razvidno iz sporočila, ki sem ga navedel v začetku, je kraj, na katerega je prvotno bila navezana »spodnještajerska« zgodba o beraču in ribiču, najbrž bil Mariborski ali Felberjev otok. 2. Bolj znana ko gornja zgodba je o Mariborskem otoku pripovedka s sledečim motivom: Na otoku je bilo nekoč mnogo kač in njihova kraljica je imela dragoceno zlato krono. To krono si je zaželela hčerka bližnjega limbuškega graščaka. Mlad vitez je sklenil ustreči njeni želji in res se mu je posrečilo ubiti kačo-kraljico ter ji vzeti krono: ko pa se je hotel vrniti, se ga je ovila vse živo kač in ga potegnilo v vodo, da je utonil. Pripovedko je zapisal prof. Janez Koprivnik in je izšla v njegovem »Pohorju« (str. 11); v nekoliko razširjeni obliki pa jo je priobčila Elza Lešnik v knjižici »Šumi, šumi Drava ...« (str. 19—20). Zanimiv je končni stavek te druge varijante: »Na dravskem otoku je še danes mnogo kač, ki žalujejo za svojo umorjeno kraljico«. Dejanskemu položaju to sicer ne odgovarja več, verjetno pa je, da je nekoč otok res bil obljuden s kačami, in morda je ravno to bil neposredni povod za nastanek gornje pripovedke. 3. Sedaj se namesto vitkih kač obeta otoku prikupnejša obljudenost: vitka sicer ravno tako. tudi nevarna baje ne veliko manj, vendar pa vse bolj in vse drugače vabljiva in zapeljiva. Kakšne bodo štorije, s katerimi ta nova doba preplete in okrasi Mariborski otok, o tem pa ljudsko izročilo zaenkrat še molči. K o b a n c. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 14. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh« ab. A. Kuponi. Nedeljo, 15. junija. Zaprto. Pondeljek, 16. junija. Zaprto. Torek, 17. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh«, ab. B. Kuponi. (Zadnjič). Sreda, 18. junija ob 20. uri »Adieu Mimi«. Poslovilni večer g. A. Harastoviča. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 16. junija ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«. Gostovanje mariborskega gledališča. Švicarski pevski zbor »Harmonie« v Mariboru. Zahvala. Zastopniki vlade, mesta Maribora, pevskih društev, javnih činiteljev, šol i. dr. so s celotnim prebivalstvom naravnost tekmovali v prizadevanju, da se šti rim stotinam švicarskih pevcev pripravi sprejem, ki naj pokaže naše mesto in Jugoslavijo sploh tem razvajenim sve-tovnjakom v kar najboljši luči. Združenim močem gre zahvala, da je bila »Harmonija« sprejeta sijajno in prisrčno, kakor doslej še nobeno tako društvo. Zato so bili Švicarji najprej vzhičeni nad tistimi desettisoči, ki so napolnili ulice in Glavni trg, potem pa ginjeni po očitni prisrčnosti, ki je odsevala iz pozdrava. V njih imenu izreka Glasbena Matica v Mariboru vsem najiskrenejo zahvalo; smejo biti preverjeni, da so s tem našemu Mariboru ter Slovencem in sploh naši državi zagotvoili ugled pred svetovnim forumom, kakor je baš svobodna gflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB KI ■ Protin in druge bo- lezni presnavljanja aiwra»amiiiawiaww'iiiiiBtiuBUJiiuii ozdravite z rednim pitjem Radenske zdravilne vode Ona razkraja nasedbe sečne kisline v členkih in pa žlindrave zastanke presnove ter jih s pomnoženo diurezo odvaja hbbbbbbbbbbbbbbbbS XI Švica; s spoštovanjem in z ljubeznijo se bodo ondi spominjali našega prebivalstva, osobito naše mladine. Imenoma pa izrekamo zahvalo tistim, ki so »Harino-niji« na pot poklonili žlahtni plod naše zemlje, odbrane steklenice vina, poleg častnih diplom Glasbene Matice edini dar plemenitim gostom. Darovali so take steklenice gg.: dr. J. Glančnik, Vinorej-ska šola, K. Hausmaninger, dr. Pfrimer, Ivan Voller, Herman Wogerer, Fr. Jančar, F. Schmiderer, Pugl & Rossmann, B. Mejovšek, F. Balonova, J. Gnilšek, F. Božič. — Odbor Glasbene Matice. — Poiugodišnji pomen davače svojoj miloj supruzi Radmili na pobreškom groblju 18. ov. meseca u 11. časova pukovnik Dedinac Dorde. — Mariborski in dneani drobii Spored otvoritve kopališča. Jutri, ob 10.30 dop. bo župan dr. Juvan slovesno otvoril kopališče na Mariborskem otoku. Po otvoritvi bosta graditelj inž. Vlad. Šlajmer in inž. Baran, ki je izdelal končno načrt, razložila gostom tehnično ureditev kopališča, nakar priredi občina v gozdiču ob kopališču povabljencem zakusko. Ob 11.30 plavalna tekma, ki jo priredi Plivački podsavez v Ljubljani. Ob 15. uri se prične velika ljudska veselica na otoku. V pripravljenih šotorih in paviljonih se bodo dobila vsa potrebna okrepčila po zelo zmernih cenah. Obenem se prično tekme v plavanju, skokih v vodo in v waterpolu. Nastop vzorne vrste mariborskega Sokola s sodelovanjem treh olimpijcev ter Sokolov s prostimi vajami. Otok bo zvečer slavnostno razsvetljen, svirali bosta vojaška godba in godba »Drave«. Avtobusi bodo pričeli voziti na progi Glavni trg - kopališče (ovinek pri gramozni jami) že ob 6.45 zjutraj in sicer v jutranjih urah v polurnih presledkih, pozneje po potrebi! Od 10. dop. naprej bodo v prometu vsi razpoložljivi avtobusi. Vozna cena 1.50 Din. Pešpot, ki vodi od ovinka ob Dravi do mostu, ponoči ne bo razsvetljena, pač pa novo napravljena cesta od mostu na Kamniško cesto. Vse gospe in gospodične, ki sodelujejo jutri pri veselici na Mariborskem otoku, so naprošene, da pridejo točno ob tri četrt na 14. pred Narodni dom, odkoder se odpeljejo z avtobusom do otoka. — Kopališče že Jutri odprto za vse kopalce. Kopališče na Mariborskem otoku bo že jutri dopoldne, takoj po slovesni otvoritvi, odprto za vse kopalce in ne bo morda na razpolago samo za plavalne tekme. Voda v bazenih je dosegla proti pričakovanju ugodno temperaturo. Je namreč za 5—6 stopinj toplejša kakor v dravski strugi. Pač pa bo za enkrat še precej motna, ker se mora filtracija regulirati seveda šele po izkušnjah. Ker je otvoritev združena z veselico in je radi namena veselice potrebno, da meji veselični prostor neposredno na kopališče, bodo imeli kopalci jutri, na dan otvoritve, na razpolago samo tlakovani del kopališča, dočim bodo veselični prostori na obeh straneh tlakovanega dela popolnoma ločeni od kopališča in bodo tudi prehodi preko čistilnih korit — iz-vzemši h kabinam — zaprti. — Mariborski otroci na Pohorje in na morje. V četrtek zvečer se je vršila seja komisije mestne občine, ki je imela nalogo izbrati izmed prosilcev za oddajo v počitniške kolonije na morju in na Pohorju na mestne stroške one, ki so najbolj vredni in potrebni. Prošenj je bilo 336, od teh 205 od takih, ki so v Maribor pristojni. Sprejetih je bilo 148 (67 dečkov in 81 de klic) in sicer 117 (49 in 68) za Pohorje, 31 (18 in 13) pa za morje. Stroški za vse bodo znašali krog 99.000 Din, mestna občina ima iz proračuna na razpolago 80.000 Din, ostanek morajo dati svojci. Sprejeti so bili samo taki, ki so pristojni v Maribor. Ostalih 115 prošenj v Maribor pristojnih prosilcev se je odstopilo društvu za zdravstveno zaščito otrok in mladine, ki ima na razpolago nekaj banovinskih sredstev. Orlf nad mariborsko okolico. Ni še dolgo tega, odkar smo poročali, da so videli nad Radvanjem velikega orla. Takrat so mnogi mislili, da je to zgolj časopisna raca. Včeraj, okrog poldneva, pa so se pojavili nad podpohorskim predelom kar 4 planinski orli. Videti jih je bilo, kakor tipe »Junkers«. Ker se na Pohorju goji ovčjereja in so ovce baš sedaj na tem, da dobijo svoj naraščaj, je pač verjetno, da so ptice roparice zavohale mastne zaloge na pobočju Pohorja. Zdi se, da se bodo planinski orli prej vgnez-dili na Pohorju, kakor — pohorska vspe-njača. — Pripominjamo, da so se ptice-roparice pojavile v opoldanskih urah tudi nad Mariborom, kamor so dospele iz Avstrije. — Občni zbor Ljudske univerze v Mariboru se je vršil sinoči v kinu Apolo. Prea-sednik g. inž. Kukovec je podal pregled dela v pretekli sezoni in težav, s katerimi se ima društvo boriti. Radi pomanjkanja sredstev je moral odruštvo omejiti prireditve samo na pondeljke. Predavanj je bilo 37, izven tega 4 muzikalne prireditve, angleški ciklus, meščansko-šolski tečaj. Najbolj so vlekla pokrajinska predavanja s slikami. V razpravic možnostih večjega podviga v društvenem delu sta se oglasili k besedi gg. min, dr. Kukovec, šol. upr. Hren, svetnik dr. Travner itd. Ugotovilo se je, da bi bil potreben razmah v širše mase naroda, da pa je to radi pomanjkljivih sredstev za enkrat nemogoče. G. prof. Druzovič je podal pregled o muzikalnih prireditvah z željo, da bi se v prvi vrsti dajala možnost za nastopanje naših domačih u-metnikov. Blagajniško poročilo je podala gdč. Ažmanova. Društvo je imelo v mi-nolem poslovnem letu vkljub največji štednji primanjkljaja krog 800 Din. Pri volitvah odbora je bil predsednikom ponovno izvoljen g. inž. Kukovec, tajnikom g. prof. Kos, za blagajničarko gdč. Ažmanova, za muzikalnega referenta gosp-prof. Druzovič, za odbornike pa gg. min dr. Kukovec, svetnik dr. Travner, ravn. Vrabl in gospa Maistrova, za preglednika gg. dr. Rapotec in dr. Poljanec. Razpravljalo se je še o programu za bodoč« poslovno leto. — Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je začel mariborski okrajni cestni odbor s preureditvo dosedanje okrajne ceste od kolodvora do Puščave. Ta sektor je tako nevaren za promet, da je direktno čudo, da se tu pri ogrom' nem prometu ni zgodila kaka večja nesreča. Cestne ograje so trhle in uničene, podzidki deloma zrušeni, jarkov skoro nobenih, cesta je na množili ovinkih silno ozka. Lansko leto je že okrajni zastop preuredil del ceste od trga Sv. Lovrenc do Puščave, a letos to delo nadaljuje okrajni cestni odbor. Treba bo razstreliti cele skale, da se doseže preložitev in razširitev ceste. Po tej cesti vozijo kmetje in industrijci les iz celega okrožja Sv, Lovrenc—Klopni vrh—Rdeči breg— Kumen v tako velikih količinah, da se vrstijo na cesti voz za vozom. Veliko tombolo priredi gasilno društvo, Studenci, v nedeljo 15. junija ob 14. uri na robu studenškega gozda. Glavni dobitki šivalni stroj, živa težka svinja, moško kolo, pisalni stroj, vinski sod ter še nad 350 dragocenih dobitkov. Po tomboli bo istotam velika veselica, pri kateri se bo. točilo pristno vino in sveže pivo. Cene^artam po 3 Din. K obilni udeležbi vabi odbor. 1751 Veliko razgledno kolo, elektro-aeroplan itd. imate priliko videti na igrišču ob magdalenskem parku. Več v današnjem oglasu. — 1733 Ljudska veselica v Radvanju. V nedeljo, dne 22. junija, se bo vršila v Radvanju ob 14. uri blagoslovitev no-' ve motorne brizgalne tamkajšnjega ga* silnega društva. Po blagoslovitvi se bodo predvajale proste vaje z novo brizgalno. Po končani vaji bo na krasnem vrtu gostilne »Pri lipi« Anderle v Rad' vanju velika ljudska veselica z raznim* zabavami. Vstop prost. Na obilen obis» vabi odbor. — 1^“ Pri astmi in boleznih srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, pove' Čanju ščitne žleze in postanku golše Je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega s'oV,f” sa so opažali pri jetičnih, da v začeta bolezni porajajoče se zapeke ponahava* jo s pomočjo »Franz Joseiove« vode, n da bi se pojavile driske, ki se jih ,vsae bolnik boji. »Franz Joseiova« grenčic3 dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sPj cerijskih trgovinah. Hotel Halbwldl. y Danes, 14. t. m. velik vrtni koncer'j nedeljo dne 15. t. m. jutranji in v rt3. koncert. Štajerska vina od 12 ^'”-46 prej. 11 V Maribor«, 'dne t'4. VI. 1935. fr«rWjmin vwpr 10mir Strm I Novo kopališče na Mariborskem otoku IMA VSE PREDPOGOJE MODERNEG A KOPALIŠČA V NARAVI. — KAKŠNE SO KOPALIŠKE NAPRAVE? — STALNO ČIŠČENJE IN IZMENJAVA VODE. - PROSTORI ZA IGRIŠČA IN ŠPORT. - PREDVIDEN NOVI MOST NA OTOK IN ZVEZA Z JUŽNIM BREGOM DRAVE. Ze pred vojno je »štajerski Meran« težko občutil pomanjkanje primernega ko* Pališča: Drava sama mrzla in poleti večinoma kalna, močno deroča, brez zaliva, ki bi bil za kopališče primeren, gru-gih voda pa ni. Po vojni so se pojavljali razni predlogi, delali so se tudi že načrti za zgradbo kopališča ob Schmiederer-jevem posestvu. Ti prostori pa so se izkazali kot nezadostnit ža solnčne kopeli, sprehajališča, igrišča itd. Moderno kopališče pa mora nuditi kopalcem čisto vodo, čist zrak, solnce, mir, povrh pa 'sprehajališča, igrišča itd. Občina je tisti čas kupila Felberjev otok in ga pozneje prekrstila v Mariborski otok. Projektirala se je na zapadnem delu otoka zgradba nove mestne elektrarne. Po daljših posvetovanjih je bilo sklenjeno, da se zgradi na vzhodni polovici novo kopališče. Razpisan je bil idejni natečaj in na podlagi nagradenih načrtov izdelan definitivni načrt za zgradbo. Odločitev je padla, občinski svet se je izrekel za zgradbo. Pojavili so se razni pomisleki radi oddaljenosti od mesta. Toda nadvladali so tehtni argumenti, da vkljub oddaljenosti otoka 2 in pol km od mesta vendar ni primernejšega mesta za moderno kopališče. V zatišju, zavarovano pred vetrovi, nedostopno šumu mesta in ropotu vozov in železnice, od vseh strani obdano od zelenega gozda, s Pohorjem v ozadju, zrak popolnoma čist in iako prijeten: takšno je novo kopališče otoku. V Iiigljenskem pogledu fle more niti najhujši kritik najti primernejšega in boljšega mesta. Povrh pa nudi vse možnosti za telesno kulturo, za telovadbo, za šport, in končno tudi — za prijetno zabavo. Mariborski otok meri 100.000 m’. Polovico zavzema kopališče, druga polovica bo do zgraditve nove elektrarne služila kot naravni park. Važno je, da je kopališče zavarovano pred vsemi visokimi vodami. Kopališke naprave same obsegajo pet glavnih delov: naprave za vodne in soln-čn<>. kopeli, visoke zgradbe (restavracijo in kabine), naprave za čiščenje vode (čistilnik in filter), igrišča ter park (z? zračne kopeli). Naprave za kopanje Obsegajo tri bazene: bazen za plavačein vodni šport (1500 m5, 30 m širok in 50 m dol?, 1.50 m do 4.50 m globok) s skakalnim stolpom; bazen za neplavače (500 m’, 0.80 do 11.50 m globok) ter bazen za otroke (250 m’, 15 do 50 cm globok). Med bazeni in krog njih je betonski tlak v skupni površini 4000 ms, s katerega se vsa voda odteka v kanale. Dostop k bazenom je samo preko čistilnih korit z vodo, tako da je izključeno, da bi kopalec prinesel kako nesnago v bazene. — Soinčna, obenem peščena kopel je med bazeni in južnim rokavom Drave, samo za solnčenje pa bodo na razpolago razni prostori na vzhodni polovici otoka. Poslopje za kabine in restavracijsko poslopje ste enonadstropni. V kabinskem poslopju ie 120 kabin in 598 omaric, soba za prvo Pomoč in prostor za brivca oz. frizerja. . '^vhodih v oba kabinska trakta (moški m zenski) so čistilne prhe. Restavracijski prostori v upravnem poslopju, v prvem nadstropju, So dostopni samo nekopal->.em. S tribune je krasen razgled po celem otoku in na Pohorje v ozadju otoka, udi telefonska govorilnica je na razpo-Hgo, za enkrat v pritličju upravnega po-lC št. 8. Po stenske in stoječe se pride na dom * Kis. tflaganie Špirit za vlaganje s U W 107U Tei. 25-so JHHOB PERHS&UEC, IHIHRIBOR, Saspissha ulica 9 Tai.as-so ranam ; 'A?.; • ■ *: *C r- LORHIK KOROŠKA 9 Kopalne obleke po meri in ukusu ter vse vrste pletenin dobite v pletarni Vojašniška ulica 2. 1724 Kupim damsko in moško kolo do Din 500. Razno pohištvo, obleke čevlje, perilo, gramofone. Plačam v gotovini. Pismene ponudbe na Makor, Ruška cesta 35. 1718 Sprejmem učenca v knjigoveznico. Feliks Novak, Gosposka ul. 9. 1717 Trgovski lokal v Mariboru, v sredini mesta, kjer je bila več let dobro idoča \ "-'Ietrgovina, se odda v najem. Pojasnila daje Srečko Pihlar. Gosposka ul. št. 5. 1648 Gospodično sostanovalko tudi dijakinjo sprejmem takoj ali p ,.ieje. soba je velika in čista in s souporabo kopalnice, na željo s celo oskrbo. Naslov v uoravi lista. 1645 Jako deber jabolčnik proda poceni Karol Pugel, Maribor, Trg svobode 3. 1562 E IX. 1102|80-J Dražietii oklic. Dne 28 julija 1930 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Spodnje Hlapje vi. št. 1. k. o. Počenik vi. št. 21. Cenilna vrednost: Din 267.070 50, vrednost pritikline: Din 36.080’—. najmanjši ponudek; Din 178 047-—. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru* Okralno sodSiie v Mariboru, odd. IX dne 5. junija 1930. mt r,:> '-i . wM Sobo in črkoslikanje, barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. IX V Posečajte hotel, restavracijo »Mariborski dvor« Oset. Prenočišča, kopalnice, garaže, hotelski avto. 1677 T-/OKH MARIB O R Časopisni inserati pri Hinko Grajski trg. Sprejmemo 1128 šoferia Ponudbe na upravo „Večernika“ pod „Sofer“ Učinkovit pradmet letošnjo sezije so trajni kodri Izdeluje jih orvovistai strokovnjak z dolgoletno prakso v prepariranju las, z dvema zanesljivima i?47 in dobro preizkušenima aparatoma za male in velike kodre. Samo v česalnem salonu L MALY - ALEKSANDROVA CESTA 2? v hiši zobozdravnika dr. Kac? Na igrišču ob Magdalenskem parku najnovejša ljudska zabava za staro in mlado. Veliko rass&edno kolo, e!ektro-aero$!art šotori z razstavami in zs> streljanje ter razne druge ljudske zabave kakor v dunajskem Pratru. Šajna razsvetljava. Krasen koncert z najnovejšlmi muzikalnim! šlagerii VELIKA PRODAJA POLETNIH NOVOSTI! Zahtevajte povsod „ Veternik i" Več sto novih vzorcev bemberg- svile „ „ n „ kristal svile od 22 Din naprej „ „ „ n japonske foulard svile od 52 Din naprej Velika izbira izgotovljenih oblek po najnovejših vzorcih. s TRGOVSKI DOM, MARIBOR sacsuranssa Kaj je sa vlagatelja najvažnejše 1 Popolna varnost njegove naložbe! Zato nalagajte svoje prihranke v OBLASTNI HRANILNICI MARIBORSKE OBLAST' za katero jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Centrala: MAKiBOR. šrg svobode 3 Podružnica: CEL3E. Cankarjeva ulica 11 (Prej: Južnoštajerska hranilnica) Najugodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Vsakovrstna posojila pod najugodnejšimi pogoji. Vlagateljem izven Maiibora in Celja na razpolago položnice. ms sne cukj erajtr* Stran e- MalhBorsTtrV ITL; E k n i n' jutra ■aa—nrannBB- iiiimmim ii ■■»■iiimniiiiu m m im V AT a ribo r u, 'dne VL VlPim Preprodajalci popust! Pošilja se na vse strani! Poiskusite naše nove pekarske špedlalitete kakor: Stole a la cokosette, sijajne v okusu in trajne Samostanske rogljičke iz francoskega testa Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsaki velikosti, trajen Oasteinskl prepečenec v vseh oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prepečenec, izvrstnega okusa in naši vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogljički, poSunjski upognjenci- n vinske palčice, venčasti kolači Itd. Pekarna Scbmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 PIJTE ZA ŽEJO IN OKREPITEV „Chabe$o“ Brezalkoholna, osvežujoča namizna pijača, pripravljena z mlečno kislino, brez vsake umetne barve in čistim sladkorjem. — Zahtevajte povsod »ORIGINAL - CHABESO«. Vsaka CHABESO-steklenica predvidena je s pasico in oznako »Ori-glnal-CJ ibeso« zaprto. Z zakonom zaščiteno. — Tovarna „CHABESO“, Maribor, Aleksandrova 162a. Lepa obleka za mal denar Dobro moško blago V vseh barvah in modernih vzorcih, S m za kompletno obleko samo Din 180*-Cela Obleka po sporočilu prsne širine, trebušnega obsega in hlačne dolžine samo Din 330*-Vpošiljatev se izvrši pri predplačilu zneska ali po povzetju franko vsake pošte, nezacarinjeno. Arnold Weisz, 1524 expedit, Levice 42 CSR. iniiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! Antiseptično preparirana PRiMEROS DUMA Je znatno bolj zdiava in zanesljiva. Zahtevajte jo povsod izrecno. TfetUHplf P/fS??LIp§S\( telefon PARNA BARVARNA IN KEMIČNA ČISTILNICA PAVEL NEDOG Gosposka ul. 33, telefon 2170 Razlagova ul. 22, telefon 2282 Zima, afrik, gradi za madrace tkanina za pohištvo prvovrstne XVIII kvalitete WEKA ® MARIBOR ® Sanatorij v Mariboru 1U7 ♦ Gosposka 49 Tel. 23-58 Najmodernejše urejen za operacije. Električni zdravilni aparati: diater-mija, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne. TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV MEIKIEL HEPfoiD od Din 298 — dalje Gramofoni Mandoline Violine Gltare Trombe Ročne harmoniki 886! PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Schorbaumova zgradba ini goitii Lsausa stavbeni in vsi, ki hočejo vlažno zidovje osušiti, oziroma zavarovati pred vlago in vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljivi izolačni preparat „ I S O L“ Prospekte z navodili uporabe pošilja brezplačno Ljubljanska komercijalna družba, Ljubljana, BMsova ulica 18 1135 I I 9 I c c c € € C •3 * i w\ & i v I I I I__________________________________________________________________________________________________________________________________________ pjjjtetavntk .tefojatgjfr jjgjjgBJta BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska^Uskarpa d. d, predstavnik STANKO t -C € J udi’? jjLi RiittltttMJJf tovarna čevljev, Tržič je otvorila v Mariboru, na Aleksandrovi cesti 9 (Martinz-Hof) svojo novo podružnico. Čevlji znamke „PEK0‘', največje tovarne v Jugoslaviji, so splošno priljubljeni radi svojih modernih vzorcev, komodnosti, izbranega materijala, prvovrstne izdelave in nizke cenel ti i> i j i 'TiStSMf