Na
svitlobo
dane

krajnske kmetijske družbe.
Tečaj V.
• »
srèdo 7. Mali travna 1847.
List 14
Maj je cuđo?
(Smešnica po némškim Antona barona Klesheima.)
5
ali
čim
e s slamo v glavi marsikdo
De
Si misli, de vse vé; zjutraj soncni je îzhod «, Reci so stare že.
>
De vcasi je na nebu kaj
Kar zvézde svit ima
In zvezdogledam um kalí,
Se še zgoditi zná.
De spréže ljubica komú,
To je navada zdaj,
De marsiktera vlači ploh,
Zgodi se tudi kdaj.
De starcu večkrat se sercć
Ivo goba v persih vžge, Na svetu to zaljubljenim
Nikdár ni čudo še.
Al ce denarjev prosi kdo
Te lé za
m dni
pridelati. Pa vender je potreba, de v dvomu bo krompir letas donesel ail ne, prevdarimo, s se bomo přeživili , če bi utegnil krompir zopet gnjiti. Skerbni člověk se še ni nikdar kesal. No tranji Krajnci imajo od nekdaj navado, med krom pir fežol ali turšieo saditi, in če eno ne do nese, donese drugo, ktero da vžitek od njive, plača semena in obdelovanje. Kaj pa, moji dragi sokme-tovavci, če bi poskusili vse te tri sadeže ob enim,vnemalo reji vkup, vsejati?
Če bo krompir dobro rastel, nam ne bo za majhno zgubo turščniga in fežoloviga semena nic mar, kér nam jo bo obilni krompirjevi pridelk do voljno poplačal. Če pa bode krompirjevec medio in boíehno rastel, bosta turšica in fežol dovelj pro stora imela, se razrasti, in bogat pridelk donesti.
Za tako zmesno sejanje je posebno priporo čila vredna feržolica po imeni samosetnik ktero posamič sajena, nar menj čevelj narazen, brez
natiča po 400 tudi 600 zern donese, drobno kožo
?
In vèrne ti jih v štirih
To se mi čudo zdí
V r
ze
ima
?
?
Mal a vaši č
Vsim kmeiavavcam na pomislih
n
se
in se naglo skuha. Po nemško ji pravijo
Dobí
sto za eno" to je: Hundert fůr Eine

Brez dvoma se je veliko kmetovavcov popra- kim gradu, i.
, kar vémo, v Ljubljani pri dohtarji Orlu, Višnj i gori pri gospodu Šp ar o vcu, v Ribniš
v
ševalo, kaj bi bilo storiti, če bi utegnil kromp
Tudi se ne bo
kesal, kdor bo po
primeri svoje
let
gnjiti kakor lanjsko leto
Pervie, de s krompirjem obsajene njive brez
kaj pridelka donesti ne ostanej
■	.V	1	i.	» . f	' v .

drugič, de ljudjé za živež zopet v
pridejo, in
tr etj
drenj
• • v
šice, s čim debeliti
de bo domače žívali, sosebno papfe
?
Glasí se od več
let zapored hali saditi
njil, in de
krajev, de
družine kavelj ali zemeljskih kolera b, in po primeri pitavne živine bele ali pisane pèse na sadil. Perva jeprijetnain tečna jed za ljudí, ktera
dobro
tekne, se tudi dolgo da hraniti, in kar je še nar
b o Ij š i
perje
se derží do druziga leta; pesa pa
živini
?
de se ji smé po tri- tudi šterikrat skor vse odtergati, brez de bi jo tó v rasti kaj preveč
krompir že več zaderžalo. To perje je silno prijetna piča za živi
so ga semtertje clo ne
torej je kmetovavcam dobro pomisliti
no
5
in pésa je kuhana tudi za ljudí dobra jed.
«au oauiuj Mjicj jc iviiiciovavcam uouro pomislili
kakó se bo prihodnje shajalo, če krompirja ne bo
Ne smemo misïiti, de bi nas ta žlahtni sad po

Orlovski.
polnama
apustil, mai
moramo terdno
aupati
Brana z valjarjcm skljeiajena^
de se žitno seine práv zavleče.
Gotovo se marsikterimu kmetovavcu čudno zdi
de nam bode za poboljšanje naših dohodkov ne utrudljivo skerbno vladařstvo krompirjeviga semena de žita tako malo pridelka dajo, akoravno se vsa
?
iz njegovih pervih
krajev, to
~~	'"4"JVIJ "" J6 i/i ii.mi/1 íacj pic- ni/Clu ju ít/U iaz<icií»ic, uc visai\u % n 11 u jju vet pjniv in
skerbelo, če bi se přiměřilo, de ne bode iz tu- klasov napravi, in sleherni klas po 8, 12, 20 do
kejšniga semena ali sadeža mogoče zdraviga sadu 70 zern da.
Ame
pre
ktero žito razraste, de vsako žerno po več bilk in
54
Postavimo, de pšenično žerno samo dva de se plevel ne more
klasa pozêne

in vsaki klas le

obá
pa
16
zlo zarasti, in de brana
zern
tem
po
5
ko se plevel prikaže, bolj cversto v zemljo
dasta, kar na vsaki akoravno slabi zemlji vidimo; seže in ves plevél ćistejši póruje. Dostikrat je eno od kod pride tedej, de je kmetovavec vesel, ce mu samo tako prevlaćenje njivo takó očistilo in pre
de
mernik pšenične setve da 8 mernikov pridelka? rahljalo Boje od slab iga semena, ki vse ne skalí? ali krat okopavati in osuti.
, v.*, je bilo potem zadosti, krompir le en
od požrešnih p tiče v, miš in drugih merčesov
ki
semena pojedó? aliodnapčine za v lak ve semena? moraš d v akr at okopati ali še od drugih vzrokov, kterih se kmetovavec za more ogibati ali pa ne?
Ce pa hočeš krompirja obilno pridelati
in
osuti.
Kér
? ga
se ima
krompir pervi krat že takrat okopati in osuti, ko
so steblica še niske
Vse to zasluži, de se dobro pomisli in pre- bi previsoko osipanje
in slabe, vsak sam previdi

vđari, kér gotovo nobenimu kmetovavcu ni vse eno
steblica zasulo; torej jih
de
je
_	treba 14 dni po pervim osipanji še enkrat osuti
ali námesto pet mernikov pšenice samo tri na oral kér visoko osipanje pridelk krompirja práv zlo po séje, brez de bi si pridelk zmanjšal. Brez škode v pridelku perhran jeno seme je gotov dobiček. To
y
množi.
Tako obdelovanje se je sploh nar boljši ska
rej naj mi bode dovoljeno razglasiti v ti reci stor- zalo in je tudi po nemškim in angleškim navadno
ravnanje
jene skušnje in dosežene spoznanja
Kar seme zadene, naj bode nar lepši in zdrav
r
poslednjih časih so se sicer neki kmetijski
pridelk, na suhim hranjeno
, in ne v kaki škrinji
zadušeno, kér le tako seme gotovo kali in zamore trebuj
modrijani oglasili in so rekli, de kromp
n e
mocno poganjati, obilni pridelk donesti. Pa ne de bi^noglo biti seme zadnjiga pridelka; večletne lastne skušnje so me prepričale, de leta staro pšenično
le
biti
5
de
5
kér je poterj
panja: pa kmalo so skušnje pokaza
glo to tudi druga(
se krompi
ta bosa. In kakó bi
resnica

iz stebla rodi, in de ga toli ka nj vec izra
ovséno, proséno in ječmenovo seme obvarje žita bolj gotovo snetjá, kakor vse nas veto vane priprave ali namakvanja semén. Tudi več let stare sočivne semena boljši pleníjo kot zadnjiga pridelka.
Miši in ptici poberejo nekoliko semena, zlasti žitniga ; pa ta zguba se da močno zmanjšati, ko ne clo odverniti, če se z zemljo práv zakrije ; še go tovši pa s pripravo semena, kér v pepélu in apnu

kolik
• V
visi
mlj
to b
k r o m p i r j
1
z
(Dalj
sledí.)
Ođpei'to pismo
• V
zastran nove misnice
S tem pismam
prejmite, kér
ste mi jo poslati uka
zali, novo misnico, ali mišolovko.Skorej bi rekel,
ovalaniga semena miši in ptici ne vidijo, pa ga tudi zavoljo zoperne slasti ne jedó. Pripravljeno seme tudi naglejši kali, in svojo podobo premení.
iz velike posetve malo pridela, je pa poglavitni : nepravna zavlakva semena pod zemljo.
de vam bo usec, če pred ne
?
saj

ko vam jo skušnja
Iz vsih vzrokov, de se
pohvali. Obésité le zgorej pod veho na kaveljne kake
dišeče jedi, postavim, koščik špeha, per spodnjih vra
ticah pa položite nekoliko žita, in v kotlić vlíte dobro do
pol vode, in postavite jo v
kraj, kér se misi
sprehajajo ;

enih krajih je navada ozimine žita podo
kér kmetovavci mislijo, de po tem manj po
pa verjemite mi, ljubi bravci, de ravno

rati zebejo
narobe j e pràv.
Žito pozimi ne gré pod zlo od mraza', le če ga srež iz tál spuli, in če se koj po sreži z
kmalo bojo notri. Opraviti nimate s to nastavico nič
kér vaba vedno ostane, de le vsaka dva ali tri
vec
?
ampak
valjarjem spet k tlam ne pertisne. Ako je pa glo boko vsejano, ga le malo iz globočine vim pribôde
»	■	«	V	^	V,	. É	V	1	I	1 r
in kadar ga zacne srez
verhu od korenin

tergati, še to
odterga, de
mišnica, ne bo nič veljala
malo kali pri se po tem kal in ko
reninica posušite.
Vsak umen kmetovavec mora spoznati, de štiri do šest palcov globoko vsejaniga zernjale malo zamore pognati, veči del pa se pod težo zemlje zaduši in sognjije.
Spomlad je po ledinah posamesnih lepo stoje čih žitnih stebel viditi, ki so zrastle iz stresenih na verhu zemlje ostalih zern, brez de bi jim bil mraz škodoval, in ki so bogato obrodile , v treh, pa tudi v desetih klaséh po 30 do 200 zern na nič vmés ne govoré
vsakim stéblu donesle.
dni utopljene misi vůn veržete, in druge vode perlijete. Kdor jo hoče v žito na polje devati, naj ji zavoljo dežja stermo streho naredi.
Veljala bi per meni ta mišnica s perstenim kotli-
boste pa morde komu drugimit ktero delati dali, naj jo saj nad kotlićem, natanjko takó naredi, sicer pa služila ne bo, ko se miši vodne smerti zlo bojé. Se to vam povém, de ta, zdej vam poslana
čem 2 dvajsetici.
Ce
, ko sim vesel, de se bo tudi kaj mojiga med vašim kmetiškim orodjem znajdlo. Nikar
Luka.
me ne pozabite. Ostanem vaš zvest prijatel
Pijančevanje — Inula cloveska kuga
, (Konec.)
Mi hoćemo odkritoserčno svoje misli tukej pove
dati
drugi pametni in pošteni možjé naj pa razsodijo
f
i
ali so dobre ali ne:
i
pa kerčmarji in pijanci naj nam
Po našim mnenji naj ima vsaka veči vas eno
?
m
Iz tega spoznamo, de žitne semena dobro kalé kjer je več majhnih vasi blizo skupej, naj bi bile dve
kerčmi; in le tam, kjer so somnji ali kjer se veliko ljudi
Veči Ljub-
in rastejo, in de se tudi mraza ne vstrašijo, akoravno
verh zemlje ostanejo in globoko va-njo ne pridejo. velikrat snide, naj bi bile dve ali tri kercme.
(Konec sledí.)
tergi in manjsi mesta naj bi jih imeli po o
6
kakor
Popolni poduk«,
krompir
saditi,
(Dalje.)
de
bo
prav
2
Od obdelovanja njiv po sajenji.
Ko je sajenje krompirja dokončano, pusti raz
ore kakor so, in nikar jih ne pre vleci. To storí
Pràv prijazno se Vam zahvalimo za poslano misnico, ktera se nam pràv pametno napravljena zdi in ktero bomo berž poskusiti dali. Cena je gotovo majhna in nadjamo se, de si jo bo vsak gospodár omislil, kér bo z njo veliko manj delà imel, kakor z navadno, ktera se mora zmirej nasproti nastavljati. — V pisarnici kmetijske družbe je Lu-katova mišnica, ktera ima prostor za veliko miš, postavljena, kjer se tudi nar o čila na-njo prejemajo, po 40
Vredništvo.
na ogled
55
ljansko město, ki ima zdej na 17 tavžent duš 174 kerčem, bi jih imelo mende 50 čez in čez zadosti. In v ti primeri bi na priliko v kantonu Ljubljanske okolice namesto 328 kerčem na 27 tavžent duš, in v krajnskim kantonu namesto 180 kerčem na 23 tavžent duš — polovica kerčem čez in čez zadostna bila.
Menj ko bi bilo kerčem, smo že gori razložili, boljsi bi tudi sleherni kerčmar stal, boljsi pijaco in jed bi gosti dobivali, in lože bi deželska gospo ska čula nad kerčmarji, ali se deržé po cesar-skih postavah ali ne ; kar se pri prevelikim številu kerčem s vso skerbjó storiti ne da. V en kraj posije go-spóska svoje ljudi — pa kaj to pomaga, kér se pa v drugim kraji pijanci hočejo poklati in podaviti, kakor div, a zverina!
Pa ne samo kantonska gospóska, tudi sodnja de-želna gospóska bi imela potem veliko menj opraviti, kér bi bilo veliko menj hudodelnikov v jecah, kteri gospóski toliko delà prizadenejo.
Menj ko bi bilo kerčem, terdniši kmete in pre-možniši rokodelce bi Cesar imel, ki bi tudi, kakor gré, svoje davke lahko opravljali. Ali jih pijanec ob pravim času in z lépo plača? — Skušnja učí, de bolj po-redkama ko so kerčme, bolj premožni so tamkej kmetje in tudi mirniši. Marsikteri fant ali mož bi ga šel na večer ali v nedeljo svoj maselc ali poliček popit, pa se mu toži deleč iti, in takó doma ostane in obrani v glavi pamet, na telesu zdravje , v mošnji denár, v hiši pa mir in blagoslov (žegen) božji!
In tako sklenem ta sostavek, kteriga sim gotovo iz nar boljšiga namena za prid svoje domovine — če-ravno morebiti ojstro pa resnično — spisal, z naslednjimi vošili :
1)	de bi ljudomile gosposke preveliko število
kerčem zatirale in nepoštene kerčmarje ojstro zalezovale;
2)	de bi vsak rodoljub Slovenec Irski pater Mat hew bil in neprenehama z besedo in v djanji si prizadeval, de bi se pijančevanje od dneva od dneva bolj zatirovalo, in
3)	de bi pošteni kerčmarji in kerčmarice ne terpeli nezmerniga pijančevanja v svoji gostivnici, in de bi jim ne bilo na tem ležeče, de bi pijana žlabudra celi dan in še cio ponoći pri vinu ali žganji kimala, pre-žvekovala in sline cedila, ampak de bi ga vsakimu le dali toliko piti, dokler pameti ne zapije, in de bi nika-kor ne terpeli, de bi se ponoći pijančevalo, kreg in prepir začel. Taki kerčmarji si bojo kmalo po celi okolici dobro i mé pridobili, pošteni ljudjé bodo v njih gostivnice hodili in od tacih je več dobička pričakovati, kakor od pijancov, ki — kakor skušnja kaže — od-nesó vsaki hiši blagoslov božji!
Oj Slovenci, de bi moje besede ne bile glasovi upijočiga v pušavi!!	—
Somenj v Util na Dolenskim*
Somenj v Litíi, ki je bil v pondeljik po sredpostni nedelj i, to je lo. Susca, se je posebno z govejo živino letas dobro obnesel. Bilo je okoli dva tavžent glav samih v o lov, brez krav in telet. Teški voli so se lahko, pa tudi drago prodali, desiravno kupcov ni bilo veliko. Neki Jud, ki mu sploh Mož in a pravijo, jih je nar več (gotovo za kakih deset tavžent goldinarjev) pokupil. Iz Cernopotoške grajšine (Schwarzenbach) je dva jarma nar dražje plaçai; dal je za-nju 450 gold, tedej za jarem 225 goldinarjev. Kaj ne, de ni bilo že dolgo sli-šati, de bi se bil na kakim somnji v naših kantonih jarem volov za toliko ceno prodal? — Prešičev je bilo na tem somnji prav malo; en sam Hrovat je imel kakih 24 glav bélih meršastih prašičkov; vprašavši ga, koliko
nar boljšiga cení, mi je odgovoril, de mi ga da za 8
goldinarjev (foríntov). Prodal jih je komej polovico, kér zdaj ljudjé reje nimajo , in marsikje med nami zavoljo dragine in korúnoviga pomanjkanja že za svoj telesni živež javkajo. — Kónj pa celo nič ni bilo; — druge kra mari je pa vse polno. Toliko kramarjev, pravijo, de je bilo, de še nikoli toliko ne v Litíi; pa vsaki je nekoliko skupil, kér je tudi ljudi od vsih straní iz bližnjih in daljnih krajev mnogo bilo; mende zató, kér je lep in jasen dan bil. Neka Ljubljanska kramarca, ki ima večidel le žensko kramo na prodaj, pravi, de je okoli 100 gold, skupila. En platničkar (Slovak) je rekel, de v Litíi je še vselej dobro kupčeval, sosebno pa ob tem somnji. Samo neki rešetar, ki je rešéta, žlice, sita in drugo suho robo prodajal, ni bil s svojo kupčijo zada-voljen, komaj je toliko spečal, kolikor je sproti zapil.
Bila je taka stiska na tem somnji, de ni bilo moč okoli 11. do 4. popoldne z vozam ne vún ne notri priti. Vošiti bi si bilo, de bi ob prihodnjim somnji (o sv. Flor-janu) živina po tergu ne stala, ampak na gmajni pod hribam, kér se je nadjati, de takrat bo še huji drênj zavolj mnogih ljudi od železne ceste, ki bodo prišli na somenj bankovce menjavat. — Litijski oštirji, ki so že ta postni somenj práv dobro opravili, se Florijanoviga somnja še bolj veselé. —	J. O. Lep.
Dopis i x Istri je.
Veliko veselih reci Vam imam iz našiga kraja pisati, če imate kotiček za-nje v Novicah. Nar poprej pa prejemite 5 goldinarjev za hvale vredno obertnisko družbo, ktere ud tudi jez želím biti.
Vaše Novice so pri nas že veliko koristniga vpe-ljale. Sostavek v 44. listu 2. tečaja, od kteriga sim en-krat pri pridigi pripovedoval, je marsikteriga k pridnimu obdelovanju poprej zapušene zemlje obudil. Ne dolgo potem grem v Gabrovíco in vidim kmeta z dvěma sinovama pust svet prekopovati. Rečem: Mih a, od kod pa to? Njih Novice, mi odgovori, so tega vzrok. — lu že mu v drugim letu obdelana zemlja prid obilno po-plačuje k čuđenju vsim, ki so se mu poprej posmehovali. Ravno takó sta dva druga kmeta po njegovim izgledu storila. — Tudi gnojiša jih je veliko popravilo po Vašim svetu, ki so se zraven tega tudi prepričali koristi
tertam gnojiti.
Bral sim in brati dal od lenuhov; posebno pa vsako leto pri spraševanji farmanov ob veliki noči so mladenci in možje brali 2. list 1. tečaja: „Kako se pride iz pir-nic na slamo" — in z veseljem sim vidil, de ta lepa pesmica ne bo brez korista ostala. Ravno takó tudi svèt obogateti, pustna povest, od vraž, od Jurčka i. t. d. i. t. d.
De pa Novice otroci per 7. letih berejo, posebno v šoli, se ne bo nihče čudil, ako mu povém, de imamo vse šolske slovenske bukve z Vašimi no vi mi čerkami, namrec: abecednik, mali in srednji katekizem, tudi napeljevanje iz glave poštévati, male povesti, berilo i. t. d. ki so na povelje c. k. Teržaškiga poglavarstva na svitlo prišle in sov Terstu na prodaj,
Nadjam se, de bom sčasama še več in vec vese-liga zamogel povedati, kér bo število šol na kmetih pri nas ob kratkim pomnoženo.
Bog z Vami.	, ^áJH
Ospo 24. Svečana 1847.	h Ž.
Rimski Ccsarcik.
Rimsko mesto, slavno že od nekdaj, ima toliko imenitnih in posebnih řečí in naprav, de ptujec ne vé,
*) Poslani denar smo přejeli in z veseljem Vaš pristop vodstvu
v Gradec oznanili, od kodar boste od Njih cesarske Viso-
kosti, svitliga Nadvojvoda Ivana podpisani diplom přejeli.
Vredništvo. n
56
?
kaj bi pred ogledal. Veliko
na
kam bi pred šel
práv in šeg tega mesta je še cio neznanih po svetu
kér domaći jih ne porajtajo , popotni pa tudi za-nje ne dokončanih opravilih počastiti. Kér sim se pa čez dve
?
ljeno hiso, pred ktero je bilo toliko ljudi zbranih, de se jè vse terlo. Tudi jez sim
sklenil, mladiga cesarčka po
zvedó
?
zató

kér jim domaći nič od njih ne povéjo. uri pri svojih opravilih zamudil, pridem prepôzno; vsi
Taka je tudi ta napi
5
ktero tukaj bravcam Novic po- ljudjé so se skorej razsli, in ko hoc-em v hiso stopiti
j
damo, in ktero je v nemskim časopisu (JPolitische Blat
perstopi straža k meni in mi posmehovaje pravi, de
«
ter) neki popotnik takole popisal
mm <ie
„Permeri se, de grém osmi dan po be li ne del j
«
(to je drugo nedelj
po
kve, ki jo imenujejo
veliki nôci) popoldan memo Santa Maria dei íiori", ter vidim kardinaljsko kočijo pred njo stati. Misleč, de se tù kakošno posebno opravilo opravlja, stopim v cerkev in za-
»
«
gledam okoli 50 fanticev z nekimi duhovnimi zbranih. Ko bliže stopim, jih zaslišim se pogovarjati od znanskih
in djanskih resnic nase svete vére.
se bo to izšlo, kar zaslišim de magavca imenujejo ter ga cesarja i
Percakujem, kakó eniga zmed fantičev pre-
»
Kér se v vsim tem djanji ne znajdem, poprasam okoli stojeće, kaj de to pomeni? in tale odgovor dobim: Po dokončanim postním podučenji zbere na belo nede-
pôzno ne sme nobenimu dovoliti, noter iti, in de naj pridem drugi dan.
Ko drugi dan z dvema duhovnama tje pridem. je bilo zopet vse natlačeno z ljudmí tako, de smo le teško blizo hiše priti zamogli ; komej smo se k stanici zbasali. Ko v stanico stopimo, se vzdigne cesarčik iz svojiga sedeža in tudi njegovi knezi ter se globoko perklonijo mojim tovaršam. Duhovna poprašata cesarja veliko reci; pa na vse jima odgovori jako dobro in priljudno. liesnično po-vém, de take obnaše pri fantiču 14 let nisim pričakoval!"
Ko smo se že nekoliko časa pogovarjali , stopi v stanico ženska, ktero smo vsi cesarjevo mater mislili in
»
jo takó tudi nagovorili; tode kar naravnost nam pové,
iz rodu fantičevih staršev in slednji fajmošter fantiče svoje okolice (fare), ki so od veselja se milo zjoka. Pri tem stopi, tudi njeni mož
?
de ni mati, ampak de je le
se v postu poduka vdeležili, v farni cerkvi, ter
jim za- k nam in tudi njemu so solze veselja v oči stopile.
pové pogovarjati se čez resnice, kterih so se naučili. Kakošno veselje bi se le starši občutiti
mogli,
ko bi
Tišti
ki vse prekosi, bo med svojimi součenci kn
svojiga sina! kdo ga more
imenovan
u
bili price bili vse te časti
popisati? kdo drugi tako občutiti? Tode tudi za ta dva
A V .
„Drugo nedeljo po veliki noci
popoldan pa pridejo je bilo veliko
veselje, ce
ne veselje staršev, pa vender
vsi, ki so bili k
spoznani
5
V
kev „Santa Mar
n
dei fiori" skupej in tù se knezi začnejo med sabo
pr
pirati
Tišti
?
ki tukej vse prekosi, bo cesar
olj
?
stirje bližnji za njim so njegovi k nujejo po svojim jeziku
m
gonfaloniere,
po
šestiga ime
naše :
za
veselje rednikov. Spolnila sta dolznosti rednikov, ktere jima naša véra naloží, práv po očetovsko, in sta lepo skerbéla za svojiga izrejenčka. Povém vam, de nobedin bi se ne bil mogel ločiti od té takó rekoč svete familije, de bi ne bil globoko v sercu ginjen
u
stavnik ali band
„Iz tega se vidi,
de Rimsko mesto ni posrlavitno
»
štirj

Ko so ti naznanjeni, se vsede vsih sest: cesar, mesto kristjanstva samo po
imenu, ampak
tudi v djanji.
k
in pa band
v per pra vij
i v t. kocij
Vidimo pa tudi, kakó nam mora dobro podučenje otrok
Kardinal-Vikarja, která je pred vratmi čakala in mene précej v mladosti na sercu ležati. Ne ena beseda ne bo
brez sadů ostala, ktero mlado serce v-sé vzame. Pač je posnemanja
v
pridši
kev spravila." Pelje se zdaj vsih šest v stanovanje
7? >
J
Tje
dobé vsi svoji časti primerjene oblačila in sicer
Y)
vredno to djanje Rimskiga mesta!" Rés je, de se takó ne more povsod zgoditi
cesar dobi pisano obleko z višnje vim plajšem
?
bele
v vsakim kraji po svoje
, pa
Rimsko mesto nam tedej
svilne nogovice
m
cerne oblačila; vsi pa dobijo velike sreberne kr
z zaponi; knezi pa prejmejo pokaze, ktero prasanje naj bo pervo mladosti postav-
nar bolj
na
ljeno? namrec: Kaj ves od
tega, kar je
višnjevim traku obešene , samo de cesar dobi večiga in potrebno vediti?"
zraven
v
se
česlo (vajvodsko palico). Oče papež mu
Starši ! Perva vasa skerb tedaj naj bo, de dobro
poslejo 100 škudov
200
gold
v
ebru) in tudi vkoreninite resnice nase presvete vére v mladih sercih
drugi ljudjé mu marsiktere darove podelé, kér sim, ko sim
ga
tudi jez obiskal, na mizi pred cesarjem mnogo sre
svojih otrok, preídete, vunder
resnice, ktere,
akoravno nebo in zemlja
prešle nikoli ne bodo.

r.
bernih kr
• v
buk v
dni zapored imajo gra stanovanja in pred nje obdan s svojimi knezi,
podobsin i. t. d. lezati vidil. Tri atirji stražo pred hišo njegoviga ovo stanico. Med tem časam je
ljudjé
ga
hodij
?
na
večer postavijo bandero na razsvitljer razveseluje serce mladiga prentagavca
• obiskovat hišo in muzika
• v
nic
Vganjka zastavice v posleđnjim listu je:
Tišti psi so za zajce nar boljši, ki jih cio ne sledijo , torej per miru pustijo.
U

V
edo se pelje s svojimi dvorniki v kočíi Kar
dinal- Vikarja k svetimu Očetu papežů in od ondot k in pa osmi del kemije, vsakimu Kardinalu posebej. In tako so pervi dnevi njegoviga povikšanja končani."
Današnjimu listu je perdjan 14. dokladni list
„Njegovo kraljestvo pa še nima korica ; v taki časti
i ^ 1 ^ "i
sicer vec ni, kakor perve tri dní; razloči se pa zmed vsih po svojim lepo okincanim oblačilu per procesijah, per
vidil
kterih per v
gre
pred vso mladostjo. Takó sim

v
%itni kugi
(Srednja cena).
V Ljubljeni
3. Mali trav-
Krajnju
na.
29. Sušca.
sold
sroid.
0 sv.
es nj
telesu v
k\
»
Maria della Vittoria
Radi bi morebiti tudi slišali, kdo je bil ta fantič
nam pové od njega
od kteriga nam popotnik piše. To le
sta
n
Imenovini
P e r u g
cik je bil sin nekiga krajača iz me
Ljudjé, per kterih stanuj
î, so ga k sebi voskih ulicah. Ko
vzeli kakor vžlahtniki. Stanujejo v pr sim svečer po svojih opravilih šel, kar zaslišim od de leč muziko in ko v ulice stopim, zagledam vso razsvit
mernik Pšenice domaće •
» banaske
Turšice.........
Soršice.........
Reži...........
Jećmena........
Prosa..........
Ajde...........
Ovsa...........

Vrednik Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik Joze f Blaznik v Ljubljani