L«to 181)5. 97 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos XX. — Izdan in razposlan dnd 12. marca 1895. 8®binn: (St. 89.—tl.) 39. Razglas o dopustu male železnice z ozko raztečino iz Teplic v Eieliwald, ki se bo obratovala z električno silo. — 40. Ukaz o ustanovitvi okrajnega sodišča v Koboridu v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski. — 41. Ukaz, s katerim se za leto 1895., 1890. in 1897. ustanavlja, koliko naj kaznjenci v kaznilnicah povračujejo na dan stroškov za izvrševanje kazni. 3». Daz^las trgovinskega ministerstva z dne 28. februvarja 1895.1. “ dopustu male železnice z ozko raztečino iz epiic v Eichwald, ki se bo obratovala z električno silo. ii, k' trgovinsko ministerstvo je na podstavi P° zmislu zakona o železnicah nižega reda z dné po’ .mbm 1894.1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) s llok°jih in načinih, natančneje ustanovljenih tu in 3 ’ v Porazumu z vdeleženimi c. k. rninislerstvi rQ,S.c' državnim vojnim ministerstvom Medna-hoim C^ru^b' za elektriko in pa firmi W. Lind-Sen * sta ob® na Dunaju, dodelilo zapro- -, 0 dopustilo za gradnjo in obratovanje male, čin flßno s'l° obratovane železnice z ozko razte-in (°' °|. ^°*s^e8a trga v Teplicah čez Weisskirchlitz V|ed ii, * * v Aichwald z nadaljevalnimi progami ’ 1 jih bo eventuvalno napraviti ^ °d šolskega trga k gledališču in zdraviškemu vrtu v Teplicah, ° ... iškega trga črez sejmišče v Dolgo ulico fephcah, potem z blagovno dovlačnico od g avne proge k lesnim skladiščem na tepliškem '° odvoru c. k. priv. železnice iz Ustja na Labi Ÿ leplice. §• 1. Za dopuščeno železnico se dodeljujejo finančne ugodnosti, navedene v Členu V. s kraja omenjenega zakona. * Trajna dobav členu V.,lit. d) zgoranjega zakona omenjene prostosti od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnin za kupone in pa od vsakega novega državnega davka, ki bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni namesto njih, ustanavlja se na 15 let, računčč od današnjega dné. Zastran eventuvalne premembe kolkovnine od voznic za osebe v odstotno pristojbino naj se uporablja določilo člena XX., odstavka drugega v spredaj navedenem zakonu. §. 2. Koncesionarja sta dolžna, gradnjo s kraja oznamenjene glavne proge dopuščene železnice začeti precej in dokončati jo najdalje v enem letu, računčč od današnjega dné, ter dodelano železnico izročiti javnemu prometu in obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo. Da se bosta držala gorenjega roku za gradnjo, dolžna sta koncesijonarja dati zagotovilo, položivši varščino dveh tisoč (2000) goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. (Sl°vonl60|,. 26 Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta varščina zapala. Pod a) in b) imenovane proge in pa blagovno dovlačnico h kolodvoru c. k. priv. železnice iz Ustja na Labi v Teplice je dokončati in v obrat izročiti šest mesecev potem, ko se dodeli dovolilo za gradnjo. 5. 3. Da izdelata dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarjema pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov. Ista pravica naj se koncesijonarjema dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi. §• 4. Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, naj koncesijonarja dobita privolilo tistih, ki so dolžni té ceste vzdržavati, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolilo v porabo ceste. §• 5. vanja in razdolžbe imajo prednost pred osnovnio» delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državno upravstvo. Dividenda, ki prisloji prednostnim delnicanb preden nastane osnovnim delnicam pravica do divi' dende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila donosov poznejših lčt, ne sme se odmerjati z vei kakor petimi odstotki. Znesek resnične in pa nominalne napravo« glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva. Pri tem naj veljâ to načelo, da se ne smej0 v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredb° železnice in pa za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, kis0 bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo i-eS kurzne izgube pri dobavi glavnice. Ako bi po dogradbi železnice bilo treba ž® drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnoži*] obratne naprave, sméjo se dotični stroški priSteti napravni glavnici, če je, državno upravstvo privolil0 v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in ako se stroški izkažejo, kakor gré. Vso napravilo glavnico je treba odplak v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črte^u’ ki ga odobri državno upravstvo. Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ininisterslvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merééi zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), kolikor so ti po določilih v poglavju B zakona z dné 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) uporabni o malih železnicah, potem zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. §• 6. Koncesijonarjema se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredita delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev. Izdaja prednostnih zadolžnic je izključena. Družabna pravila in pa obrazci osnovnih 1° prednostnih delnic, ki se izdadč, potrebujejo odobrila državnega upravstva. §• 7. Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifo'!] cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpr* oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polaj^1 potujočim vojaškim osebam ravnati po določil] > katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih že leznicah. Ta določila se uporabljajo tudi za deželo0 brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovl°’ za tirolske deželne strelce in za žandaremstvo, to ne samo o potovanju na račun državne blagaJ. nice, ampak tudi o služabnem potovanju na sv°J račun k orožnim vajam in priglednim zborom. Nasproti pak se koncesijonarjema priznava pravica, da izdasta prednostnih delnic, ki gledé obresto- Prevzemati drugačne dajatve na korist ',0 jaškega upravstva, kakoršnim so zavezane loka eleznice, dolžna sta koncesionarja samo v toliko, .0 '^0r so te dajatve z ozirom na napravo železnice n na njeno obratno opravo sploh dadö izvrševati. Koncesijonarja sta dolžna, pri oddaji služeb oziiati se po zmislu zakona z dné 19. aprila 1872.1. *z. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-'ai vojnega pomorstva in deželne brambe. ljena državna pripadna pravica ne velja gledé dopuščene železnice. §• 12. Koncesijonarja nimata pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako jima tega državno upravstvo izrečno ne dovoli. §. 8. Lržavni uradniki, nastavljenci in služabniki, aleri železnico po ukazilu oblastev, nadzirajočih Upravo in obrat železnic, ali pa v obrano koristi r'šave rabijo vsled dopustila ali iz dohodarstvenili °^ov ter se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki •I' v njih poverilo izdaje c. k. trgovinsko minister-s v°> morajo se ž njih popotnim pratežem vred pre-važati brezplačno. S- « Koncesijonarja sta dolžna, pošto in služnike ^oslnega in telegrafskega upravstva prevažati z vsemi voznem črtežu navedenimi vlaki. Za to dajatev in pa za druge dajatve v na-v,?.ne Petnega zavoda smeta koncesijonarja zahte-„ 1 Pr'merno odplato, katera se ustanovi dogovorna. niš ' ^°P'sh kateri se gledé na upravo železnice nič' me(^ l'avnateljstvom ali načelništvom železnic i' P°^e^,e ‘n rne(l podrejenimi organi ali pa žel' sarr)imi, smejo se prevažati po služnikih ei!ničnega zavoda. §• 10. 2ako Dopusülna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. i Ppoti a ° ^°Pu^anju železnic izrečena obramt (j6g napravi novih železnic se ustanavlja na šes P° tem 0)kl6t’ ra^un^ 0{1 današnjega dné, ter mir tU(jj savno upravstvo smé izreči, da je dopustilo moj; *ztekom gorenjega rokü izgubilo svojo usta^ a.° se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §, 2. o zač°tl 6ne ° za^etku ’n dovršitvi gradnje in pa m0g ? 11 °brata, ter bi se kak prestop roku ne dor>n«;<0*1rav’^t' P° zmislu §. 11., lit. b) zakona o Puščanju železnic. H. §• H. V fi x Se j zakona o dopuščanju železnic z dné Piernbra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.) ustanov- il. 13. Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. §- H. Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe. Wurmbrand s. r. 4«. Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 1. marca 1895.1. o ustanovitvi okrajnega sodišča v Koboridu v po-kneženi grofiji goriški in gradiščanski. Na podstavi §. 2. v zakonu z dné 11. junija 1868. 1. (Drž. zak. št. 59.) se v okolišu okrožnega sodišča goriškega za občine Breginj, Kred, Drež-nica, Idrijsko, Koborid, Ljubušinje, Livek in Sedlo, katere so dosedaj pripadale okrajnemu sodišču tolminskemu, potem za občino Trnovo okrajnega sodišča bolškega ustanavlja okrajno sodišče z uradnim sedežem v Koboridu. Z dnem, katerega to okrajno sodišče prične svoje uradovanje in kateri se določi ter razglasi kesneje, izločijo se imenovane občine iz okoliša okrajnega sodišča tolminskega, oziroma bolškega. Schönborn s. r. 41. Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 5. marca 1895. L, s katerim se za leto 1895., 1896. in 1897., ustanavlja, koliko naj kaznjenci v kaznilnicah povračujejo na dan stroškov za izvrševanje kazni. Na podstavi §§. 43., 44. in 46. v izvršilnem predpisu h kazenskemu pravdnemu redu z dné 23. maja 1873. 1.. izdanem z ukazom pravosodnega ministerstva z dné 19. novembra 1873.1. (Drž. zak. št. 152.), ustanavlja se znesek stroškov za izvrševanje kazni, katere so v kaznilnicah se pokoreči kaznjenci dolžni povračevati po §. 388. kazenskega pravdnega redu, zaleta 1895., 1896. in 1897. na vsakega kaznjenca in vsak dan takö-le: Gledé na moško kaznilnico v Steinu .... „ Göllersdorfu „ Garstenu . . . , Subenu . . . , Pragi .... v Kartavzih . s 55 '/, novimi krajcarji. „ Polznju • , 45 n „ Mirovi ■ , 40 */, , n , VVišnici . z 38 1 „ Levovu . s 26 n „ Stanislavovu *. . . • , 39'/, , n „ Karlovi • , 35 n „ Mariboru • , 44'/, , n , Ljubljani ■ , 43'/, , n „ Kopru . z 51 n „ Gradišči ■ s 60'/, - Gledé na žensko kaznilnico v Dunajskem Neudorfu . z 38 '/, novimi krajcarji» , ftepili . s 40 „ Valaški Mezefiči . . . z 38 n „ Levovu • s 37*/, , i» , Begunjah • , 34'/, „ « , Schwazu • , 37'/, „ D s 26 novimi krajcarji, z 42 s 26 '/, „ , 43 ,46 Schimborn s. r.