98. številka. Ljubljana, v petek 1. maja 1903. Vil 29013 XXXVI. leto. 9 & vsak dan zvečer, izimši nedelje in |praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto iJ5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano b pošiljanjem »m za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežela toliko kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če krat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v apravnistvo pa 8 Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo >vo naročbo, stare gospode naročja, ka arim je potekla koncem me-naročnina, prosimo, da Jo ob pravem ionove, da pofclljanje ne preneha In 3e vse številke. .0VENSKI NAROD :a ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: to. . K 22-— j Četrt leta . K 550 ta ..„!!•— I En mesec . „ V90 ,anje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja: se leto. . K 25-— I Četrt leta . K 650 ol leta . . 13-— | En mesec . ,, 2-30 1" Naroča se lahko z vsakim dnevom hkratu se mora poslati tudi naročnina, •ugače se ne oziramo na dotično naročilo. r List se ustavlja 10. dan po potekli aroc tlnl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Naš boj. Z dežele, 30. aprila. »Slovenec« pretaka že celo vrsto fdnov in dni svoje velikansko domo-■ubjo po svojem papirju in psuje :apredno stranko kot izdajalsko. Po-eg tega vedno vleče na dan zvezo : Nemci. Če bi vse to pisali in mazali ljudje, o katerih imamo prepričan; da so že od nekdaj odločni radikalni narodjaki, potem bi iač verjeli, da jim gre vse to iz srca d z dobrim in pravim namenom. Toda to čivkanje in mijavkanje klerikalcev gre pri vseh razsodnih Slo-h v *isto ceno, kakor pokvarjen ine katoliške mlekarne. To pa ker ves ta krik ženo tisti ljudje, so samo zato Slovenci, da se I ičnem površja drže in vodijo sGdno klerikalno strankino maso. ogledamo nekatere izmed teh itet, nas takoj mine vera, . bili oni boljši narodnjaki nas. Glava stranke, kakšna je • ta v narodnosti? V dijaških letih pozneje nemškutar in nemški Votem laviranje ali naj prestopi oni stranki. Nemška soproga in vzgoja otrok v neslovenskem duhu. Na Dunaju koketiranje z nemškimi klerikalci in obešanje za suknjo dr. Luegerju, ki ne da dunajskim Slovanom niti najnav adnejš i h pravic,! j. slovanskih šol. Proglas Celja za »fremdes Ge-biet«. To so glavne lastnosti vidnegapoglavarjaklerikalne stranke, ki napredni stranki očita narodno izdajstvo. Kdo naj potem kaj da na to, če zakajen lonec očita kotlu, da je črn V! In glavne uteži na tehtnici veljavnosti klerikalne stranke! Kdo so to? Ljudje, rojeni Slovenci, govoreči slovenski, a misleči latinski, ki bi za lati n i z e m dali vse narodne pravice, ki jih imamo. To so tisti ljudje, ki zagovarjajo izgon slovenskega bogoslužja iz katoliške cerkve, to so tisti prijatelji, ki proglašajo za svetnika tistega, ki je izrekel, da je narodnost pa-ganstvo. Zopet so to tisti ljudje, ki pulijo slovensko ljudstvo kakor jastreb goloba, da mu izpulijo in izžmo zadnje vinarje za namene, k i slovenski narodnosti prav nič ne koristijo. Taki ljudje, taki narodnjaki naj komu očitajo izdajstvo ? Po vrhu pa še izdajstvo, ki se de facto ni zgodilo niti od strankinega vodstva, niti od s * r a n ke kot take ne v Tržiču in ne v Jesenicah. Obmejni Slovenci, ki gledajo ta naš boj v središču, gotovo niso veseli tega, toda dejstvo je, da nam ta boj klerikalci vsiljujejo in je napredna stranka takorekoč v neprestanem silobranu Na Kranjskem ni nikjer vera v nevarnosti, Če jo kateri katoliški duhovnik sam ne spravlja v tak položaj. Na Kranjskem ni sedaj nikjer oderuštva in zatiranja ljudstva, kakor kriči »Slovenec« in drugo klerikalno časopisje. Narodnost slovenska pa je marsikje v nevarnosti in napredni Slovenci bi povsod po svojih močeh delali, da nevarnost mine, toda povsod vtakne klerikalna stranka svoj verski fanatizem vmes, da je marsikje primorana v ofenzivi ostati napredna stranka, kateri ni naprednost in svobodomiselnost samo privesek in nepotreben balast. Z vero in gospodarskim položajem uganjajo klerikalci največji humbug, ki je naravnost provokacija vsakemu mislečemu človeku. Menda v nobeni deželi ni toliko verskega hinavstva, kakor na Kranjskem, nasprotno je ljudstvo vse premalo izobraženo, ker klerikalizem zabranjuje vsako pravo izobrazbo s svojimi mističnimi nauki in babje-verstvom, pravo narodno izobrazbo pa pobija kakor steklega psa. Kar napredna stranka koristnega ustanovi, presojajo vse z verskega stališča, narodnost jim ni mar. Vse slovensko slovstvo, ki ne gre skozi roke »Slovenčevih« urednikov, vse je za nič. Vsa napredna društva, ki delajo za probujo in izobrazbo naroda, vsa so za nič, celo tista, ki so jih kdaj sami ustanovili, pa so jim morda bili vajeti vzeti iz rok. Vsi uradniki, vsi odvetniki, vsi delavci in obrtniki, kateri niso pod komando Susteršiča, vse je za nič, dasiravno so najboljši narodni delavci. Učitelji, ti naši neutrudni širitelji izobrazbe, ti so preganjani kakor največji hudodelci, ker se ne strinjajo z rimskim klerikalizmom in ker hočejo vzgojiti ljudstvo slovensko, da bode moglo tekmovati z drugimi naiodi. V zadnjem času so res začeli ustanavljati izobraževalna društva, v katerih pa se goji samo tercijalstvo in največja borniranost. V takih društvih, katerim so analfabeti za predsednike, se čitajo samo knjige nabožne vsebine, ker vsa druga slovenska in svetovna literatura je nevarna za pogubo dušam ! Opomnjeno še bodi, da se v zad njih letih vspešno upeljuje po naj manjših župnijah na Kranjskem latinsko petje in Marijine družbe, v katerih so najpriprostejši ljudje, molijo pri svojih pobožnostih tudi v 'atinščini. Na gospodarskem polju iočejo klerikalci uničiti vse samostojne trgovce in napraviti iz sloven skega veletrgovstva navaden prole tarijat, ki bodo pomogel nemškemu trgovstvu do večje veljave. Slovenske posojilnice, katere so obstale do-sedaj in zadoščale vsem domačimi denarnim potrebam ljudstva, te je začel klerikalizem izpodrivati z dvomljivimi posojilnicami. Te posojilnice ne morejo vsled svojega nezadostnega dobička podpirati nobenega narodnega ali dobrodelnega podjetja, med tem, ko so večje posojilnice dajale in še dajo v take namene. Duhovščina posebno agitira, naj ljudstvo ne nosi denarja v napredne slovenske hranilnice, pušča pa nositi in sama nosi v nemško hranilnico. Našteli bi lahko še celo vrsto dejstev tega žalostnega našaga kranjsko slovenskega življenja, ki jasno kaže, da klerikalizem na Slovenskem ne dela haska, pač pa nepreračunljivo škodo. Mi napred-njaki pa naj gledamo to mirno in točimo domovinske solze?! Morda celo prinašajmo polena k grmadi, katero pripravlja klerikalizem vsemu Slovenstvu?! Pač ne! Dolžnost naša je, da ga pobijamo z vsemi sredstvi. Le tedaj, če bi ne bilo nevarnosti več od te Btrani, le tedaj je zagotovljena naši slovenski domovini lepša prihod-njost. Mi sedanji bojevniki morda še ne bodemo uživali sadu tega boja, toda pripravljajmo našim naslednikom lepšo prihodnjost! Puščav nek. Hrvatska opozicija banu. Z ozirom na razburjeni položaj na Hrvaškem so se zbrali vsi opozicijski hrvaški poslanci ter sklenili enoglasno protest ter ga predložili banu. Utemeljevanje so oblasti zaplenile, ravnotako protest sam, ki bi bil imel iziti kot priloga »Hrvatskemu pravu«. Le prvi del izjave posl. dr. Franka je našel milost, ki se glasi: »Veliki impulsi duha časa silijo hrvaški narod k izjavi«. Vsaki narod ima dve veliki ognjišči svoje kulture: notranje in zunanje. Notranje obsega razvitek narodnih sil v samozavestni narodni značaj; zunanje ognjišče ima namen da goji dobre odnošaje z drugimi narodnostmi. Obe pa se medsebojno spopolnujeta, zajamčujeta narodni značaj ter vspevata tem bolje, čim bolj so njune razmere previdne proti zunaj. Hrvatski narod ni te meje nikoli prekoračil in je tudi ne bo prekoračil. Njegov jezik obsega veliko področje Balkana. To je njegov kulturni poklic. V tisočletnih sosednjih odnošajih živi Hrvatska napram Ogrski in drugim narodom okoli nje, a ni nikoli kazala agresivnega značaja, bila pa vedno pripravljena na odločno obrambo svojega obstanka in na izpolnitev svojih državnih nalog. Nasprotno pa je bila Hrvatska prepogosto za predmet napadov drugih, ki so, prelomivši prevzete svoje dogovorne obveznosti, hrvatske zemlje nenaravno delili, njene sile brezobzirno slabili, a njena prava vedno bolj krčili. To se godi sedaj z agresivno šovinistično ogrsko politiko proti Hrvatski. Hrvatski narod voljno spoštuje nedotakljivost in svobodo Ogrske, ali on tudi zase zahteva nedotakljivost in svobodo Hrvatske. Spoštovanje za spoštovanje, prijateljstvo za prijateljstvo, čine za čine ! Ogrska nima r.ikakega povod«*, da precriika ta naravni, pametni in edino politični temelj. Hrvatska se ni nikoli podvrgla Ogrski: »nulla vis, nulla captivitas nos Hungarias addixit.« Ogrski kralji so se zavezali z venčano obveznico osebno priti na hrvatski sabor, da bodo tam kronani in da rešujejo državne posle: quum ad vos eoronandos aut vobiscum regni negotia traeturus venero«. Danes je drugače. Danes odločuje Ogrska s svojim zakonodajstvom in s svojo vlado v najvažnejših panogah narodnega gospodarstva in državnega življenja Hrvatske«. Toliko zgodovinske resnice je pustil državni pravnik, vsi ostali dokazi pa so bili zaplenjeni. LISTEK. Po dvajsetih letih. r .ini s potovanja križem domovine. II. Kaj me je gnalo v svet. (Konec j Nestrpljiv in koprneč po »sijaj-sih vspehih« bodočega svojega ko-iumbovanja: odkrivanja novih, neznanih delov sveta, nisem mogel dočakati službenega poziva k mornarici, temveč sem pohitel kar tri meneče pred določenim časom, začet kom meseca julija v Pulj, v glavno Pristanišče avstrijskega mornarstva. Ondu so me, prostovoljnega z^Iašenca, sprejeli kaj negostoljubno, pošiljali me od stotnije do stotnije ter me naposled pridelili tehničnemu koru: pomorskemu topni I štvu. torej ne pristnim mornarjem, itfcrnveč takoimenovanim »smodni-|škixn zidom«. Najpoprej so mi postrigli vidni ^ak mojega svobodoljubja: »umetniške kodre«, ki so že medpotoma vzbujali nejevoljo raznih komisnih ki nogo v. Potem so me preoblekli in me ukrcali, pa ne na kakšno okrog sveta namenjeno fregato, nego na — ob-skuren »šolski hulk«. Tu so me potem uvedli v prvotne misterije bojnega vežbanja: učili so »puško držati«, stopati po številkah: »1—2!«, potem korakati v skupnem krdelu po godbenem taktu. Ko sem si prisvojil še spretnost v vojaškem pozdravljanju, takrat šele, po dolgih, mukepolnih štirih tednih Brnel sem stopit z broda na kopno. In zdaj sem prišel v višje razrede mornarskih študij! Takoj drugi dan po prvem vzletu »na kraj«, pometali so nas kar po vrsti v morje, češ, da se naučimo plavati! No, jaz, ki sem se že od mladih nog bal kakor kokoš ali pa Lah vsakršne mokrote, — tu sem se je napil tiste slane morske vode, da sem klical na pomoč ne samo onega svetnika z ribo v roki, temveč vseh Štirinajstero svetih pomočnikov! Da mi ni vrgel star brodnik tistega rešilnega obroča, šel bi bil za prorokom Jonasom mor skim somom v žrelo! S časom pa sem se ipak privadil morskemu ukusu in smradu ter se do dobrega sprijaznil z du hovi Neptunovega kraljestva! In prišel je dan rešitve! To je bilo streljanje s topovi na gibljivo, na morju plavajočo tarčo in to na 24 kabel, t. j. 2400 sežnjev daljave. In glejte! Navzlic svoji neokret-nosti v bojniški umetnosti in dasi nisem bil posebno pobožen v mali-kovanju tega modernega bojnega božanstva, ki mu pravijo: top — pogodil sem s prvim strelom črno sredopičje omenjene tarče ter s tem postal »zrel« za vsprejem v visoko šolo mornarskega topništva! No, tu sem prišel iz dežja pod kap! Praktična vojaška služba: vež-banje v korakanju in streljanju je ondu res prenehala; toda pričela se je prava pravcata turtura s sivo bojnimi teoretičnimi študijami: »voj nih Člankov«, službenega poslovnika in kar je več tistih skrivnih razodetij vojaških! Naši »profesorji«, z vseh vetrov sveta skup nanošeni vojaki, bili so sicer, kakor običajno, zgolj tesno-srčni pedantje, pa v obče dobrodušni ljudje! Ali — poveljnik, oziroma ravnatelj naše tehnične kome šole bil je uzor šolskega despota! Bil je sicer dobrosrčen človek, rodom Du-najčan, ki nam je med poučevanjem pripovedoval vsakovrstne anekdote, da smo se smejali kar unisono! Imel pa je grozovito mržnjo zoper vsa-koršnje količkaj samovoljnejše gi banje in v tem svojem sovraštvu do svobode diktiral nam je za vsako malenkost »kasernarest« po štirinajst dni, po tri tedne, po jeden, po dva, da, in po tri mesece! Zdaj pa pomislite! Polna šola zdravih, čilih in življenjažejnih mladeničev, malone vsi v dolgotrajen zapor obsojeni — to vam je vrelo in šumelo po vsem zavodu, kakor v kakšnem čebelnjaku! In čujte! Neko poletno noč pobeg nilo nas je dvanajstorica po zvezanih rjuhah skoz okno prvega nadstropja v temno noč! Drugo jutro, ko so nas polovili po raznih mestnih Jskrovščiih, tiral nas je besni naš tiran na raport predkornega poveljnika. Ta je bil bojda svoje dni — »kotlarski pomočnik«, pa je v takratnih vojaških razmerah s svojo marljivostjo in porab-nostjo prilezel do — polkovnika. Bil je kaj vljuden, dobrosrčen mož, ki se je pred nekimi leti kot penzijo < nist v Gorici ustrelil. Na njegovo očetovsko dobrohotno vprašanje: »Fantje! Zakaj pa ste ušli?«, povedali smo mu v pričo našega ravnatelja uzrok našega pobega. »Kaj! Tri mesece — zapora! Gospod ravnatelj, to je preveč! Las-sen Sie die Kerle 24 Stunden »kurz-schliessen«, potem pa naj gredo, kamor jim je drago, če ne vam zblaz-nijo vsi! Abtreten!« In bili smo svobodni! »Stari« nas je sicer grdo gledal, pa si pomagal s prirojenim sarkazmom: »Ihr Lumpen! Die Nase steck ich ein! Und jetzt packt euch zum Teufel!« Pa pod pepelom je v njegovem srcu ipak tlela iskra osvetljivosti, kajti pikal in zbadal nas je s svojim satiričnim jezikom pri vsaki priliki. In mi, vedoči, da imamo polkovnika na svoji strani, mu tudi nismo ostali dolžni primernega odziva. Danes n. pr. so šli trije na raport prosit za — ukrcanje na to ali ono bojno ladijo. »Kaj? Ukrcani bi bili radi? No, Grozodejstvo v Mace-doniji. Že dalje časa so prihajale iz Solunja obupne vesti. Gotovega se ni moglo zvedeti, ker je turška cenzura zelo stroga. Bilo pa je znano, da si kristjanski trgovci in obrtniki ne upajo na ulico brez oboroženega spremstva. Celo otroke so morali oboroženoi spremljati v šolo. Dne 29. m. m. pa je počilo. Sicer so poročila tudi o tem prav lakonična vsied stroge cenzure, a toliko je gotovo, da je bil predvčerajšnji dan strašen dan v Solunju. Ob istem času, zvečer ob 8. uri so se izvršile dinamitne razstrelbe na več kot 50 krajih v mestu. Otomanska banka je zletela v zrak. Mnogo je mrtvih in ranjenih. V mestu vlada grozen strah. Vali je baje odredil vse potrebno za varstvo tujcev, a kdo še danes kaj da na turške odredbe! Ednaka usoda kot v Solunju čaka tudi kristjane v Ipeku. Poslali so deputacijo k avstrijskemu in ruskemu konzulu v Pri-zred ter prosili nujne pomoči. Konzula sta tudi posredovala pri ondot-nem valiju. Kaj čaka kristjane v Ipeku, povedali so Arnavti na svojem shodu dne 20. m. m. Prišli so na shod do vratu oboroženi, sredi trga so se zbirali, silovito rožijali s sabljami in handžari ter kričali, da pomore" vse kristjane. Sultanova odposlanca sta zaman posredovala. Brzojavili so naravnost sultanu ter zahtevali odgovor. Sultan je tudi takoj odbrzoiavil: »Hočem, da ni to vaš zadnji sklep (odklonitev reform). Ako sprejmete, kar vam predpisujem, bo za vas in zame koristno, ako pa cdkionite, potem prenašajte brez mrmranja, kar vam bo poslal Alah.a Sultanova brzojavka je Arnavte grozno raztogotila. Vendar sta sultanova odposlanca šla še enkrat med nje ter jih rotila: »Slušajte sultana in naju, ki sva vaša rojaka. Dovolite, da bodeta vsaj dva Srba imenovana za orožnika, da nam bodo poslaniki »gjaurova dali mir.a Samo dva Srba potrebujemo, in čez nekaj časa julahko ubijete, ako hočete, samo sedaj se naj zgodi, kar sultan žeii « Toda Arnavti so kričaje in grozeč odšli. Politične vesti. — »Rectus« — afera. Nujni pred log posl dr. Stranskega v zadevi nadškofa dr. K o h n a pride na razpravo šele prihodnji teden. Z zadevo se pečajo politični in cerkveni krogi. Nad nadškofom izreče baje papež judikaturo na ta način, da ga pokliče v Rim ter mu odmeri drug delokrog. Ako pa ostane na svojem mestu, doda se mu koadjutor. — Zaradi nemirov na Hrvaškem bo posl. B i a n k i n i interpeliral v državnem zboru v dveh interpelacijah. V prvi bo vprašal ministr- skega predsednika dr. Korberja, ali hoče stopiti v dogovor z ministrom Goluchowskim, da bo ta posredoval, da se napravi konec nemirom na Hrvaškem, ker le na ta način zamore Avstrija na Balkanu nastopiti sigurno in odločno. Druga interpelacija se glasi na brambov-skega ministra zaradi porabe vojakov proti demonstrantom v Zagrebu in v drugih mestih. Demonstracije niso naperjene niti proti državi, niti proti upravi, zato je nezakonito, podpirati policijo z vojaštvom. — Iz odsekov državnega zbora. Carinski odsek je razpravljal o »živilih«. Govorili so poslanca Fiedler, Kaftan in finančni minister vitez B6hm-Bawerk. — Nagodbeni odsek je dognal član III. Ko se reši Član IV. se odgodi do srede. — V tiskovni odsek so prišli zopet žurnalisti — poslanci Ry ba, P a c h e r in D o • b e r n i g ter podali izjavo, da ostanejo pri nadaljnih razpravah, ker je še rešiti mnogo važnih paragrafov. Potem je odsek razpravljal o tiskovnih zadevah glede porotnih sodišč. — Vojaški kazenski zakon je sedaj popolnoma izgotovljen. Sodišča prve instance bodo pri brigadah; za častnike je najnižja instanca divizij-sko sodišče, drugo korno sodišče, katerih bo 16. Najvišja instanca je najvišji vojaški sodni dvor. — Bolgarski knez na begu? J Srbski viri poročajo, da bolgarski knez Ferdinand ni prostovoljno za pustil svoje prestolnice, temuč je bil obveščen, da ga čaka enaka usoda, kakor je zadela kneza Battenberga. Načrt so izdelali bolgarski častniki I macedonskega pokolenja. — Položaj na Ogrskem. V vladnih krogih prevladuje upanje, da se odloČi negotovi politični položaj, ko pride dne 6. t. m. cesar v Budim- | pešto. — Nemški državni zbor se je včeraj zaključil, ko je sprejel še poprej zakon o bolniškem zavaro- ! vanju. Dopisi. It Dolenje vasi. Dasi je j dolenjevaški konsum pasiven in da si je več članov istega v sodnijski preiskavi radi tatvine in goljufije, konsum še vedno posluje. Merodajne faktorje vprašamo, kako se sploh misli nadaljno zasledovanje radi krivcev in je li novo izvoljeni odbor I zmožen, zavoženo stvar rešiti ali jo 1 pa še boij upropasti? Da kmet ne trpi nadaljne škode, naj se naredi konec vsem lumparijam, kateri je kaplan Žužek oče. — V nedeljo večer so pobožni čestilci nedeljskega počitka zelo predrzno vlomili šiloma v konsum, odstranivši ielezno mrežo iz okna ter odnesli nekaj denarja in več različnega blaga iz kon-suma. G:>spod župnik! Kako iepo gre Vase deio v cvetje! V osebi ka- jaz Vas bom dal ukrcati na — luno!« »Kehrt Euch!« je zaklical ter nam obrnil hrbet. Drugi dan sta šla dva prosit za — premeščenje k 5. huzarskemu polku. »Sonst nichts? Nu, vvartet nur: ich werde Euch alle transferiren lassen zu den Jesus-Maria und Jo-sefs Hussaren! 24 Stunden in die Sparigen!« In zares nas je dal zvezati s tistimi železnimi »rožnimi venci«. Tako je to šlo naprej skozi vso zimo tja doli do spomladi! Sredi meseca maja 1. 1866 pa je počil glas, da nam je Italija napovedala vojsko. Z glasnim vriskom smo pometali svoje knjige, zemljevide, globuse, kvadrante in busole v šolsko skladišče ter kakor vrabci iz prosa se razleteli na različne — bojne ladije! Svetovnoznano, za bojno mor narico odločilno — bitko p r i V,i s u, ki se je vršila dne 20. julija 1866. 1. od 10. ure zjutraj do 4. ure popolu-dne, sem ovekovečil 1. 1875. v Paj-kovi »Zori« pod naslovom »Iz zapiskov slovenskega umet- nika«. Tudi na tem mestu sem osvežil iste bitke sloveči spomin po vodom njene 35. obletnice dne 20. juiija 1901. od 165. do 167. številke. Takisto sem opeval poznejše svoje — desetletno odisejevanje, leta 1876. v isti »Zori« v životopisni samoizpovedi: »Idealist«.----- Dolgoveznemu dokazovanju po dedovane svoje »klaostrofobije« imam še dostaviti na Čast svoji materi, da me je ista, vrnivšega se iz opevane pomorske bitke, sprejela z glasnim krikom: »Sin, zakaj si mi to storil?« — torej z istimi Marijinimi besedami, katere je najbrž slišala v do-tičnem evangelju. Bila je neki za časa vojske v silnih skrbeh zbok mene in ob istem razpoloženju se ji je vzdramila materinska ljubezen do mene — prvorojenca, katero sem užival potem do njene smrti. Tudi z — očetom sem se bil spoznal in spravil. Povabil me je na svoj dom ter mi ponujal gospodarstvo, toda jaz sem se držal Goethe-jevega gesla: »Bleibe nicht am Boden haften!« Otresel sem prah njegove zemlje ter zbežal nazaj v mestno — »svobodo«! plana Žužka imeli ate dobrega po magača, misjoni blagodejno vplivajo na SusteršiČevo ljudstvo!! Tega sta pa vse Žužkov »liberalizem« in Vaša nikdar sita bisaga kriva. Nekateri ljudje si gotovo mislijo, Če duhovnik vara, zakaj nebi i mi. Lansko leto so imeli Dolenjevaščani zelo slabo letino. Pridelali bo malo, da skoro nič, ker jim je voda napravila zelo veliko škode, tako da je vlada priskočila bolj prizadetim s podporo na pomoč. Kaj pa naš vrli, nikdar siti župnik? On je v/lic vsemu temu, da je »ljudstvo« revno, ker ni ničesar pridelalo, pobiral tisti »pribolj-šek«, do katerega nima nikake pravice, ker plačujemo gospodu kaplanu popolno biro. Mislim, da vas bode tudi »hudič je...«, kakor ste rekli o tisti osebi, a katero ste bili zapleteni radi testamenta in ker ste pogoreli, ste se tako izrazili. Sram, sram Vas bodi! Prvo je goljufija, ker jemljete »ljudstvu« gotovino iz kasic — (katera Vam je dokaj bolj pri srcu kakor našega kmeta duša, ker je le kmečka in take kmečke duše, kakršne bi Vi radi v nebesa pošiljali, pač naš Bog gotovo noč e) — drugo je pa prava farovška lumparija. Kmet, ki leze iz Vače oblasti. Iz savinske doline. (Klerikalna hvaležnost.) Lansko leto je bojde na Polzeli umrla vdova in mati neomadeževanega pridnega trgovca, ki je pristaš napredne narodne stranke ter bere »Narod«. Župnik mu je za pogreb 40 K raČu nil, katere je mož pošteno in brez ugovora plačal in katere je župnik smehljaje hlastno vtaknil v svoj ne-nasiteni žep. 40 K za pogreb vboge vdove računati, je v nebo vpijoč greh. Trgovec si je morda mislil, da ni dohro s popi črešnje jesti, ker imajo grdo »iavado, da mečejo ko-ščice dobrotniku v lice. Evo dokaza: Omenjeni trgovec, oče mnogo malih otrok, hoče svojo očetovsko dolžnost storiti in za svojo obitelj lastni dom postaviti ter jih za starost s prostim stanovanjem preskrbeti. Dobremu župniku seveda te skrbi ni treba V to svrho si kupi mož njivo, katera je 2821 a m cd cerkve in 162Vi m od farnega pokopališča ia pokopališke kapelico oddaljena. Motenjo verskih vaj je torej nemogoče. Prostor za hišo se odloči, občinska komisija pride na mesto, in takoj se pridruži župnik, kateri je nasmehljaje se 40 kron tako hlastno vzel, kateri pri občini nima niti besedice govoriti, ker je 2. marca pri občinskih volitvah v vseh treh razredih tako sijajno pogorel, da ni nikjer niti enega glasu vjel. Župnik se začne proti stavbi vpirati, jo pobijati, češ, da trgovina ob praznikih in nedeljah božjo službo moti, da ona pokopališče one-časti, da kapelico zakriva in več drugih bedarij. Komisija mu je šla na limanice ter prepovedala trgovcu na lastni zemlji hišo zidati. Takšna je klerikalna hvaležnost! Neki zajec je bil celo tako plah in strahopeten Tam sem se pa kmalu prepri Čal o neresničnosti Vodnikovih besed: „Ne žvenka, ne cvenka, Pa bati se nič; Živi se brez plenka O petju, ko tič!" Poiskati sem si moral zopet — krušne jasli in to, v sili, — pri Iju-tem narodnem sovražniku našem: mariborskem magistratu, kateri je sicer kaj izdatno izkoriščal moje zmožnosti, zlasti v raznovrstnih jezikih, pa mi je dajal o vsaki priliki čut'ti ost svoje mržnje do moje narodnosti. Iz tiste uprav egiptovske suž nosti me je privedel na pot individualne samodoločbe dne 15. janu-varja 1878 moj sedanji ravnatelj in neumorno delujoči župan ljubljanski. Pod spretnim njegovim vodstvom skoz raznovrstne pisarniške izkušnje razvil se je v meni čut samospo-znanja pravega mojega poklica, in sicer: za službo — potovalnega uradnika, kjer imam najugodnejšo priliko za prosto kretanje in pomirjevanje prirojenega mi — evetotožja. Prostoslav Kretanov. da se je zbal tistih kur, katere se, bodo izvalile še le iz jajec, katere Se kura ni znesla. Vprašanje: So li to v resnici pristni rimsko katoliški kristjani? Ali ni Kristus učil: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Ali ni na gori rekel: Blagor mirnim, keronibodootroci n o -žjiimenovani. Blagor v smilje-nim, keronibodovsmiljenje do segli. In vi rimsko katoliški duhovniki se smatrate za Kristusove namestnike, pa hočete svojoga bližnjega v žlici vode potopiti? Tako postopanje ni od našega božjega učitelja, ampak od peklenskega satina. Slavno uredništvo »Slov. Naroda« pa prosimo za odgovor na n-šo vprašanje: Je-li to res, da ne sme pošteni avstrijski državljan na svoji zemlji za svoje otroke hiše postaviti in po katerem zakonu in kateri točki se mu sme tozabraniti? Katoliški uzori. (Dalje.) Logična posledica cerkvenega ua-ziranja je komunizem. Če ima človek samo namen, skrbeti za izveličanje svoje duše, potem ne sme imeti posvetnih skrbi in posvetnih interesov. Čim ima Človek kaj premoženja, ima že tudi posvetne skrbi in posvetne interese in je vsled tega izveličanje njegove duše v nevarnosti. Zato je Bernard de Clairvaux učil: „Zaničuj posvetna bogatstva, da zadobiš nebeška". Srednjeveški apostol sv. Frančišek Asiški pa je učil: „Gol (to je brez imetja) se moraš vreči na Izveličarjeve prsi**, kajti „vsled imetja, ki dela ljudem skrbi in jih zapleta v boje, se ovira ljubezen do Boga in do bližnjega". V istem smislu se je tudi izrekel Tomaž Akvinski : „Vera je vaja in predpis, kako priti do popolnosti božje ljubezni; zato pa j e potrebno odvrniti svoja nagnenja popolnoma od posvetnih rečiu — in — „Prvi pogoj za pridobitev popolne ljubezni je prostovoljno siromaštvo-4. V 14. stoletju spisana „Summa Astesana" pravi: rPo-poluoraa se odpovedati vsemu radi Kristusa, je slaviti kot vrhunec popolnosti. Sv. Katarina Sienska je vedno prosila Boga, naj njeni rodbini vzame vse premoženje, da postane popolnoma siromašna in sama je denar za dobrodelne namene razmetavala, kar je mogla, samo da bi čim prej postala revna. Zlasti so versko vneti krogi srednjega veka sovražili de nar, ker ta ima povsod veljavo, vzbuja najlaglje lakomnost inje najpripravnejše sredstvo, si omogočiti vživanje življenja. Vodilno načelo pri tem je bil izrek Kristosov „Bogu in mamonu ne morete služiti**. Sredi 13. veka umrli Peraldus je imenoval denar „kurivo peklenskega ognja Bonaventura pa pravi v svojem životopisu sv. Frančiška: „Za služabnike božje ni denar nič druzega kakor hudič in strupena kača." Iz tega nazirauja o imetju ze je rodil fundamentalni predpis redov o obljubi siromaštva. Benedikt iz Mursie je svojim redovnikom ukazal, da ne sme nobeden izmed njih ničesar imeti niti kake knjige, niti kacega peresa. Oče, ki je dal svojega sina v samostan, je moral priseči, da njemu ničesar ne daruje in ne zapusti v njegovo privatno last, samo celemu samostanu. Celo rabo izrazov „moje*4 in „ tvoje*4 je Benedikt prepovedal. Redovniki so morali vedno rabiti izraz „naseu da, menihi so se celo prepirali, če se sme reči „moja glava", „moj jezik", „moja roka44 itd. ali če se mora reči „naša glava", „naš jezik", „naša roka" itd. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubi j ari. 1 maja. — Osebna vest. Podpolkovnik domačega pešpolka gosp. Mihael pl. L u k a n c je šel v pokoj. Tem povodom je imenovan polkovnikom in odlikovan z redom železne krone 3. razreda. — Nadvojvoda Franc Ferdinand pride kot podpolkovnik v Ljubljano in bo stanoval ne v Zhu-brovi nego v Pongratzovi hiši na Turjaškem trgu. Neki listi so poročali, da je bil nadvojvoda na svojo posebno prošnjo premeščen v Ljubljano. »Deutsches Volksblatt« pa trdi da je bil nadvojvoda na cesarjev ukaz premeščen v Ljubljano in sicer zaradi tega, ker je že dlje časa občeval samo v meščanskih krogih, zlasti v rodbini nekega uradnika »Deutsches Volksblatt« prinaša rad senzacijske vesti, tako da se nanj ni preveč zanašati. — Nekateri nem&ki IjJ naznanjajo, da spravijo nemški J slaaci v državnem zboru na razi vor zadnja justična imenovanja. I bi bilo jako dobro Čim prej to s tj toliko bolje, bo vsaj prilika 1 enkrat tako posvetiti, da bofl pomnili. I — Iz deželne bolnice. I venec« se je postavil na stališče, 1 je vseh razmer v bolnici krivo v q1 stvo in da se mora vodstvo I straniti. Mislimo, da se je velej služni gosp. dr. vitez Bleiweis p-J izvrstno zabaval, ko je čital siiirj nega »blovenca«. Če se hočejo ral mere v bolnici — katerih niso krM ne vodstvo ne zdravniki, ker ti 1 morejo ves dan stati v kuhinji J so to u s m i 1 j e n k e in če se h ;l razmere zboljšati se mora upelifl 1 a 3 t n a režija. To je gosp m vitez Bleiweis že pred 15 leti pevj dal v deželnem zboru in to je tufl danes resnica. Drugače, kaker I lastno režijo pa sa razmere ne bo« nikdar zboljšate, ker je zdravnikorj nemogoča vsaka resna kontrolj usmiljenkam pa se smili samo bi saga. j — Cestni odbor litijski 1 v predzadnji svoji seji z ozirom I slabo stanje cest sklenil, naložiti 1 vzdrževanje cest posebno naklado il je vprašal občine, če so s tem zadol voljne. Pa glej — kaj se je zgodilo! Devet občin, ki plačujejo največ d a v kal se je izreklo za naklado, osem obči ki plačujejo prav malo davka, p 1 je izreklo proti nakladi. Ker bi ime« te občine le dobiček, če bi se naiJ žila dokiada, in ker drugače ne mol rejo priti do dobrih c^dt, je c~ I odbor v seji 28. aprila skleni! M znovič obrniti do teh občin in jfl razložiti, kako korist bi imele, č I izreko za nnklade. Je pač velik krifl z nepoučenimi kmetskimi ljudmi. — Tržaški „Piccolo" I grozno jezi na gjriške Lahone. M 1 drugim pravi: »Košček za kosč-i« vzamejo vam Slovenci iz vaših I in v des^th letih bode G jt I slovenskih rokr*b.« — Saj se je 1 tudi Čuditi vriim goriškim I prednjakom. V najlepših ulicah k jI pili so v par letih krasne stavbe Ni da se tajiti, da je ravn j »Soča«, p:fl vrlim Gabrščkovim vodstvom mnog«1 pripomogla do popolnega razviikl goriških Slovencev. Goriški »k.; I pa spe spanje krivičnega. Narodno« jim je deveta briga. To se \ jasno iz klerikalne »Gorice«. Mei tem, ko se vsi Slovenci radujejo «r| likanskega uspeha neutrudnih ^ r J ških naprednjakov, se aGoricau i I po farizejsko zaletuje v nje -veda brez uspeha. — »Picco1 bo prepričan, da bodo še stavb kupili goriški Slovenc: teh je čimdalje več! — Izžrebani porot t« II. četrtletje tek. leta. porotniki: Josip Samsa, t posestnik v Ilirski Bistrici; 1 t Farkaš, posestnik v LjubVan Janesch, posestnik v Ljubljaui -ValeuČič, industrijalec v T '* r II. Bistrici; Franc Grošelj, i j posestnik v Ljubljani; Fran k< posestnik in gostilničar n; j Vincencij Ogorelc, gostiluiča in j na JSkofeljci; Riliard Mihclč. j in trgovec v Toplicah pri 1 nji: I Giičar, trgovec v Ljublj i Sapla posestnik v Sturijah ; Jot I »rj bek, gostilničar v Ljubljani . j Dobida, gostilničar in posestnik vi cah j Anton Lavrič, posestnik v Gi šcah pri Litiji; Josip Mašek, gostili.j čar in posestnik v Litiji; Josip Toi gostilničar in posestnik v Ilirski Bis' Franjo Kuttin, trgovec in posestnik j Postojni; Ivan Pribil, podravnat „Slavije" in posestnik v Ljubi Anton Bole, posestnik in trgovce v Pofl stojni; Viktor Naglas, tovarnar in sestnik v Ljubljaui; Karol vitez pij Strah! veleposestnik v Stariloki; i Omerz, trgovec in posestnik iz Lom pri Litiji; Luka Habat, posestnik v plicah pri Litiji; Ivan Bobavs, posegi] nik in mesar v JSinartuem pri 1 : Ivan Bizjak, pek in posestnik v LjuH ljaui; Jakob Debevee, gostilničar $ posestnik v Cerknici; Adolt llauptmaiu. pleskar in posestnik v Ljubljani; h' Pečnik, gostilničar iu posestnik v Stoj žiČah; Josip Krisper, trgovec in doscw nik v Ljubljani; Rajmund Asdrel tovarnar salamij na Viču; Franjo Cvdj trgovec v Kamniku ; Miroslav Olik1*] gostilničar in posestnik na Bohinj*^ Beli; Alojzij Vodnik, kamnosek in pH sestnik v Ljubljani; Henrik Kos, mesar in posestnik v Idriji; Feliks Urbane, trgovec in posestnik v Ljubljani; Alojzij Kraje, posestnik in trgovec v Grahovem ; Mihael Kosak, mesar in posestnik v Ljubljani. — Nadomestni po r o t n i k i: Ivan Ullmanu, knjigovodja; Franjo Kraigher, krojač; Miroslav Novak, gostilničar; Franjo Babic, trgovec, gostilničar in posestnik; Josip Berg-mann, prebajevalec; Martin Rovšek, fotograf; Ivan Verhovc, dimnikar in posestnik; Franjo Viđali, mizar in posestnik; Ivan Kunčič, izdelovatelj sodo vice in posestnik vsi iz Ljubljane. — Jablansrko grajšdino na Notranjskem kupil je, kakor je »S«o venski Narod« svoječasno poročal, češki Žid Dub. I*ti razprodal je sedaj večinoma vso zemljo med uboga kmetovalce in sicer pod tako ugodnimi pogoji in po nizki ceni — da rru gre vsa čast. — Čudno postopanje štajerskega namestnifttva. Član slovenskega gledališča v Ljubljaui, g. Danilo, je prosil v Gradcu za koncesijo, da priredi v sezonskih počitnicah nekaj predstav po Spod. Štajerskem. Namestništvo mu je koncesijo odreklo. V očigled temu, da dobe pri nas dovoljenja najobskurnejše družbe gornještajerskih „volkssiingeijev**, je tako postopanje graškega namestništva pač značilno. Predstave pa se bodo, kakor so bile napovedane, vendar vršile, in sicer na ime dotičnih čitalnic. G. Danilo seveda vloži rekurz. — Šofia »Glasbene Matice" V Rudolfovem priredi 2. ma|a t 1. v čitalnični dvorani v Novem mestu koncert. Voditelja gg.: Ign. Hladnik in Ant. Spaček. Spored: 1. a) Parma: sČolničku«, b) Hladnik: »Triglav«, meša: a. k bora. 2. B. Smetana — J. Malat: Sekstet iz »Prodane neveste«. Mali orkester. 3. I Reisinger: »Pesmi moč«. Dvcglasen ženski zbor. 4. J. B Viotti: Koncert št. 20. D-our. G~>sii klavir. 5. J. Poseh: »Dva sna«. DvosHssen ženssi zbor. 6. G. Wicht!. Op. 79. št 2. Trio za troje gosli. 7. L. v. Beethoven: Simfonija št 1. Salonski orkester. Početek točno ob polu 8. uri zvečer. — Žir&vnžkov mešani pevski zbep iz Št. Vida priredi v M-deljo, rine 3 maja skupno z »Gorenjskim Sokolom« izlet v Medvode. — Telovadno dru^ivo ,,Go-r*enjski Sokol" priredi v nedeljo dne 3. maja svoj drugi pešizlet. in sicer v Medvode, kjer se bode vršiia proti 5 uri javna telovadba. Nas^o pilo se bode s prosti'ni vajami i t na orodjih: drog. bradi:a, koza. O hod .z Kranja ob l1 3. uri. pnbod v Medvode cb 3l/a. uri. — Pevsko društvo ,X -onc v Šenartnem pri Litiji priredi veselico v nedeljo dne 3. maja t. i. s petjem in dvema igrama. — Kamniški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda priredita v nedeljo dne 3 maja v dvorani »Narodne čitalnice« veselico s prijaznim sodelovanjem slav. I. slovenskega pevskega društva nLire«. boreri: 1 Suppe: »Pesnik in Seijak«. Ouvertura. Svirata na klavirju žrospici Ana Močnžkova in Štefi Nova kova. 2 »S t a r i n a r i c a«, veselo igra v enem dejanju. 3 Josip Kocijančič: »Majniku«. Moški zbor. Poje »Lira«. 4. A. Aškerc: »Mi vstajamo!« T klamuje gdč. Emica Fischer- ?a. 5. J. Schnabel: »V kostanjevem g a« Duettino za citre. Svirata go-s^jici Štefi Novakova in Mžnka Ke-da. 6 P. Hugolin Sattner: »Na planine !« Moški zbor. Poje »Lira« 7. J. 3oltys: *Siadek sena. Pesern za dvoje citer in gosli. Proizvajata na citre gospici Štefi Novakova in M i n k a K e n d a, na gosli gospod A Vaniček. 8. Srečolov z lepimi do bitki. Začetek točno ob polosmi uri. Vstopnina za člane podružnice 50 vinarjev, za n*ude 80 v. Z ozirom na blagohoten namen, velikodušnosti niso stavljene meje. — Iz Postojine se nam poroča: Gospod Peter Kraigher, trgovec in posestnik v Postojini, je svojo trgovino oddal gospodu Ivanu M i klavcu, trgovcu v Ljubljani. — Domaća industrija. Pred dobrim letom otvorila se je v Ilirski Bistrici velika tovarna za usjne, pod tvrdko: Ivan Valenčič & Comp. Kako izborni so izdelki te tovarne, priča nam dejstvo, da je ena največjih reških tovarn radi te konkurence ustavila delo, ker je izborno Valenčičevo usnje povsod zaslovelo in se ga so-sebno na Reki ljudstvo kaj rado poslužuje. Na Kranjskem je dokaj g. trgovcev, ki dobivajo slabo in drago robo od nemških tvrdk, domačine, ki so znatno ceneji, se pa navadno prezira. Povsod bi nam pač moral veljati zlati izrek »Svoji k svojim!« — Šmarsko-rogaNko učiteljsko društvo preložilo je svoje zborovanje od 3. na 10. dan maja — ob dveh popoludne — fcer priredijo isti dan člani ljubljanskega gledališča gledališko predstavo v Smarji. — Tujci v Ljubljani. Meseca aprila je došlo v Ljubljano 2434 tuj- cev, in sicer jih je bilo v hotelu »pri Slonu« 736, »pri Maliču« 398, »pri Llovdu« 266, »pri južnem kolodvoru« 177, »pri bavarskem dvoru« 125 in v ostalih gostilnah in prenočiščih jih |e bilo 732. Meseca marca je bilo došlo v Ljubljano 1898 tujoev. — Napaden sprevodnik. V bližini Nabrežine je bil danes ponoči na vlaku napaden sprevodnik Andrej Jurkas iz Ljubljane, stanujoč v Ce-gnarjevih ulicah štev. 4 Ko je vlak št. 101 vozil od Nabrežine navzgor, skočil je neki človek na vlak in prišel v hišico na vagonu, kjer je sedel Jurkas. Leta je vprašal tujca, kaj hoče in mu zaukazal, naj se odstrani in ker se na poziv le ni hotel odstraniti, dal je Jurkas s svetilko znamenje, da se vlak ustavi. Med tem pa je tujec sunil Jurkasa z bodalom ali nožem v levo stran s tako silo, da mu je prerezal plajšč in predrl debel notes, ki ga je k sreči imel v žepu ravno na mestu, kamor je priletel sunek. Da ni imel Jurkas tega notesa, bi ga bil napadalec zabodel, tako pa ima le neznatno rano na prsih. Napadalec je nato skočil z vlaka in zbežal. Vlak se je bil na dano znamenje ustavil. — Električnega voza se je ustrašil danes ob pol 11. uri dopoludne na Dunajski cesti konj poseBtnika Ivana Laciana iz Domžal in zdirjal po Dunajski cesti proti mestu. Ivan Lacian je skočil z voza, da bi konja prijel pri glavi, med tem pa je konj skočil na stran in zlomil oje, ki je zadelo Laciana po roki in mu odrlo kožo — Povozil je včeraj ob pol 7. uri zvečer na Dunajski cesti pred hišo št. 47 hlapec Franc Lekše 31/* leta starega črevljarjevega sina Franceta Sitarja. Deček se je igral z drugimi otroci na cesti, ko je Lekše privozil in se ni mogel pravočasno izogniti. B«l je le lahko na levi roki poškodovan. — Na Golovcu so v Rakovni škem gozdu trije dečki polomili 30 malih smrek in jih zruvali iz zemlje. Tudi na drugih drevesih so polomili veje. — Nevarna tatica Marija Rogina, 24 let stara, rojena v Goleku, je ušla iz Črnomija, kjer je bila pod policijskim nadzorstvom. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 37 izseljencev s Kranjskega. — Izgubljene reči. Postrež kinja Marija Darear, stanujoča v Hrenovih uiicah št. 6, je izgubila danes zjutraj na poti od »Zvezdea po Wol-fovib ul cah, Marij nem trgu, Špital-skih ulicah in po Mestnem trgu do stolne cerkve denarnico, v kateri je imela 6 K, svetinje in recepise. — Posestnica Marija Perko v Spodnji Šiški je izgubila danes zjutraj v Gradišču bankovec za 10 K. — Priloga. Današnji list ima prilogo o zalogi knjig Gabrščekove tiskarne v Gorici. * Najnovejše novice. Za s v e t o v a c 1 a v s k o p o s o j i i n i c o je prišel sodni dan. Jutri ee skoraj go tOvo napove konkurz, ker s tem dnem zapadejo zelo velike svote. — Od likov i n albanski metropolit. Cesar je podelil nadškofu v Skutari in metropolitu albanskemu Paskvale G ue rini j u red železne kron I vrste. — Pred izseljevanjem v Cile, oziroma San Paulo svari nižjeavstrijsko namestništvo v posebnem razglasu, ker so tam razmere obupne, — Snežni plaz podsul mesto. Vsled potresa je zdrknil ve iikanski snežni plaz z gore Turtler-berg na mestece Frank v Kanadi ter podsul večji del mesta Nad sto oseb je mrtvih. Obenem je začel Turtler berg bljuvati ter pokril na 20 klm naokoli vso pokrajino. — Boj med županom in občinskim svetovalcem. V občini Oortonu v Abru-cih je streljal občinski svetovalec C ogli eri na župana grofa Bal de llija ter ga nevarno ranil. Slugo, ki je prihitel županu na pomoč je Go glieri zabodel. Župan je še imel to liko moči, da je šel po puško ter napadale* ustrelil. — Grde orgije so priredili častniki in druge osebe »boljših« krogov v mrtvašnici v Milhlheimu. Neka dama je na posle dicah umrla. Zaprli so mnogo oseb. — Samomor duhovnika. V Me ranu se je zastrupil župnik D a ne k iz Bonlovice. Obenem si je z britvijo prerezal žile na rokah. — Izginil je iz Zadra poročnik Niko Giu kich 22. pešpolka. Nemiri na Hrvatskem. Molk deželnega glavarja, glavarja po imenu Khuena-Hedevrarvj a ne more umiriti razdraženih zagrebških duhov, pač pa jih razpihuje vse bolj in bolj, ker njegov molk ne pomeni drugega, kakor odobravanje vsake protizakoni-tosti, vsakega nasilja, vsake grdobije in zasmehovanja. Včeraj so se ponovile zopet de- monstracije v Zagrebu v večjem obsegu. Zagrebške gospodične so dale služiti mašo-zadušnico za ustreljenega Pasa-rića v Zaprešiču. Maša se je Blažila v cerkvi sv. Marka v gornjem mestu. Po maši so pele zunaj pred cerkvijo, ki je nasproti banovi palači, hrvaško himno „Liepa naša domovina". Med petjem je že začela policija takoj razganjati in grabiti. Nastalo je kričanje, in najbolj so se slišali klici: „Abzug Hedervarv!" Ta klic je sedaj na jeziku vsakomur v Hrvaški, ali to ni več navaden klic, temuč klic poln pomena. . . Glavne ulice je popolnoma zasedlo vojaštvo, ali to ni moglo zadržati meščanstva, da da duška svojim čutilora. Koder koli so le mogli, so ljudje pobegli v glavni del mesta, na Ilico in Jela-čičev trg, kjer je bila naravnost impozantna demonstracija. Ni se razbijalo niti se brezmisilno hrumelo, temuč se je jednostavno dalo izraza popolnoma promijeni hrvaški zavesti. Dika te impozantne demonstracije so bile Hrvatice, okrašene s trobojnimi trakovi. Pele so ponosno narodne pesmi, kakor da hočejo reči: „nikaka moč ne more uničiti hrvaškega naroda, me hrvaške žene smo popolnoma zapopadle narodno dolžnost. Razume se, da so jih zapirali, a ko so jih peljali v zapore prepevale so med potom hrvaško himno, a občinstvo jih je pozdravljalo s prisrčnimi klici in odkrivanjem. Demonstracije, ki so se pričele ob 1 ,11. uri so trajale do 12. ure. Zaprtih je bilo 17 oseb, a to največ izmed krasnega spola učiteljiščnice in učenke liceja. Zvečer ob 1/18. uri so se demonstracije ponovile ter je bilo tudi ob tej priliki zaprtih več oseb. Vojaštvo je pozno v noč stalo z nastavljenimi bajoneti. Bana straži več vojakov kot je opek na njegovi palači. Danes se pričakujejo nove demonstracije, ed katerih se prej ne odneha, dokler ne začne vladati pravica in zakon. Delavstvo je namreč napovedalo za danes velik shod. Ker se pa isti, kakor vsi dosedanji skoraj gotovo prepove, prišlo bo do obnovljenih de monstracij. Gibanje na Hrvaškem. Nad nezakonitostmi, ki jih neprestano uganja v Hrvatski madjaroneki vodja ban Hedervary, zgraža se ves Zagreb, zgraža se cela dežela. Nikjer na svetu se še ni zgodilo, a se gotovo tudi zgodilo ne bo, kar se dogaja na Hrvatskem: masa vstaja na obrambo zakona' proti onim, ka terim je poverjeno varovanje zakonov, a protizakonitost se brani in varuje s pomočjo golih sabelj in bajonetov, s pomočjo konj in pušek. Kaj takega se ne godi niii med najbolj divjimi divjaki. In do tega je pri vedel Hrvatsko sedanji ban grof Khuen Hedervarv. V vseh ustavnih deželah — in taka bi morala biti Hrvatska! — si prizadevajo poglavarji, ko opazijo kako vrenje med narodom, da točno preiščejo vzroke nezadovoljstva, in če je nezadovoljstvo opravičeno, bodo razumni poglavarji vsekakor odstranili vzroke nezadovoljstva. Tako je povsod, ali tega ni v Hrvatski, katero je napravil Hedervarv za deželo izjem, deželo brez zakonitosti, deželo korupcije, a sedaj za deželo — življenja. Zadnjim demonstracijam v Zagrebu in po drugih mestih Hrvatske je samo eden vzrok: kršenje zakona, gaženje narodnih svetinj. A kaj vidimo? Vidimo tako jasno, da se brez zakonitosti ne misli napraviti konca, prepričujemo se, da Hedervarv ne mara za narodna prava, temuč hoče s pomočjo vojske popolnoma pacificirati Hrvatsko, da tako pride do svojega končnega življenskega cilja — do uničenja hrvatske zavesti, do propasti hrvatskega naroda. To je že jasno vsem, pa tudi onim, ki se do-sedaj o tem popolnoma dvomili. Ko so bana pred nekaterimi dnevi pozvali opozioionalni poslanci, da neha z nezakonitostmi, da se naj drži vsaj zakona, o katerem pravi, da mu je alfa in ornega celega njegovega delovanja, kaj se je zgodilo? Zgodila se je brezsramnost, ki jo mora storiti le najhujša zmota. Našel se je namreč mameluk iz Khuenove garde, ki je srdito dokazoval, da madjarska zastava sme plapolati na teritoriju Hrvatske, ker da je to konvencionalno, da je to Že usus. Ali ne pomeni to, dati narodu novo zaušnico polno žalitve na tepeno Že lice? Ali ne po meni to izzivanje, hajduško provokacijo? Ne pomeni li to direktni poziv na splošno narodno ustajo, kateri se vedno bolj kažejo vsa znamenja? Ne pomeni li to reči javno in odkrito: moja volja je zakon, a moja volja je — tvoje uničevanje? Res, samo to pomeni in ničesar druzega. Khuen pač misli, da bo s svojo močno roko zopet potlačil vse to gibanje, ali v tem se bo zmotil tako, kakor se ni še nikoli. Stopnja, na kateri stoji najnovejše gibanje na Hrvatskem, je najmočnejša, ki more biti v modernem veku, a ta stopnja je pozitivni zakon, pred katerim se bo spremenila v prah Khuenova brez-zakonitost in njegovo nasilje. Cilj, za katerim gre Khuen, je povsem dobro znan najoddaljenejšemu človeku na Hrvatskem, a to mnogo pomeni, čeravno zakriva to ban in njegova družba. Ali mar misli, da bo uničil celo gibanje že s tem, da pleni opo* zicionalne časopise samo zaradi tega, ako je v njih le zapisana beseda »demonstracija«, in da njegovi časopisi premišljeno molče, seveda na višjo zapoved. Zaman je' tudi to postopanje; ako se v provinciji tudi ne zve po zagrebških listih ničesar o dogodkih v Zagrebu, vendar se zve vsaka ne spodobščina, ki jo zakrivi ban. Zigreb je napet, kakor še nikoli dosedaj; ne moti niti to, da je me sČanstvo neprestano obkoljeno z vojaštvom in orožniki, to le še bolj razburja. Razburjenost in ogorčenost prehaja kot nekaka inflaenca na provincijo, ki se čuti močno in premišljeno. Vse se to tako pomaiem pripravlja, a glavar molči, skriva se in zadovoljnega obraza kakor da čaka, kdaj bo prelil hrvatsko kri, kdaj bo šel v triumfu v Budimpešto. — Z* sedaj je vsem v Hrvatski na jeziku eden klic: »Proč s Hedervarvjem!« Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 1 maja. Na današnjo sejo poslanske zbornice so prišli socijalni demokratje z ru-dečimi, krščanski _ socialci pa z belimi nageljčki. Že začetek seje je bil jako viharen. Baxa je zopet prijel prezidenta grofa Veterja, zakaj se ne protokolirajo češki govori. Ko je Vetter izjavil, da se to tudi v prihodnje ne izgodi, je nastal velik ropot. Klofač je potem čital dolgo poročilo o svojem potovanju po Balkanu in ostro napadal grofa Golucho\vskega, ker je ministru zunanjih del očital šuftarijo, je bil poklican k redu. Med Vsenemci in Mladočehi je pri ti priliki prišlo do ostrega konflikta. Ko je potem ministrski predsednik Korber odgovoril na 18 različnih interpelacij in predlog, naj se odpove trgovinska pogodba s Srbijo, odkazan carinskemu odseku, je hotel podpredsednik K a i s e r sejo zaključiti. Stein je predlagal, naj se seja nadaljuje in ta predlog je tudi obveljal. Zbornica je potem volila najprej kvotno deputacijo, na kar se je začela razprava o nujnem predlogu zastran nadškofa Kohna. Prvi govori dr. Stranskv Dunaj 1. maja. Danes so bili italijanski poslanci pri Korberju pritožit se, da se vrše zdaj v Trstu slovenske kazenske obravnave. Kaj je Korber italijanskim poslancem odgovoril ni še znano, ve se samo, da Italijani z odgovorom niso zadovoljni. Dunaj 1. maja. Ravnokar so došle v parlament vesti, da so se danes v Gradcu, povodom praznovanja 1. maja primerili veliki izgredi Policija je rabila orožje. Govori se celo, da sta bila dva redarja ali ubita ali težko ranjena. Potrjena ta vest še ni. Carigrad 1. maja. Splošna sodba je, da je vojna med Turčijo in Bolgarsko skoro neizogibna. Carigrad 1. maja Provzroči-telj atentata na otomansko banko je neki bolgarski učitelj. Hotel je pobegniti, a policija ga je vjela. Carigrad 1. maja. V Solunu vlada silna panika vsled dogodiv-Ših se dinamitnih atentatov. Eksplozija v otomanski banki je bila tako silna, da se je streslo vse mesto. Dva izmed dinamitardov sta bila ubita, ranjenih je pa mnogo ljudi. Gospodarstvo. Kako povzdignemo govedorejo ? (Dalje.) § 2) Društvo se ustanovi za pet let. Nikdo ne more izstopiti pred tem časom izvzemši, če se preseli iz kraja. § 2.) Članov se sprejme do . . ., ki se zavežejo pustiti vsakih 14 dnij pregledati živino. § 4) Troške trpe člani razmerno s številom poskušenj in krav. Plačajo odboru vsakega pol leta. § 5 ) Društvo voli upravni odsek treh članov. Ti se vsako tretje leto menjaje izločujejo, žreb odloči, kateri se izločijo prva leta. Odsek voli izmed sebe predstojnika, ki je poslovodja in blagajnik. § 6) Odbor najame mlekogleda. Ta ima preiskavati mleko vsake posamezne krave. Naroči se Gerberjev aparat za določevanje mlečne maščobe. Mlekogled vknjižuje natančno količino mleka in masla, ki se iz njega naredi, kakor tudi ono uporabljene krme. Narediti ima zapisnik in pregledni izkaz medsebojnih razmer vseh krav, da se lahko odbe-r^jo one, ki bi bile sposobne za zboljšanje in poplemenenje splošne govedoreje. § 7.) Računsko leto traja od 1. majnika do 30 aprila. Račun se mora pred prvim junijem poslati nadzorniku, voljenem od občnega zbora. Vrniti ga mora vsaj 14 dnij pred občnim zborom predstojniku. § 8.) Občni zbor zboruje vsako leto najpozneje meseca julija. § 9.) Kdor hoče izraziti svoje želje na obenem zboru se mora zglasiti pri predstojniku vsaj 8 dnij pred občnim zborom. Zboruje se z navadno večino glasov. § 10.) Vsak član ima glas, bodisi osebno navzoč, bodisi po obla-ščencu. § 11 Občni zbor sklepa o spremembi pravil le s polovico navzočih članov. Ce ni te, se sžtiiče vsaj po preteku 14 dnij vnovič občni zbor. Ta je sklepčen ne glede na število navzočih članov. § 12 ) Društvo se razpusti le po sklepu občnega zbora. . . . slede datum in podpisi. (Konec prih.) — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca aprila 1903 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 932 strank 495.685 K 50 h, 803 strank pa dvignilo 326.668 K 93 h. — Splošno kreditno društvo v Ljubljani. Denarni promet meseca aprila: Prejemki 188 4ll K 30 v, izdatki 187.941 K 52 h, skupni mesečni promet 376 352 K 82 h, promet januvar—april 1,828 891 K 98 h. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprilu 1903 je 120 strank vložilo 29.605 K 62 h, 92 strank dvignilo 31.562 K 18 h, 11 strankam se je izplačalo posojil 14 800 K, stanje hranilnih vlog 697.053 K 58 h, stanje hipotečnih po-posojil 483.687 K 74 h, denarni promet 111 802 K 93 h. Poslano/' G. Josipu Knificu, beneficijatu v Tomidlju. Ker ste se v svojem članku »Laži z barja« v »Slovencu« od 22. m. m. zaleteli tudi v mojo osebo in me prav robato osebno napadli. Vam danes posvetim par vrst, dasiravno bi zaslužili, da bi Vam posvetil — s Čem drugim! JVi pišete med drugim »da je Fr. S., ki se meša v vsako stvar in krpa neumne rekurze, — po hudi agitaciji spravil v II. in III. razredu cele 4 volilce skupaj, tako da še kandidatov ni mogel postaviti in tudi v I. razredu bi bil pogorel brez zvite Jerice itd.« — Da je to gosp. Jože Knific. prav navadna in zato tudi nesramna laž, izpričuje volilni zapisnik o zadnjih občinskih volitvah v Tomišlju in pa ondotni gosp. nad-učitelj kot nepristranska oseba. A prav gotovo je, g. Jože Knific, da bi bila volitev v I. razredu drugače iz- *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. palm, da se gdč. Jerica Z. — ki je napram nadučitelju J. T. se zavezala in ga zagotavljala, da ne bo na nobeno stran volila, — volitve pa pooblaščencu M. P. ni udeležila in da je g. nadučitelj volil. To je vsem znano. Tako in nič drugače je s to volilno zadevo, in če trdite Vi zdaj kaj drugega, ni nič nego navadno in umazano zavijanje! Pa, o tem dovolj, — zdaj prideva do druge točke — do krone, ker Vas menda te bolj zanimajo, še bolj pa — na-se vlečejo! — Kakor znano, je ranjki g. M. P. izposodil v svrho občinskih potrebščin 400 K in jih v to tudi porabil. Ta svota je bila vpisana v dotičnem občinskem računu, ki je ležal skozi 14 dni vsakemu, tako tudi Vam, na vpogled! Takrat bi se bili oglasili! — Ali — g. Jože Knific je cel čas molčal, le zdaj otresa svoj jezik! Ker pa otepata zdaj na vse strani ž njim in se celo v »Korlčka« zaletavate, Vam povem, da t a V a s prav nič ne briga, ker je bolje preskrbljen kakor bi bil pa — pri Vas! Fr. Švigelj, (1177) posestnik v Brestu. Bratje Sokoli! V nedeljo, dne 3. t. m. priredimo drugi letošnji peš-izlet in sicer čez Cernuče, Gameljne v Tacen in skozi Št. Vid v Ljubljano. Ob ugodnem vremenu se zbiramo v društveni obleki 22. uri popoludne v telovadnici, uar! Odbor. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze SAlozbeni papir; 1. 4'2e/t majeva renta . . 4-2°/« srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta 1. maja 1903. zlata ft°/0 ogrska kronska 4°/o sV7o Uenar 100 70 100 55 10110 12110 99 55-121*20 9975 100-— 100*— 100 95 99-60: 99 65 10115, 107 50 101 — 101 — 100 — Blago 100 90 10075 101 30 12130 9975 12140 10195 10060 10060 10210 108-50 102— 10T5C 10C-70 zlata *7o posojilo dežele Kranjske 4i;a°/o posojilo mesta Spljeta AVt°/t » » Za£a ft1/,0 Obos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. do' Ž o 41/,0 o zast. pis. gal. d. hip. b. 1* o pc§t- kom. k. o. z 10° o pr...... 41l8° o zast. pis. Innerst. hr. 4*/^ o „ „ ogr. centr. deželne hranilnice 4,/ac/o zast- Pis- °&r- hiP- b* 4V*0/o obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 100-— 101*— 41',0 o n češke ind. banke 100— | 101 — 4% prior. Trst-Poreč lok. žel. 98 501 —— 4°/0 „ dolenjskih železnic 99-501 99 75 3°/0 „ juž. žel.kup. Vi Vi I 308 — 309 50 41/,0 o av. pos. za žel. p. o. s 1011— 102 — Srečke. Srečke od leta 1854 . . . 174*- 184 — „ „ „ I86OV5 • • 183— 18540 „ „ 1864 ... j 248 — 252 — uzske..... 158 — 159 — zemlj.kred.I.emisije || 277—j 282 — ,. D. „ 275 - 279- ogrske hip. banke . 260— | 263 — „ srbske a frs. 100 — 80*— 92 — „ turske..... 118— 119 — Basilika srečke . . 19—I 20*— Kreditne , . . . 438 — 442 — Inomoške „ . . . 8 i"25 83 25 Krakovske „ ... I 74 — 78*— Ljubljanske „ ... 70— 75 — Avstr. rud. križa .... 5490 5590 Ogr. „ „ «... 27 - 28- Rudolfove «... 68'- 75 — SalcburSke „ . . 75'— 79 — Dunajske kom. „ . . 440-— 445*— Delnice. Južne železnice • . . 44*— 45'— Državne železnice .... 689"— 690 — Avstro-ogrske bančne del. 1604 — 1614 — Avstr. kreditne banke . . 674— 675* — Ogrske , B . 725*50 726 50 Živnostenske „ . . 252 — 253*— Premogokop v Mostu (Brux) 685 - 688 — Alpinske montan .... I 390— 391 — Praske želez. ind. dr. . . 1685— 1694 — Rima-Miiranyi..... 484*— 485*— Trboveljske prem. družbe . | 395 — 390 — Avstr. orožne tovr. družbe B 353 — 354 — Češke sladkorne družbe . i 155'— 157 — Valute«** C. kr. cekin...... 1132 1138 20 franki....... I 1905 1907 20 marke....... 23*42 23 49 Sovereigns...... 23'92i 2398 Marke........ 116 95 117 10 Laski bankovci..... I 95 25 95 45 Rubjji........ I 252 75| 253*75 Žitne cene v Budimpešti. dne 1. maja 1903. Termin* Pšenica za maj . . . za 50 kg K 777 n oktober. . „ 50 „ n 751 B2 n maj . u 80 „ rt 656 Koruza 11 maj . . M 50 n m 629 11 julij . . „ 50 ,« •1 633 Ovf^s n oktober . n BO „ ■ 557 Efekti*. Nespremenjeno. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. aprila: Vincencij Kropar, delavčev Bin, 9 me8., Strelisko ulice St. 15, Meningitis. T deželni bolnici: Dne 25. aprila: Ivan Srebrnjak, hlapec, 37 let, jetika. — Josip Ločnikar, gostač, 68 let, Paralvsis cordis V otroški bolnici: Dne 25- aprila: Ivana Male, pekova hči, 4 mes., Bronchitis capillaris. — Fran Zadnikar, delavčev sin, 4 leta, skarlatica. Angeljnovo milo IMEarzeljsko (belo) milo = Jamčeno čisti jedrni mili. — = s znamko (972—8) sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! .........■ 11...... ....... Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Meteorologično poročilo. April Čas opazovanja Stanje barometra v mm. -r——i ti O t-, cr O. > s g &s Vetro vi Nebo 30. 9. zv. 7314 10*6 sv. zahod jasno 1. 7.zj. 7313 116 sr. jzahod del. jasno 2. pop. 7313 15 3 tsr jzahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 12*9°; normale: 12 0°. Mokrina v 24 urah: 00 mm. Zahvala. Povodom smrti naSega nepozabnega sinčka Pepčka izrekamo iskreno zahvalo za dokazano sočutje, toliStevil 10 spremstvo pri pogrebu in za darovane cvetlice. (1176) Globoko žalujoča rodbina Josip Perhauc. Ljubljana, 29 aprila 1903. 1111111 Pred zajutrkom 1 kozarec rogaškega , Tempel - vrelca" učinkuje vodo gonilno, apetit vzbujajoče in po-vspesuje pretvor. „S t y-ria-vrelec" ima sicer isti, amočneji vspeh. Poljedelski in vinorejski stroji Za prodajo teh predmetov iščejo se od neke dunajske tvrdke sposobni zastopniki in agenti proti stalnemu plačilu in proviziji. Le te stroke vešči gospodje naj pošljejo svoje ponudbe z natančnim naznanilom dosedanjega delovanja pod šifro ..I? In wrli i ne na adreso: (1188—1) Landvv. VVochenblatt VVien, Graben 26. Štev. 15.102. (1179—1) Ustanova za ženitno opravo. Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto ustanovo v znesku 200 K osnovano po tukajšnjem občinskem svetu povodom srebrne poroke Njih Veličanstvo. Do te ustanove imajo pravico uboge, poštene in v Ljubljano pristojne dekleta, ki so se v Času od 24. aprila 1902 do današnjega dne omožile in je prošnje za njih podelitev vlagati do 20 maja t. I. pri tem uradu. IL^estzcLl mag-lstrat 13"U-"blj3.rxsi^:I dne 24. aprila 1903. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod lz Ljtibijarte juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L^psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce - Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monako vo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez KJein-Reifi;*ag v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Fi.ago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi L in II. razreda.) — Proga v Nove mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne isto tako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljana juž. kol. Proga i% Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi I. in H. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago -.direktni vozovi I in II. razr ), Karlove va-e, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer oso' ni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, čez Kleiu-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega — Ob 8. uri 38 m zvečer osobLi vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8 uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Zamni3r. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1) „ANDROPOGON (IznajriilclJ r. Hcrrniann, Zgornja Polskav«) m "t-JB ■ je najboljše, vsa pričakovanja preka§a joče Mreil»tvo kh r«*«* 1«**, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, KI zabrani lz|iBfln»Jf- Irm In odHlranl |»rn-linje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast' las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice it 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. dllavna zaloca In razpožlljalot v RtJ ubijani pri gospodu Vaso Petričić-u. "V /nloicl imata tudi gg. E. Hlahr in V. pl. Trnltocz? v IJultiJanl in g. A. Kant v Hran|u. Dobiva se tudi v 1%'ofem meatu W lekarni pri Atijc^ljii4*. Preprodajalci popust. (21315) 3(ontorista in trgovskega pomočnika vojaščine prosta ter blagajničarko ne pod 30 let staro sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe: Poste restante št. 7 Ljubljana. (1189-1) Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbovanje), postrežba na dan od 5 K naprej. V maju in septembru še ceneje. Sezona od 1. maja do konca oktobra. Krapinske # Toplice Hrvatskem Leta 1902 je bilo 4567 ijudi. Od za- gorjanske železniške postaje „Zabok-Kra-ipnska -Toplice" oddaljene za jedno uro vožnje, Od 1. maja vsak dan zveza po omnibusih s to postajo. — 30° do 35° R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in članski revmi In njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevrai-glji, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (8udariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja (1017—3) kopališko ravnateljstvo. s srenjskimi pravicami, obsežno 37 oralov, proda iz proste roke Tcmaž ZLvTe-terc posestnik v Polje ali pri Bearnnjali na Gorenjskem. (1164—2) sprelme Fran Škrbec, krojač v Ložu (Notranjsko). (1162—2) Jzvežbane, samostojne ice stanov izdelovatel in bluz se sprejmejo za celo leto proti dobri plači, eventualno proti kontraktu in povračilu potnine — Ponudbe na Maison Sachs Reicfi, Reka. Cela oskrba ni izključena. 1160-2 3(repčajte se s ulmbaškim rc-dilnim pivom katero se dobi v »»tel^lenlfali pri Sdmund 3{avčič-u v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glavne pošte. (11—98) St. 14244 (1132-2 Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 600 kron v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škro-fuloznih otrok v morsko kopelj v Gradeži. Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do 15. maja letos in v njih posebne naznaniti, ali bode bolnega otroka spremil kdo domačih sam do Tržiča, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bo magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana dne 17. aprila 1903. Kot glavnega zastopnika za Kranjsko s sedežem v Ljubljani sprejme stalno izobra ženega gospoda domača zavarovalnica prve vrste proti plači in povračilu potnih dijet ter z upanjem na starostno preskrbo. Prosilci neomadeževanega vedenja naj se predstavijo dne 2. in 3. maja od 10.—1. in 3.—6. ure v hotelu „Pri slonu" v Ljubljani. (U9[ i Vsled izpraznjenja poioTico trgovinskega lokala C primorana velik del svoje zaloge in sicer v oddelkih prodati po zelo znižanih cenah. Najprej se bode prodajalo: raketi, kolesarski plašči iz kaučuka, palice za izprehod, palice za liribolazce, vsakovrstne igrače, košarice, potne kovčeke in različni galanterijski iu usnjeni izdelki. (liso—i) Prodaja pričetih vezenin, uzorcev, predtiskanih ročnih del itd. se bode pozneje naznanila. Priporočam poslužiti se ugodne prilikeVp^ prav ceno in dobro na kupovanje in belježiin z velespoštovaiijem""" £jubljana9 Jttestni trg St. 8. » T prej Karol Karinger. I Sprejema zavarovanja člove&kega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka v Prag*i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vseikozl slovansko - narodno u pravo. (gg_49) Vsa pojasnil* daje: Generalni zattop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši 6t«v. mrse. Zavaruje poslopja in premičnine prnti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Ta v* ar Lastnina in tisk »Narodne tiskarne". 2973 131^