v Leto X /8. številka/15. avgust 2001/Brezplačno! občine Trebnje mesečnih elektronska pošta: glasiloobcanov@trebnje.si NJIHOVIH OSEM LET Tone Pavček je zapisal: “Uganite, kako se pride do zvonika in do oblakov. Enostavno, s hojo otroških korakov.” Verjetno ga ni starša, ki ne bi s ponosom zrl na svojega otroka. Otroka, ki je zrcalo njega samega. Velikokrat pravimo, rii važno, kaj je po poklicu, važno je, da svoje delo opravlja vestno in pošteno. V življenju nam je ponujenih veliko poti. Ali izberemo pravo, pa nam kasneje pogosto kažejo zarisane črte na obrazu. Prav je, da se ob koncu šolskega leta ponosno ustavimo ob šesterici mladih, ki so poleg drugih, uspešno zastopali našo krajevno skupnost, Dol. Nemška vas, skozi vseh osem let. Osem let ni kratka doba. Vanjo so vtkana lepa in manj lepa doživetja, v njih se skrivajo uspehi in neuspehi, prve ljubezni in razočaranja ... A na koncu je vsakdo postal nekdo. Nekdo, ki je vreden spoštovanja. K temu prav gotovo največji delež prispevajo starši, njihov odnos do dela in do izobraževanja. Pomembno je pozitivno sodelovanje z učitelji, z delom na šoli sploh. Naj ob tem pohvalimo učiteljice v Dol. Nemški vasi, ki so naše otroke prve prijazno pospremile na njihovo romanje, ter učiteljice in učitelje v Trebnjem, ki so jih spremljali še naslednja štiri leta. Vsi skupaj so s svojo strokov- no usposobljenostjo zelo pripomogli k uspehom naših otrok. Teh uspehov ni bilo malo. To nam pove že dejstvo, da so med petimi najboljšimi učenci trebanjske šole kar trije iz krajevne skupnosti Dol Nemška vas. S ponosom predstavljamo: Matejo Gabrijel, Jasmino Gabrijel, Sašo Gognjavec, Jaka Severja, Simono Kuken-berger in Jasno Mole. N. G. /Foto: Franc Bartolj/ Grafična ponazoritev poteka avtoceste preko Medvedjeka SPREJET LOKACIJSKI NAČRT ZA AVTOCESTNI ODSEK BIČ ■ KORENITKA Na podlagi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine Trebnje, ki jih je Občinski svet sprejel v začetku junija letošnjega leta, je Vlada RS 21. junija 2001 sprejela Uredbo o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Karavanke - Obrežje, na odseku Bič - Ko-renitka, s katero so vzpostavljene vse pravne osnove za pričetek aktivnosti na realizaciji načrtovanega odseka. Odsek Bič - Korenitka, v dolžini 4.820 km, je del dolenjskega kraka avtoceste, ki se na zahodu navezuje na odsek Višnja Gora - Bič, na vzhodu pa zaključi pod naseljem Korenitka. Priprava lokacijskega načrta je potekala v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za promet ter Družbo za avtoceste v RS. Poglavitna vloga Občine oziroma njenih strokovnih služb pri pripravi načrta je bila snovanje in argumentacija rešitev, ki so sprejem- ljive tako s prostorskega, okoljevarstvenega in tehničnega vidika, kakor tudi z vidika interesov lokalne skupnosti. V okviru povezovanja s tangiranim prebivalstvom so bile organizirane javne obravnave, v Velikem Gabru je bila zaradi kasneje spremenjenih rešitev obravnava celo dvakrat. Kljub tekočem usklajevanju v fazi priprave načrta in podanim pripombam v času javne razgrnitve se občinske strokovne službe niso mogle strinjati s stališči, ki so jih ministri podali na posredovane pripombe. V okviru dodatnih mnenj in argumentov, ki so bili posredovani ministru za okolje po že zavzetih njihovih stališčih do pripomb, so bile ponovno podane zahteve za osvojitev posameznih rešitev, pripravljenih s strani občinskih strokovnih služb. (Dalje na 2. stranij OBNOVLJENI MOST NA MIRNI Promet po temeljito obnovljenem kamnitem mostu je stekel v soboto, 4. avgusta. Investitor Direkcija RS za ceste in izvajalec del Gradbeno podjetje Gradis sta se “skoraj” držala obljubljenih rokov izgradnje, nekajdnevno podaljšanje gre le na račun nepredvidenih del, oz. sanacije še dveh obokov. Lahko rečemo, da je most lično obnovljen, predvsem pa trdno, saj ne bo omejitev nosilnosti. Mirnčani se sicer še vedno sprašujemo, zakaj pri tako veliki investiciji niso mosta primerno razširili, saj je, resnici na ljubo, tudi današnja podoba kraja nekoliko spremenjena, kot je bila tista pred sto leti. Podoba središča se bo spremenila z izgradnjo lesene brvi ob mostu. Betonski nosilci so zgrajeni, izdelani so tudi lepljeni leseni nosilci brvi, vendar se je montaža zaradi še vedno neurejenih lastninskih razmerij zemljišča zavlekla Po izjavi predsednika Sveta KS Mirna, g. Janeza Bračka, bo brv za pešce narejena do začetka septembra in bodo šolarji že lahko varno hodili po njem. Seveda se bomo Mirnčani tudi na to spremembo okolja privadili. D.Z. AKTIVNI V ZŠAM TREBNJE ZŠAM Trebnje že nekaj mandatov vodi samostojni podjetnik Jože Trlep, ki je v združenju zelo dejaven. Svojo pisarno imajo na Rimski 33, kjer se redno dobivajo. Predsednik ZŠAM je povedal, da so šoferji in avtomehaniki zelo povezani, da izredno dobro sodelujejo v celotni dolenjski regiji, ceste preusmeri na staro cesto in se s tem izogne plačilu. Ogroženost je po vaseh, kjer promet poteka, bistveno večja. Člani združenja se redno udeležujejo srečanj na regijski in državni ravni. Prisotni so bili na 29. kongresu zveze poklicnih šoferjev Evrope, ki je letos potekal od 1. do 3. junija v Dornbirnu. Med 32 v katero sodijo: Novo Mudeleiencer trebanjske ZŠAM na 29. evropskem kon- P^pori, ki so jih pred- mesto, Krško, Bre- n žice, Črnomelj -8™“ ' »ornblr™ Metlika - Semič (ZŠAM Bela krajina), Gorjanci in Trebnje. Njihov interes pa je vključiti še več, zlasti mladih šoferjev in avtomehanikov. Zavedajo se, da več kot jih bo, močnejši in uspešnejši bodo. Na občnem zboru 18.3. se je 50 prisotnih udeležencev zaustavilo ob doseženih rezultatih in ob aktualni problematiki. Tako so ugotovili, da občina v prostorskih izvedbenih aktih parkirišč ne planira in da se pojavlja na tem področju vse več nedovoljenega in neprimernega parkiranja. Opozorili so tudi na zgostitev prometa skozi Radohovo vas po vključitvi novega odseka avtoceste in odprtja cestninske postaje na Dobu. Mnogo voznikov se v Biču ali že v Ivančni Goric z avto- stavniki posameznih društev ponesli skozi mesto, je bil tudi prapor ZŠAM Trebnje: Prav tako so bili Trebanjci aktivno in številčno udeleženi na regijskem srečanju v Črnomlju, ki je bilo 14. julija. Zadnjo nedeljo v juliju pa so se z avtobusom odpravili na Rogljo, kjer je bilo vseslovensko srečanje šoferjev, avtomehanikov in delavcev v prometu. Prisotni so bili vsi najvidnejši predstavniki, odgovorni za promet v Sloveniji, med drugim minister za promet Jakob Presečnik in direktor policije. G. Jože Trlep je poudaril, da na vseh srečanjih predstavljajo tudi občino Trebnje, čeprav niso še nikoli dobili niti tolarja pomoči za delovanje društva ZŠAM Trebnje, ki se živi zlasti od članarine. KRAJEVNA SKUPNOST SENTLOVRENC G. Rajko Gliha je predsednik krajevne skupnosti Šent-lovrenc, ki je ena manjših v občini Trebnje. Predsednik je postal pred tremi leti, prej ni bil član sveta. Zaposlen je v mizarskem podjetju HRAŠT v Šentlovrencu kot vodja proiz- vodnje. Podjetje je znano po svojih kvalitetnih izdelkih daleč naokoli. Kljub zahtevnemu delu v podjetju je prizadeven tudi v KS. Veliko časa je potrebno za usklajevanje interesov med občani KS, za vodenje in organiziranje projektov, ki se izvaja- jo v KS, ter za naporno dogovarjanje z občino. Svet KS Šentlovrenc ima 7 članov, na sestankih se dobivajo povprečno enkrat mesečno. Letno ima ta KS okoli 5 mio. SIT prihodkov. (Nadaljevanje na 3. strani) iffll S SEJE OS V sredo, 25. julija 2001, je bila 21. redna seja Občinskega sveta. Svetniki so sprejeli razglasitev kapele Petra Pavla Glavarja in območje gradu Lanšprež za kulturni spomenik lokalnega pomena, prav tako tudi Hom -Livkovo zidanico. Sprejeli so Premoženjsko bilanco občine Trebnje za leto 2000 s tem, da morajo tiste KS, ki v svoji bilanci ne izkazujejo realnega premoženja, do sestave naslednje premoženjske bilance oceniti vrednost premoženja v odnosu na tržno vrednost. Sprejeli so predlog razdelitve sredstev za intervencije v kmetijstvu za leto 2001, kot je predlagal Odbor za kmetijstvo z nekaj dopolnitvami. Podprli so tudi subvencioniranje obrestne mere za podjetništvo v letu 2001. V letošnjem proračunu je za namene subvencioniranja obrestne mere planirano 8 mio. SIT sredstev. Sredstva so odobrili vsem 11 zainteresiranim prosilcem. V nadaljevanju so potrdili povečanje cen programov v vrtcih za približno 10%. Tako stane program v prvi starostni skupini (1 - 3 let) 68.740,00 SIT, v drugi starostni skupini (3 - 7 let) pa 51.197,00 SIT, povečala se je tudi cena skrajšanega programa priprave na šolo in znaša 2.369.034,00 SIT/oddelek letno. V VVE Mokronog so podprli podaljšanje obratovanja tretjega oddelka dnevnega varstva do 31.8.2001, v zvezi s tem pa tudi odobrili zaposlitev kadra za ta čas. Hkrati so tudi potrdili jaslič-ni oddelek v VVE Veliki Gaber, v zvezi s tem pa tudi podprli izdajo soglasja k sistemizaciji delovnih mest. Zaustavili so se tudi ob problematiki in nadaljevanju gradnje na Pavlinovem hribu. V skladu z zazidalnim načrtom je zgrajen stanovanjski blok s prostori sodišča, dva stanovanjska bloka in prvi del poslovno stanovanjskih objektov ob Gubčevi cesti s pripadajočo infrastrukturo in zunanjo ureditvijo. Zgrajeno pa ni bilo glavno etažno parkirišče. Investitor obstoječega kompleksa je bilo Gradbeno podjetje Grosuplje, kjer je leta 1999 prišlo do reorganizacije. Med Občino Trebnje in GPG so potekali in še potekajo pogovori glede neizgrajenih parkirišč. GPG je v zadnjem letu vztrajal na zahtevi, da se spremeni veljavni zazidalni načrt, s čimer bi se pocenila gradnja omenjenih objektov. V nasprotnem primeru GPG odstopa od pogodbe in Občini Trebnje proda komunalno opremljeno zem- ljišče. S sklenitvijo poravnave -v zameno za dolg zaradi neizpeljane gradnje parkirišč naj bi GPG vrnilo Občini Trebnje parcelo, s čimer bi bili dani pogoji za pripravo javnega razpisa in nadaljevanjem gradnje obu-ličnega niza. Končno se bodo na Pavlinovem hribu stvari le začele premikati! Davkoplačevalci upajo, da Občina Trebnje ne bo GPG plačevala za neizvedeno delo. Svetniki so sprejeli plan odvoza odpadkov iz gospodinjstev, vikendov in zidanic v občini Trebnje. Prav je, da se odvoz razširja tudi na zidanice in vikende, ker se s tem poskrbi tudi za ta okolja, hkrati pa se tako povečuje prihodek Komunale Trebnje. Potrebno pa je upoštevati, da je v večjih krajih v občini (Trebnje, Mirna, Mokronog, Šentrupert) upravičen odvoz dvakrat tedensko, ne pa da bi se celo v Trebnjem ponovno odvažalo le enkrat, sicer se bomo dušili v smeteh oz. smradu, vsaj v poletnem času. V zvezi z izgradnjo voda vodovoda Grm - Rihpovec je OS sprejel sklep, da bodo bodoči uporabniki tega vodovoda opravičeni plačila komunalnega prispevka in priključne takse v višini dokazanih vlaganj vsakega posameznega investitorja. Za izgradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja se bodo iz proračuna Občine Trebnje pokrili stroški za nabavo materiala. Potrdili so udeležbo Občine Trebnje na sejmu Alpe Adria 2002 in sprejeli poročilo o letošnji udeležbi na tem sejmu. Po informaciji glede posledic neurja s točo na objektu OŠ Mirna, so svetniki podprli predlog sanacije in izgradnjo dela OŠ. V primeru, da ne bo ustreznih soglasij ministrstev, bo možno izvesti le najnujnejša dela. Zaradi požarov pri Dim Jožetu in Novak Jerneju so odobrili dodelitev finančne pomoči v višini 10 % škode. OS in župan nista podprla predlagane rešitve Odbora za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo, da bi se posamezna gospodinjstva na Pristavici brezplačno priključila na novo vodovodno omrežje, čeprav z izgradnjo novega vodovoda nimajo dovolj pritiska, prej pa s tem ni bilo problemov. Svetniki so se odločili, da bodo najprej izvajali meritve. Med vprašanji svetnikov velja omeniti vprašanje mirnskega bazena, ki še vedno ni ustrezen, čeprav ga kopalci v teh vročih dnevih vseeno uporabljajo. I.V. SPREJET LOKACIJSKI NAČRT ZA AVTOCESTNI ODSEK RIC - KORENITKA Argumentirano se je zavrnila predlagana zasnova priključka Bič in rešitev vodnogospodarskih ureditev v njegovem območju, s katerimi se ni zagotavljalo, da se stanje po izgradnji avtoceste ne bo poslabšalo. Utemeljitve glede nesprejemljivosti pokritega vkopa na zahodni strani Medvedjeka so bile s strani občinskih služb smatrane kot presplošne in strokovno neutemeljene, istočasno pa so bile postavljene tudi zahteve za ustrezno saniranje infrastrukturnih koridorjev, ki potekajo vzporedno z avtocesto. V sklopu zemljiško pravnih zadev je bilo s strani služb že od začetka zastopano stališče, da se iz območja načrta izločijo vsa tista zemljišča, ki niso v neposredni funkciji načrtovanega objekta in za katera obstaja utemeljena potreba po prostoru zaradi nadaljnjih prostorskih in razvojnih možnosti, vključno z zahtevo, da se točno definira način zagotavljanja nadomestnih stavbnih zemljišč za objekte, ki so predvideni za rušenje. Na podlagi dodatnih usklajevanj med predlagateljem načrta in občinskimi službami so bili pri pripravi predloga lokacijskega načrta osvojeni vsi podani argumenti in dodatna mnenja, kakor tudi pripombe in predlogi z javne razgrnitve. Med bistvene prostorske rešitve, ki so bile s strani Družbe za avtoceste prvotno predlagane in so jih občinske strokovne službe v prid lokalnim interesom uspešno preoblikovale in uskladile, velja omeniti: - spremenjeno obliko priključka Bič, kjer se kraka na severni strani navezujeta preko štirikrakega križišča na deviira-no lokalno cesto proti Velikemu Gabru s potekom po južnem obodu naselja, posamezni odseki obstoječe lokalne ceste se ukinejo ter pripojijo kot funkcionalna zemljišča obstoječim domačijam; - vodnogospodarske ureditve na območju Biča, kjer je do razlivnega območja pri Podborštu predviden odvodni jarek za odvod poplavnih vod čez travnate in njivske površine; - prestavitev zadrževalnega bazena iz neposredne bližine poselitvenega območja naselja Bič v južni krak priključka; - izvedba podvoza v neposredni bližini naselja Zagorica, preko katerega je omogočeno normalno gospodarjenje z zemljišči vsem lastnikom, ki imajo svoja zemljišča severno od avtoceste; - potek regionalne ceste na območju Medvedjeka, kjer s svojo traso izkoristi del sedanje hitre ceste in bistveno bolj tekoče poteka mimo naselja; - rešitev priključevanja lokalnih cest proti Stehanji in Martinji vasi, ki se na regionalno cesto navezujeta preko sku- pnega novega štirikrakega križišča na vzhodnem pokritem vkopu z ustreznimi odstavnimi pasovi za levo zavijanje; - rešitev priključevanja ceste proti Malim Dolam in Medvedjeku; sedanja regionalna cesta skozi naselje Medvedjek se prekvalificira v lokalno cesto in služi izključno za napajanje naselja; - v sklopu zahtevanih pokritih vkopov na grebenu Medvedjeka je predviden vkop na vzhodni strani v dolžini 158 m ter zahodni strani v dolžini 59 m. Preko obeh vkopov poteka deviirana regionalna cesta; na območju vkopov se formirajo nova križišča za navezavo lokalne cestne mreže; preko pokritega vkopa, dolžine 64 m, na koncu odseka, ki je prvenstveno predviden prehodu divjadi, je predvidena navezava obstoječe poljske poti iz Dolgih Dol, s katero je podana ustrezna rešitev dostopa do zemljišč, ki sedaj poteka preko dimenzijsko neustreznega podvoza; - usklajene so vse zahtevane deviacije poljskih poti z navezavami na lokalno cestno mrežo (Medvedjek, Zagorica, Bič); - v okviru sanacije oziroma odstranitve obstoječih električnih koridorjev iz območja naselja je istočasno predvidena tudi posodobitev elektro omrežja v vzhodnem delu Medvedjeka z navezavo na novo trafo postajo, ki bo locirana za potrebe pokritega vkopa, ter odstranitev nadzemnega visokonapetostnega voda, ki se izvede v podzemni kabelski izvedbi; - ustrezno rešitev protihrupnih ograj in z uredbo določen monitoring, s katero se investitorja zavezuje, da na podlagi stalnih spremljanj vpliva hrupa na bivalno okolje v primeru prekoračitev dopustnih ravni takoj izvede dodatne zaščitne ukrepe. Izhajajoč iz podanih pripomb in predlogov, ki so bili dani na osnutek načrta, lahko ugotovimo, da so občinske strokovne službe v fazi oblikovanja končnih rešitev v predlogu načrta, uspele uskladiti vse svoje predhodno podane pogoje, kakor tudi vse utemeljene zahteve krajanov. Za zagotovitev nadomestnih stavbnih zemljišč, ki jih z lokacijskim načrtom iz pravnega vidika ni bilo možno opredeliti, je trenutno v fazi sprejemanja sprememba občinskih prostorskih dokumentov, s katerimi bodo rešene vse lokacije objektov, ki se kot posledica gradnje avtoceste rušijo. Posamezne trditve glede nepravilno vodenega postopka ter trditve, da niso bile upoštevane zahteve krajanov, ki so bile objavljene v prejšnjih številkah Glasila občanov, so neresnične in zgolj zavajajoče. Občinska uprava SIMON IGRA V DUETU Trinajstletni Simon Ceglar iz Velikega Gabra je že nekaj let znan spremljevalec raznih kulturnih prireditev in zabav, na katerih raztegne svoj meh, zaigra na kitaro, zapoje, vmes pa pove tudi kakšno šalo. Ob njegovi harmoniki so se spotili že mnogi plesalci. Izdal pa je tudi kaseto z lastnimi skladbami Srečna mladost je moja. Pred mesecema je začela igrati in nastopati z njim 16-letna Monika Kovačič iz Stične. Tudi Monika poleg petja obvlada več inštrumentov: trobento, bariton, bas-kitaro in klaviature. Mlada glasbenika, ki predstavljata duet (trenutno še brez imena), iščeta še kitarista njune starosti - potem bodo pa čisto pravi ansambel. In če iščete nekoga, ki bi vam popestril žur-ko, dodajamo še Simonov tel: 07 30 46439 ali 031 405 408 / 041 576 023. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ V ICO. MIRNA Na podlagi 3. in 8. člena Odloka o stavbnih zemljiščih v lasti Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 76/2000) in 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) je Občinski svet Občine Trebnje na 21. redni seji dne 25.07. 2001 sprejel SKLEP O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA ZA ODDAJANJE NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ V K.O. MIRNA ZA GRADNJO OBJEKTOV, OSKRBNIH IN STORITVENIH DEJAVNOSTI 1. Predmet javnega razpisa je prodaja nezazidanega, komunalno neopremljenega stavbnega zemljišča za gradnjo objektov, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, in sicer na pare. št. 110/4 neplodno, v izmeri 1056 m2 vpisana pri vi. št. 1204 k.o. Mirna, z vpisom lastninske pravice za Republiko Slovenijo po Zakonu o javnih skladih pa je postalo last Občine Trebnje. 2. Cena nezazidanega komunalno neopremljenega stavbnega zemljišča znaša 6.140.640,00 SIT. V ceno ni vključeno plačilo komunalnega prispevka, plačilo spremembe namembnosti zemljišča. 3. Na razpisu lahko sodelujejo pravne osebe, ki so registrirane na območju R Slovenije in fizične osebe, ki morajo predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. 4. Ponudniki, ki bodo sodelovali na javnem razpisu, so dolžni navesti svoj polni naslov, oziroma naziv oziroma ime in sedež firme. 5. Rok za vložitev ponudb je 15 dni po objavi tega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije in v Glasilu občanov Trebnje. Med objavo razpisa v Uradnem listu RS in rokom za oddajo ponudb mora preteči najmanj 15 dni. Vsi roki se štejejo od dneva objave v Uradnem listu R Slovenije. Ponudbe morajo biti zapečatene, na ovojnici pa oznaka “Javni razpis - Prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča -Ne odpiraj”. Ponudbo je potrebno poslati po pošti ali oddati osebno na naslov: Občina Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje. Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo oddane osebno ali prispele po pošti do 3.9. 2001 do 14. ure. 6. Ponudnik je dolžan plačati varščino kot garancijo za resnost ponudbe, ki ne sme biti nižja od 10% od izklicne cene nezazidanega stavbnega zemljišča. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun Občine Trebnje, št. 52100-630-40206 in fotokopijo dokazila priložiti k ponudbi. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno zemljišča, neuspelemu pa se varščina vrne brez obresti najkasneje v roku 8 dni po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika. 7. Ponudniku, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrne. Kupnino je uspeli ponudnik dolžan plačati v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe v obliki notarskega zapisa. 8. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe so: - ponujena cena za zemljišče, - predvideni program dejavnosti, - mnenje občinske strokovne službe, pristojne za prostorsko planiranje, - skladnost predvidenega programa s programi dejavnosti sosednjih oziroma bližnjih uporabnikov zemljišč, - druga merila. 9. Ponudnika, ki najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, izbere s sklepom župan. Neuspeli interesent na javnem razpisu se lahko v roku 8 dni po prejemu sklepa pritoži pri Občinskem svetu. O pritožbi po ponovni presoji odloči Občinski svet. Odločba je dokončna. 10. Pogodba z uspelim ponudnikom mora biti sklenjena v roku 15 dni po dokončnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. 11. Če se bo za razpisano zemljišče pojavilo več ponudnikov, bo Komisija za oddajo stavbnih zemljišč izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v razpisu. 12. Stroški objave se zaračunajo v ceno stavbnega zemljišča. 13. Uspeli ponudnik bo poleg ostalih stroškov plačal tudi davek na promet nepremičnin, stroške overovitve podpisov in zemljiško knjižnega vpisa. 14. Obrazec za prijavo ter ostali razpisni pogoji in informacije so ponudnikom na razpolago na Občini Trebnje, Goliev trg 5,8210 Trebnje, Oddelek za okolje in prostor, tel: 07- 348 1137, g. Stanko Gojkovič. ŽUPAN OBČINE TREBNJE Ciril Metod Pungartnik USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: prof. Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing.Anton Zaletel in prof. Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Pavlin (predsednik), mag. Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: prof. Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar s.p., Novo mesto/ Tisk: SET d. d. Vevče / Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8% stopnji. Čistilna akcija april 2001 dejstvu, da ne pobiramo smeti za seboj, ampak za ... Drug pereč problem pa je obrežje reke Temenice in reka sama. Kaj vse smo pobrali! Še dobro, da smo imeli rokavice. Spraševali smo se, od kje straniščne odplake. Prišli smo do ugotovitve, da nekateri na Ponikvah sploh nimajo urejene kanalizacije. Novograditelji lahko speljejo gnojnico kar v kanale, ki so namenjeni za meteorne vode. Torej je tudi na občinski ravni ekološka osveščenost en velik bla, bla ... * ' •- ' Te, ' V-v • ' V. m 'r/.c-s* ■BSsi ’ 'ti V poletnih mesecih se je spremenil v gradbišče doroz do OŠ Trebnje, ki je bil vsa leta ozko grlo pri srečevanju šolskih avtobusov in osebnih vozil in zato izredno nevarno. Na sliki: skrajni rep Trebnjega, imenovan Cviblje, kjer bo septembra le prišlo do gradnje kanalizacije. Predsednik KS Trebnje Marjan Krmelj je povabil krajane tega skrajnega roba mesta, da so na sestanku v bifeju pri Viščku skupaj s strokovnjaki iz Komunale in občine pregledali načrt kanalizacije in dobili pogodbe, ki so jih že podpisane vrnili Tako se bo gradnja že pred desetletjem obljubljene kanalizacije le pričela. KRAJEVNA SKUPNOST SENTLOVRENC Rajko Gliha (Nadaljevanje s 1. strani) KS Šentlovrenc ima 200 gospodinjstev, ljudje so večinoma zaposleni izven KS. Krajanov, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom, je malo, ker le-to danes prinaša premalo dohodka. Veliko pa je takih, ki se poleg svoje službe ukvarjajo s kmetijstvom, predvsem zaradi varstva in ohranjanja značilnega okolja v teh krajih ter da kmetijske površine ne ostanejo zapuščene in zarasle z grmovjem in gozdom. Predsedniku KS veliko pomeni urejeno okolje, ki je človeku prijazno. Opaža, da je v njihovem okolju že večje število opuščenih kmetij, ki nikakor ne sodijo v ta prostor. Takih kmetij bo čedalje več, če se ne bo zakonodaja na tem področju spremenila. Eden izmed negativnih primerov premajhne skrbi za prostor so tudi slovenske železnice, ki svojih površin ob železniški progi ne vzdržujejo primerno in s tem dajajo kraju slab zgled. Obrt v KS Šentlovrenc se v primerjavi z drugimi področji ne razvija dovolj hitro in kvalitetno. Razlog je predvsem ta, da ne morejo sami zagotoviti pogojev, ki so potrebni za hitrejši razvoj te dejavnosti. Še vedno so žive debate med ljudmi in v svetu KS o obrtnih conah v teh krajih. Krajani so posebej ponosni na podružnično osnovno šolo. Kljub nekaterim tendencam, da bi to šolo ukinili, ker se gradi nova šola v Velikem Gabru, se tega ne bojijo in bodo storili vse, da jo ohranijo. Vrtca zaradi premajhnega števila otrok v Šentlovrencu ni. V letošnjem letu se predvideva, da se bo ukinila celo mala šola, prav tako zaradi premajhnega števila otrok, kar ne bi bilo dobro. Na cestnem področju zaenkrat ni večjih problemov. V okviru finančnih sredstev, ki jih dajejo KS, občina in krajani za te namene, zadovoljivo rešujejo te probleme. Ta ocena velja za zadnja štiri leta, ko so rekonstruirali in asfaltirali oziroma na novo preplastili z asfaltom več odsekov cest: cesta Šentlovrenc - Vrhovo; ceste v Martinji vasi, Velikem Vidmu, Malem Vidmu, Dolgi njivi in Medvedjeku. Trenutno pa se opravljajo dela na še edini makadamski cesti do Žabjeka. Veliko pogajanj oziroma dogovarjanj je bilo s preplastitvijo in razširitvijo lokalne ceste Šentlvorenc - Mačji Dol, ki je vrsto let izpadala iz programa obnove. Zaradi povečanja prometa in s tem nevarnosti predvsem za otroke, se predvideva izgradnja pločnika v centru Šentlovrenca. Že sedaj imajo javno razsvetljavo v Šentlovrencu in Martinji vasi, predvideva pa se ureditev javne razsvetljave tudi v drugih vaseh. Dokončana je bila tudi izgradnja mrliške vežice. Pred iztekom mandata župana pričakuje predsednik KS tudi izpolnitev njegove obljube glede nujne razširitve mostu v Šentlovrencu, ki je povezana s pridobitvijo novega modernega prehoda čez železniško progo. Na podlagi prizadevanj KS je prišlo do realizacije čiščenja struge Temenice, ki v širšem območju Šentlovrenca popljavlja. Vendar obstoja dvom v korektno delo izvajalca ter nadzornih služb. Struga ni bila nikjer poglobljena, niti razširjena, odstranjeno je bilo le polovico grmovja ob potoku. Prioritetna naloga v letošnjem in drugem letu je ureditev in obnova kulturnega doma, ki je nekakšen center Šentlovrenca in KS. Najprej bo obnovljena streha, za katero že imajo izvajalca in zbrana sredstva. Obnovljena bo tudi fasada. Ta objekt se uporablja za potrebe šole, kulturne in druge prireditve ter za potrebe krajevne skupnosti. V domu ima sedež tudi športno društvo. V njem se zbirajo mladi, občasno v njem gostujejo tudi gasilci. Urejen kulturni dom je pomemben za urejen izgled Šentlovrenca. KS podpira vse kulturne dejavnosti krajanov in društev, kot na primer pevske zbore, delo športnega društva ... Predvidevajo tudi večje sodelovanje z vinogradniki v smislu organiziranja družabnih prireditev z vinske gorice Medvedjek. Na vinogradnike so zelo ponosni, zlasti ker so prejeli vrsto nagrad na občinski in regionalni ravni za svoja kvalitetna vina. Predsednik meni, da je potrebno živeti zdravo življenje in zato je potrebno nekaj storiti. Zato se odpirajo stare pohodne poti, ki bi jim radi dali v prihodnosti večji poudarek. Ena takih poti je pešpot Šentlovrenc - Veliki Videm -Zaplaz. Način financiranja KS s strani občine ni zadovoljiv, ker je nepregleden in ni mogoče s strani organov KS kontrolirati sredstev, ki jih občina njim nakazuje iz postavke stavbna zemljišča. Obstaja dvom v pravilnost dodeljene višine sredstev, ki se dodeljujejo KS iz občine. Prispevek za stavbno zemljišče je vsako leto večji, KS pa dobi vsako leto manj sredstev iz te postavke. Občina zaradi “varstva osebnih podatkov” KS ne predloži natančnega obračuna niti ne plana za omenjena sredstva. Vsekakor je g. Rajko Gliha, predsednik sveta KS Šentlovrenc, pravi človek za to funkcijo, pozna KS, ljudi in njihove želje ter se uspešno dogovarja z občino in drugimi pri realizaciji projektov. M.Z. VABILO Vse prijatelje pohodništva vabimo na letošnji pohod na Zaplaz, ki bo v torek, 14.8.2001, ob 18. uri izpred kulturnega doma v Šentlovrencu oziroma ob 18.30 iz vasi Veliki Videm. KS ŠENTLOVRENC ČISTILNA AKCIJA Tako kot vsako leto smo se tudi letos odločili očistiti našo vas, Grm. Glede na to, da se vsi v vasi zavedamo, kako pomembno je varovati naše okolje, nismo pričakovali prevelikega dela. Pa so nas nekateri predeli vasi zelo presenetili, in sicer glede na število odvrženih odpadkov. Predvsem smo veliko nabrali ob poti, ki pripelje v vas do pokopališča. To vodi k MAK D.O.O. RODINE PRI TREBNJEM Tel. 34-66-050, 041- 358-218 Koruza: 36,50 SIT / kg Ječmen: 29,50 SIT Ječmen-mleti:31,50 SIT/kg Mnogocvetna ljulka 350,00 SIT/kg KAN 2.320 SIT, UREA 2.420 SIT/kg VODI NAS CESTA V DALJAVE Že kar nekaj let zapovrstjo smo se v juniju vaščani Grma podali na pot po naši lepi Sloveniji. Avtobus smo letos do zadnjega sedeža napolnili 10. junija. Pot nas je vodila na Kras. Kot prvo znamenitost smo si ogledali lepo ohranjeno kraško vas Štanjel. Ne daleč od tu smo si v kraju Tomaj ogledali hišo družine Kosovel. Prebrali smo nekaj Srečkovih pesmi, vodička pa nam je orisala njegovo kratko, a pestro življenje. V Dutovljah smo se ustavili na turistični kmetiji Štokovih in izvedeli marsikaj o kraških vinih in o kraškem pršutu. Dan se je že nagibal v pozno popoldne, a še smo imeli toliko energije, da smo si ogledali še privatni vojaški muzej v Lokvah, ki mu res ni najti enakega. Polni lepih vtisov in novih spoznanj smo prispeli na končno postajo. Pa kmalu spet, smo si rekli. Izleta se navadna udeležimo družinsko. Ker je to za družinski proračun kar velik finančni zalogaj, poprosimo za pomoč sponzorje. Letos so nam pomagali: Dolenjske pekarne-Trebnje, trgovine: Dana Mirna, Presad- Gus-to, Kmetijska zadruga Trebnje, minimarket Kežman in prodajalke iz Dol. Nemške vasi. Vsem še enkrat najlepša hvala. N.G. SREČANJE KRAJANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI DOL. NEMŠKA VAS vrečko smo ciljali v tarčo in skakali v vrečah. Kot zadnja vaja je bil preizkus naših pevskih sposobnosti. Za prva tri mesta so ekipe prejele pokal. Prvo mesto so dosegli fantje iz Jezera, drugo mesto iz Gor. Ponikev, tretje mesto pa ekipa iz Dečje vasi. Pokale sta podelila predsednik KS Dol. Nemška vas g. Marjan Uhan in predsednik gasilskega društva Ponikve g. Jože Me-žan. Po končanem programu se je začela prava gasilska veselica. Vsi obiskovalci so se lahko zavrteli ob zvokih ansambla Grm. Tudi jedače in pijače ni manjkalo. Kar pa je najvažnejše, srečali smo se in v miru malo poklepetali. Ideja, ki se je letos rodila, naj se ohrani še v prihodnje. Krajani KS Dol. Nemška vas se za pobudo in organizacijo takšnega dne zahvaljujemo vsem, ki ste se za to potrudili in žrtvovali tudi svoj prosti čas. Prav gotovo je to korak k še boljšemu poznavanju in razumevanju med krajani. N.G. Vodstvo KS Dol. Nemška vas in gasilskega društva Ponikve se je dogovorilo, da skupno organizirajo družabno srečanje krajanov krajevne skupnosti Dol. Nemška vas. Organizatorji so vsako gospodinjstvo z vabilom povabili k sodelovanju. Dan smo začeli z že-gnanjsko mašo pri Sv. Marjeti v Grmu. Pridne gospodinje iz Grma in Ponikev smo napekle pecivo, za pogasitev žeje pa je bilo tudi poskrbljeno. za šalo, malo za res, torej tudi borbenosti kljub hudi vročini ni manjkalo. Ob tekmovališču se je nabralo kar nekaj navijačev, ki so bučno spodbujali tekmovalce k boljšemu uspehu. Tudi sodnika sta se pošteno preznojila, predno sta opravila svoje delo. Da pa so si tekmovalci za trenutek oddahnili, smo vaščani Grma pripravili kratek humoristični program. Tekmovalci smo se pomerili v petih igrah. Kot prvo smo se preizkusili v Zmagovalna ekipa iz Jezera. (Fotografija Franc Bartolj) Že ob dveh popoldan smo gasilskih veščinah. Sledila je imeli začetek tekmovanja vaja v spretnosti z žogo. Z med vasmi. Udeležilo se ga je enajst ekip ( KS Dol. Nemška vas šteje 13 vasi). Vsaka ekipa je štela štiri tekmovalce. Tekmovanje smo vzeli malo DO KDAJ PARKIRNI PROSTORI? Zakon o prevozih, ki obsega tudi področje parkirnih prostorov, je bil objavljen v UL, omogočeno pa je, da avtoprevozniki še do konca leta dajo vlogo na občino, s katero dokažejo, da so začeli delati na pridobitvi ustreznega parkirnega prostora. Na podlagi pridobljenega potrdila bo možno podaljšati licenco. Sicer pa je potrebno imeti za parkirišče v 1,5 leta lokacijsko dovoljenje, v naslednjem obdobju pa še uporabno dovoljenje. Za pridobitev ustreznih dovoljenj mora biti parkirišče asfaltirano ali betonirano, ograjeno in osvetljeno, z ustreznimi lovilci olj, straniščem in tušem. V trebanjski občini je 150 avtoprevoznikov. Nekateri menijo, da število že upada, kar se bo še stopnjevalo, saj država ni naklonjena tej panogi, pa tudi v občinskem merilu pogrešajo več razumevanja - tudi do malih prevoznikov. Nekaj avtoprevoznikov smo vprašali, kako sprejemajo poostrene zahteve zakonodaje glede ustreznih parkirišč. JOŽE TRLEP, Trebnje; avtoprevoznik -Sem mali prevoznik z enim tovornjakom, s katerim | upravljam ! sam. Imam svoj parkirni prostor doma, za katerega plačujem uporabnost, vendar pa ta kriterijem novega zakona ne ustreza povsem. Že tako se srečujemo na domačih cestah z višjo cestnino, kot je drugod po Evropi, sedaj pa se bo treba prilagoditi še poostrenim zahtevam glede parkiranja. Sem pa proti divjemu parkiranju kjerkoli. MIRKO GLIHA, Cesta, avtoprevoznik z več tovornjaki - Država je že tako dovolj pobrala in pobira od s.p. Tudi za parkirišča bodo dana (in so že bila!) nepovratna sredstva iz programa FAR in razni krediti, do katerih pa mali prevozniki na bomo prišli, ker država ščiti le največje. Marsikdo ima svojo zemljo, pa ne dobi spremembe namembnosti. Tudi sam imam parcelo ob domu, ki bi jo lahko uporabil za parkiranje svojih tovornjakov, če bom dobil spremembo namembnosti zemljišča. BRANKO MATJAŠ, Bič -Problematiko parkiranja je bilo treba začeti reševati, tudi sam moram poskrbeti glede tega za 141 tovornjakov, kadar niso na poti. Tako imam v Novem mestu v najem parkir- ni prostor za cca 50 kamionov, za katerega plačujem precej visoko najemnino, je pa osvetljen in ograjen parking z ustreznim varovanjem, kar je danes nuja. Enako imam urejeno - oz. delam na tem -doma v Biču, kjer se parkirni prostor še ureja glede uskladitve s traso avtoceste, zato je prišlo do zamenjave nekaj zemlje, oz. zasutja terena. MIRO KOVAČIČ, Grm -Parkirni prostor je za avtoprevoznika prav tako nujen kot npr. za ključavničarja delavnica. Ne t 'mL- more se parkirati kjerkoli, še -------- -----zlasti ne na ulici. Mnogi so z rešitvijo tega problema odlašali, dokler ni država s predpisi zaostrila. Nič se pa ne reši samo od sebe, za vse se je treba potruditi in vložiti določena sredstva. Sam imam 80 tovornjakov in sem poskrbel za ureditev parkirišča, deloma tudi z zamenjavo zemlje. Tako imam zemljo v ta namen še v rezervi in je možnost izgradnje večjega parkirišča, če bo pa prišlo do realizacije, je stvar dogovorov. Sama fizična izgradnja je lahko izvedena v zelo kratkem času, dlje traja pridobitev ustrezne dokumentacije. STANE HRIBAR, Vel. Gaber, obrtnik težke grad. mehanizacije in avtoprevozništva -Ne da samo zakon zahteva urejena parkirišča, v Trebnjem je že ta problem, da ni fizično kje parkirati kamionov. Zavzemam se za to, da tudi Občina Trebnje -podobno kot sosednje občine - prisluhne temu problemu s pripravo parkirnega prostora z vso spremljajočo infrastrukturo. Morali bi se zavedati, kaj pomeni 150 avtoprevoznikov za trebanjsko občino, kaj pomenijo sami prevozi, ne pa da smo deležni le sankcij -denarnih kazni, kadar v sili parkiramo na nepravem, neurejenem mestu. BRANKO LOKAR, Mirna -Zakon, ki je bil sprejet v zvezi z zahtevami za urejena parkirišča za tovorna vozila še kar nekaj časa ne bo zaživel v praksi, saj ne bo mogoče kar čez noč zgraditi objektov in ustrezne infrastrukture. Sicer pa bodo morali zahteve novega zakona najprej izpolnjevati močnejši podjetneži, ki stremijo za tem, da bi si prilastili monopol nad prevozi tovora in ljudi. Mi, manjši prevozniki, bomo morali počasi odnehati, saj je tovrstna konkurenca nevzdržna. Država oz. občina bi morala že do sedaj več storiti. Šoferji smo že dolga leta opozarjali na potrebo po izgradnji parkirišča v Trebnjem, tema je bila že večkrat na dnevnem redu OS. Naj spomnim tudi na visoke dajatve iz te dejavnosti in visoke cestnine. Tudi m Mirni je “divje” parkirišče tik ob potoku Zabrščica. TREBANJSKI AVTOPREVOZNIKI V okviru Območne obrtne zbornice Trebnje Sekcije za promet, ki jo vodi g. Mirko Gliha, so že večkrat opozorili na premajhno razumevanje občine do težav avtoprevoznikov. Tako so se v začetku junija obrnili z dopisom tudi na občinske svetnike. V njem so poudarili, da dolgo načrtovani sestanek delegacije z županom ni prinesel pričakovanih rezultatov, zato pričakujejo, da bo OS prisluhnil problemu parkirnih prostorov, ki je v tem času zelo pereč in aktualen. Avtoprevozniki so prepričani, da je mnogo več razumevanja v sosednjih občinah kot v Trebnjem. Menijo, da je možno dobiti subvencije iz raznih skladov za izgradnjo skupnega parkirišča, ki bi ga koristila trebanjska podjetja in avtoprevozniki. Prevoznikom je tre- nutno največji problem visoka cena stroškov za spremembo namembnosti zemljišča. Zato so individualna parkirišča težko izvedljiva. G. Mirko Gliha je še povedal, da je avtoprevozništvo tudi v slovenskem prostoru najbolj očrnjena gospodarska panoga, čeprav so dovolj siguren vir za polnjenje državne blagajne. Obrti ni možno odjaviti brez poravnave dolgov do države. Pred pridobitvijo mednarodne dovolilnice morajo imeti potrdilo o plačanih davkih, s.p. nima možnosti pridobiti subvencije za pokritje sociale. Nobena evropska država nima tako ostrega zakona kot Slovenija. Tudi cestnine in kazni so pri nas najvišje. Ob tem pa ne gre pozabiti, da mora avtoprevoznik za kamion prikoličar letno plačati dajatve v vrednosti 15.000 DEM. G. Gliha se sprašuje, kdaj bo v Sloveniji prevladala miselnost, da bo država bogata, ko bodo bogati njeni državljani! RAZŠIRJEN REGIJSKI POSVET O DDV Zahtevali so tudi, da Zakon o gasilstvu gasilsko organizacijo opredeli kot humanitarno organizacijo. V sklopu tega je bila s strani prisotnih dana pobuda, da predsedstvo Gasilske zveze Slovenije v čim krajšem času organizira posvet s predsedniki parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin na dolenjsko belokranjskem območju z namenom, da se jih seznani s problematiko o DDV in se jih pridobi za predloge, ki jih predlaga gasilska organizacija. Od uvedbe davka na dodano vrednost je tako padlo močno finančno breme na prostovoljno gasilstvo. O problemu so najprej razpravljali gasilci na nivoju dolenjsko belokranjske regije, kjer so pooblastili predsednika GZ Trebnje, Antona Straha, da problem davka na dodano vrednost izpostavi tudi na plenumu Gasilske zveze Slovenije, kar je tudi opravil z vso odgovornostjo. To je bil tudi povod za organizacijo razširjenih regijskih sestankov po celi Sloveniji. Za dolenjsko belokranjsko regijo je ta sestanek potekal v Gostišču Ravnikar na Čatežu, v ponedeljek, 2. julija, ki so se ga poleg predsednikov in poveljnikov gasilskih zvez udeležili še župani občin tega območja in poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Matjaž Klarič. Po razpravi so bili vsi udeleženci posveta enotnega mnenja, da davek na dodano vrednost močno finančno bremeni prostovoljno gasilsko organizacijo, zato se mora davek na dodano vrednost za vse nabave materialno tehničnih sredstev, ki so PGD potrebna za opravljanje Od desne proti levi: Franc Škufca, župan občine Žužemberk, Ciril javne službe ukiniti ali nado- Metod Pungartnik, župan občine Trebnje, Anton Strah, predsed-mestiti s 100 % subvencijo iz nik GZ Trebnje, Matjaž Klarič, poveljnik Gl Slovenije sredstev državnega proraču- Rogi Hrastar, poveljnik GZ Metlika. na. Zahtevali so tudi. da Državni zbor RS čimprej sprejme zahtevane odločitve, kajti delo PGD prav gotovo sodi med humanitarne dejavnosti in se ne more enačiti z društvi, ki po svoji dejavnosti ne spadajo v humanitarne organizacije in da se PGD v smislu zakona v društvih obravnavajo kot humanitarne organizacije s posebnim družbenim pomenom, ker jim država Slovenija preko svojih lokalnih skupnosti nalaga izvajanje javne protipožarne dejavnosti in ostalih reševalnih akcij ob raznih elementarnih nesrečah. Zadnje dogajanje ob požaru na Brezovici pri Mirni je bil povod, da so kritično spregovorili tudi o obveščanju in alarmiranju ob požarih, ki ga izvaja Regijski center za obveščanje in alarmiranje Novo mesto (112). Vsi udeleženci posveta so bili enotnega mnenja, da sedanji način alarmiranja na podeželju ni primeren, zato so v sklep zapisali zahtevo, da se za vse intervencije prožijo sirene v nižje kategoriziranih društva, kajti v praksi se je tiho alarmiranje pokazalo kot neuspešno. GZ Trebnje Društvo upokojencev Trebnje letos praznuje 50 letnico svojega dela. Zato je bilo letošnje srečanje naših članov v nedeljo, 8. julija, še posebej slovesno. S svojim obiskom nas je prijetno presenetil predsednik republiške zveze upokojencev gospod Vinko Gobec. Njegovemu nagovoru so zbrani člani društva pozorno prisluhnili in ga z aplavzom večkrat nagradili. Jasno in odločno je poudaril pomen delovanja društev upokojencev ne samo zaradi kulturnega, športnega, rekreacijskega in humanitarnega delovanja med člani, pač pa je še bolj pomembno danes biti povezan in močan ter enoten v boju za pravice, ki izvirajo iz časov aktivnega dela, to je iz časov, ko smo tudi mi pomagali ustvarjati našo sedanjost in prihodnost. Ne more in ne sme naša mlada država na račun upokojenskih pravic reševati privatizacijske POLICIJA SVETUJE Čeprav je julij “mesec” dopustov, storilci kaznivih dejanj niso počivali, oziroma so bili še bolj delovni. Tako smo na področju kriminalitete v juliju obravnavali 36 kaznivih dejanj. V zadnjem času se je povečalo predvsem število vlomov v vozila in objekte. Ravno tako beležimo večje število tatvin (denarja, torbic, GSM aparatov) iz vozil. Zaradi navedenega opozarjamo občane, da so previdni pri shranjevanju svojih dragocenosti, ob zapustitvi vozila naj pospravijo vrednejše predmete in naj le-teh ne puščajo na vidnih mestih ter da svoje “jeklene konjičke” zaklepajo. Prosimo tudi, da bi ob morebitnem pojavu neznanih sumljivih oseb ali vozil, o tem TAKOJ obveščali policijsko postajo na telefonsko številko 304 40 02 ali operativno komunikacijski center Policijske uprave Novo mesto na telefonsko številko 113. Na področju prometne varnosti v mesecu juliju na občinskih cestah ne beležimo večje proble- skupnosti ob krajevnem prazniku, 25. junija, društvu podelil posebno priznanje krajevne skupnosti v zahvalo vsem, ki v okviru društvene dejavnosti veliko prispevajo k dobremu počutju starejših in onemoglih v KS. Sledil je kratek kulturni program, kjer so sodelovali pevci Zlate jeseni in članice skupine Veselih pletilij DU Trebnje. Ansambel Tulipan s pevkama Petro Boljte in Uršo Blatnik pa je prijetno popestril praznovanje z narodno-zabavno glasbo in petjem. Odlično kosilo in vzorna postrežba kuhinje TRIMA Trebnje so pripomogli, da se je praznično razpoloženje zavleklo do večernih ur. Hvala TRIMO Trebnje! Vsem organizatorjem prireditve in tistim, ki ste za srečelov prispevali po svojih močeh, iskrena hvala. Ivanka Lazar UO-DU Trebnje malike, na hitri cesti št.l pa sta se pripetili dve prometni nesreči, v katerih sta dva udeleženca zaradi poškodb umrla. Največ prometnih nesreč se je zgodilo zaradi nepravilne strani vožnje, varnostne razdalje in zaradi neprimerne hitrosti vozil. Največja koncentracija alkohola je bila 2,72 g alkohola na kilogram krvi. Policisti bomo zaradi navedenega pri nadzoru prometa dosledno ukrepali zoper kršitelje cestno prometnih prekrškov. Ker pa je pred vrati že novo šolsko leto, pozivamo starše prvošolčkov, da svoje otroke pripravijo na pot v šolo in jih po možnosti vsaj prve dni spremljajo na njihovi novi poti v šolo. Vse ostale udeležence v cestnem prometu pozivamo, da se ravnajo po prometnih predpisih in da skušajo biti vzor malčkom, kateri se podajajo na svojo novo pot. Ravno tako pa vse voznike in ostale udeležence prosimo, da upoštevajo navodila policistov ter občanov - prostovoljcev, ki bodo urejali promet v bližinah osnovnih šol. POLICIJSKA POSTAJA TREBNJE 50 LET DU TREBNJE luknje ali proračunskega primanjkljaja. Nihče nam ne more kratiti pravic, ki smo jih z rednim delom dosegli in redno plačevali vse prispevke v SPIZ. Naše pokojnine se morajo redno usklajevati z rastjo plač aktivnih delavcev, ne pa z rastjo življenjskih stroškov. Zato vsi upokojenci podpiramo ustavni spor, ki ga je sprožil ZDUS glede naših pravic. Ob koncu je požel močan aplavz, nato pa izročil republiško veliko plaketo predsedniku Janezu Bukovcu. Čestitki ob praznovanju so se pridružili še g. predsednik občinske zveze DU, Alfonz Tratar, g. predsednik DeSUS Janez Kovačič in g. predsednik KS Trebnje, Marjan Krmelj, ki je poudaril pomen delovanja društva v KS in se v imenu vseh društvu zahvalil za pridno in ustvarjalno delo. Udeležencem je povedal, da je Svet krajevne Grb gradu Mala Loka, izdelan po . zamisli sedanjega lastnika in J i slikarja Dušana Šparovca - več o / V njem in njegovi ustvarjalnosti v prihodnji številki. VABILO ARTI, Zavod za vzpodbujanje ustvarjalnosti, Grad Mala Loka, 8212 Velika Loka, organizira POLETNO GLEDALIŠKO DELAVNICO za srednješolce in člane kulturno umetniških društev in neprofesionalnih gledaliških skupin na območju občin Trebnje in Novo mesto. Delavnica na gradu Mala Loka se bo začela v ponedeljek, 27. avgusta, in končala v petek, 31. avgusta, s tem da bo že v nedeljo, 26. avg., ob 19. uri spoznavni večer. Na tej delavnici bomo raziskovali zakon, oz. princip gledališke in filmske igre, globalno pa tudi celoten fenomen igralstva. Raziskava temelji na treh izhodiščih. Prvo izhodišče je družabno teoretično. Drugo je nedružabno praktično. Tretje pa vključuje oba v študiju določenega teksta. Rdeča nit delavnice je humor ali kozmična šala. Poudarek celotne raziskave je torej na komiki kot bistvenem elementu človekove etike, ki ni nič drugega kot iskrenost (beri iskrivost) srca. Tako lahko to delavnico poimenujemo kar Veselja dom. Delavnica bo potekala pod budnim očesom mentorja Marka Derganca Dergija. Ker slabi igralci ne obstajajo, ste vabljeni vsi, ki vam igre ni mar! Cena petdnevne delavnice humorja Veselja dom je 10.000,00 SIT z možnostjo kuhanja in spanja. Ob številnejši udeležbi bodo na delavnico povabljeni tudi nekateri znani obrazi slovenske humoristične scene. Informacije in prijave do 22. avgusta 2001 na tel. 040-267-344. Za Zavod ARTI Marko Derganc LITERARNA KOLONIJA NA GRADU MALA LOKA Na gradu Mala Loka je od 20. do 25. avgusta potekala literarna kolonija - Mladi literati na gradu Mala Loka, ki jo bo vodila Neja Aupič iz Kočevja. Mentor kolonije bo pisatelj in publicist, Samo Resnik, zbrane udeležence pa bo obiskala tudi literarna kritičarka Večera, Petra Vidah. Predvideni so tudi literarni večeri literarnih skupin z raznih krajev Dolenjske. Informacije in prijave so možne na GSM 041 513 264. KERAMIČNA DELAVNICA -VELIKA FORMA V soboto, 23. junija,so se v Gostilni Šeligo zbrali udeleženci delavnice Velika forma, ki so ob Duška Peček strokovni razlagi Marka Kapusa in krajši ekskurziji dobili vtis kraja, njegovih znamenitostih, zgodovine. Sledila je delavnica Velika forma, ki je potekala od sobote, 23.6., do petka, 29. 6., na Obolnarjevi turistični kmetiji v Dolenji vasi pri Čatežu. Letošnjo delavnico, ki je potekala na področju naše občine, je obiskovalo devet udeležencev iz vse Slovenije, med njimi tudi domačinki Duška Peček iz Mokronoga in Irena Blaznik iz Trebnjega. Strokovno je delavnico vodila oblikovalka unikatne keramike in pedagoginja Dubravka Urban, organizacijsko pa samostojna svetovalka za likovno de- javnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, Andreja Koblar v soorganizaciji območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Trebnje. Izdelki, velike glinene posode, se bodo še nekaj časa sušile v prostoru Obolnarjeve turistične kmetije, katere osebje je pri udeležencih pustilo prijetne vtise ob njihovi skrbi za prehrano, bivanje in dobro počutje, ki so ga bili deležni avtorji Irena Blaznik velikih posod, ki jih bodo po določenem času prepeljali na žganje v Opekarno Zalog v Novo mesto. ZAHVALA ZA POMOČ Vsem vaščanom, krajanom, prijateljem in ostalim občanom se zahvaljujemo za vso pomoč pri odpravi škode požara gospodarskega poslopja. Zahvaljujemo se tudi vsem gasilcem gasilskih društev in prostovoljcem za izredno hitro posredovanje pri gašenju požara. “Prijatelja spoznaš v nesreči” pravi star pregovor. In res je bilo tako, zato še enkrat vsem najlepša hvala. Novakovi z Blata SREČANJE UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV Vesele Trebanjke - pevke DSO Trebnje. 3. srečanje upokojenskih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja je potekalo v lepem sobotnem popoldnevu, 16. junija 2001, pri Domu starejših občanov Trebnje. Srečanja so se udeležili upokojenski pevski zbor iz Škocjana pod vodstvom Jožice Čelesnik, Upokojenski pevski zbor iz Straže pod vodstvom Mitje Bukovca, Mešani pevski zbor društva upokojencev Novo mesto z dirigentko Sonjo Pirc, Mešani pevski zbor KUD Zlata jesen iz Trebnjega z zborovodko Katarino Makor ter Vesele Trebanjke, varovanke DSO Trebnje, pod vodstvom Cirile Mežnar. Glede na to, da je dom v Trebnjem odprt od leta 1999, tudi zborovsko petje v domu še nima tradicije. Stanovalke so začutile potrebe po druženju ob petju in sprva vadile pod vodstvom zunanjih sodelavk. Sedaj pa vadijo enkrat tedensko pod vodstvom delovne terapevtke, domačinke Mateje Vidmar, ki pomaga dirigentki Cirili in zboru pri sami organizaciji pevskih vaj(pripelje pevke, ki so na invalidskem vozičku), določa pesmi in uči dirigiranja. Tako so torkovi dopoldnevi za 14 pevk nekaj posebnega. Ker želijo s pesmijo polepšati dan tudi drugim, se Vesele Trebanjke že pripravljajo še na druge nastope. Organizator srečanja, Območna izpostava Sklada RS za kulturne dejavnosti, je kot gostjo srečanja povabil go. Jožico Vogrinc iz Krškega, ki je navzoče navdušila z diatonično harmoniko. Srečanje je prav prisrčno vodila in mu dodajala ubrane recitacije Bariča Kraljevski, ki je k besedi povabila tudi navzočega predsednika Krajevne skupnosti Trebnje, g. Marjana Krmelja. Gostitelj srečanja, Dom starejših občanov Trebnje z direktorico go. Majdo Ivanov, se je izkazal več kot dobro, od vodstva, kuhinje in ostalega osebja v domu, ki je k akciji pristopilo z vso resnostjo in odgovornostjo. Zahvala pa valja tudi Gradbeništvu Zupančič, ki je pomagalo pri pripravi prireditvenega prostora. Ob zaključku dela v sezoni 2000/ 2001 izrekamo iskreno zahvalo g. Stanetu PEČKU za njegovo strokovno delo, prijetno in potrpežljivo delo na vajah in nastopih ter za vsa številna organizacijska dela, ki jih je opravil in tako pripomogel k uspešnemu delu zbora. Hvaležne članice ženskega pevskega zbora Svoboda z Mirne RAZSTAVA IN SREČANJE NA VESELI GORI Pevski zbor vinogradnikov Šentrupert in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Trebnje bosta v soboto, 8. septembra, ob 17. uri na Veseli gori pripravila otvoritev razstave o tradiciji vinogradništva v Šentrupertu in okolici ter pevsko srečanje. PRIHOD MUZEJSKEGA VLAKA V soboto, 8. septembra, ob 9. uri bo Turistično društvo Trebnje pripravilo dobrodošlico na trebanjski železniški postaji za približno 90 potnikov muzejskega vlaka, ki bodo imeli krajši postanek. V tem času bomo pripravili ogled Trebnjega in Galerije likovnih samorastnikov. PROSENIKOVA DOMAČIJA V MALI SEVNICI (nadaljevanje) Prosenikova domačija v Mali Sevnici predstavlja značilen primer dolenjske dobro razvite gruntarske domačije, ki jo poleg kmečke hiše sestavljajo izjemno dobro ohranjene gospodarske stavbe. Med najbolj zanimive in spomeniškovarstve-no zelo pomembne stavbe na domačiji sodijo zlasti mlin, kašča, gospodarsko poslopje z gepljem in sušilnica za lan in sadje. soba s “pucmašino” in mlinarska soba z ohranjenim pohištvom in krušno pečjo. Tipološko sodi mlin v skupino manjših kmečkih mlinov, ki so imeli pod isto streho združen mlinarski delovni prostor in manjšo sobo za prebivanje najetega mlinarja. Takšni mlini so bili značilni v preteklosti na precejšnjem delu Dolenjske, izjema predstavlja dolina reke Krke. Glede na način pogona sodi Prosenikov mlin ti- nama, ko je bila notranjščina mlina nekoliko predelana, poleg tega mu je bila na vzhodnem delu tedaj verjetno prizidana tudi kovačnica, ki pa je danes v ruševinah. Mlin je na vodni pogon deloval do približno 1950, ko je bil preurejen na električni pogon. Deloval je do okoli 1980, v zadnjem obdobju le za lastne potrebe. V neposredni bližini hiše sta se do danes ohranili kašča s konca 19. stoletja in stavbe je zgrajen iz hrastovih plohov, ki so na vogalih vezani na lastovičji rep. Pri kašči se je do danes ohranila tudi dera, ki je vdelana pod ostrešjem. Dera je poseben premičen predal za sušenje prosa s pritrjenimi kolesi, ki so omogočala, da so predal, kadar so ga rabili, lahko potegnili izpod ostrešja po dveh vodoravnih tramovih. Na Dolenjskem in v Beli krajini je bila uporaba der zelo razširjena še v ob- DEDIŠČINA NAŠIH KRAJEV Mlin stoji približno 100 metrov severno od domačije, na desnem bregu potoka Cedilnica. Zasnovan je kot delno vkopana pritlična stavba. Na enem delu je mlin delno podkleten. Njegova notranjščina je triprostor-na: mlinarski delovni prostor, kjer so danes zelo dobro ohranjene tri mlinske naprave in stope za luščenje prosa, ječmena in ajde, pred- pološko med mline na korce s pogonom na zgornjo vodo. Danes mlin nima več ohranjenih vodnih koles. Prav tako nima ohranjene mlinščice, ki je dovajala vodo do koles. Kdaj je bil zgrajen, ni znano. Na podlagi doslej znanih podatkov in arhivskih virov naj bi bil zgrajen med 1825 in 1833. Sedanjo podobo je dobil v obdobju med obema svetovnima voj- večje gospodarsko poslopje iz začetka druge polovice 19. stoletja. Kašča je zasnovana kot vrhkletna delno zidana in delno lesena stavba. Kletni del je zgrajen iz opeke in je bil namenjen za spravilo krompirja. Vrhkletni del je dvoprostoren (mizarska delavnica z odlično ohranjenim inventarjem in kašča z žitnimi predali). Leseni del dobju med obema vojnama, zamrlo je po drugi svetovni vojni. Navadno so bile dere vdelane v ostrešje gospodarskih poslopij, redkeje tudi na kozolcih. Na območju okoli Čateža pod Zaplazom se je do danes ohranilo še kar nekaj der. Konservator ZVNKD Novo mesto Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kult. antropolog ter prof. umet. zgod. KMETIJSTVO PRODAJA KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA - OBVESTILO Odprodaja kmetijskih zemljišč, katere je Občina Trebnje pridobila na podlagi 128. člena Zakona o dedovanju V nadaljevanju so ločeno našteta kmetijska zemljišča po posameznih katastrskih občinah. Pri prodaji kmetijskih zemljišč je potrebno obvezno upoštevati določila Zakona o kmetijskih zemljiščih (Občina mora podati ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča pri Upravni enoti Trebnje, posamezni interesenti za nakup kmetijskih zemljišč pa oddajo sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča pri Upravni enoti Trebnje). Cena za kmetijska zemljišča se bo določila na podlagi cenitve in je sestavni del ponudbe, ki jo Občina Trebnje poda pri Upravni enoti Trebnje. Seznam kmetijskih zemljišč in gozdov po posameznih k.o. 1. k.o. Bistrica Vl.št Parc.št kultura Delež Površina 961 1157/2 Njiva 4.r. 1/5 3130 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 12.1.1994 po pok. Alojzu Livku, Brinje 9, Šentrupert Vl.št Parc.št kultura Delež Površina 1030 251/9 Sadovnjak 3.r. 1/5 914 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 12.1.1994 po pok. Alojzu Livku, Brinje 9, Šentrupert Vl.št Parc.št kultura Delež Površina 54 862/2 Njiva 5.r. 1/1 4404 m2 54 862/3 Gozd 3.r. 1/1 1616 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 29.5. 1998 po pok. Janezu Bartolju, Bistrica 39, Šentrupert 2. k.o. Brezovica Vl.št Parc.št. kultura Delež Površina 545 357/19 Travnik 4.r. 1/1 5583 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 28. 2. 1996 po pok. Antonu Habincu, Gorenja vas 11, Mirna. Vl.št Parc.št kultura Delež Površina 71 1454 Travnik 5.r. 13/18 230 m2 71 1455 Vinograd 4.r. 13/18 813 m2 71 1326/3 Njiva 5.r. 13/18 514 m2 71 1406 Njiva 5.r. 13/18 2524 m2 71 1407 Gozd 3.r. 13/18 581 m2 71 1408 Pašnik 4.r. 13/18 1111 m2 71 930/1 Gozd 4.r. 13/18 1522 m2 71 1418/2 Gozd 3.r. 13/18 269 m2 71 930/2 Gozd 4.r. 13/18 298 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 28. 2. 1996 po pok. Antonu Habincu, Gorenja vas 11, Mirna 3. k.o. Laknice Vl.št Parc.št kultura Delež Površina 1752 1055 Gozd 3.r.. 1/1 7154 m2 1752 843/23 Gozd 3.r. 1/1 3105 m2 1752 844/2 Gozd 3.r. 1/1 590 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z < Frančiški Gregorčič, Gorenje Laknice 8, Mokronog. 4. k.o. Sela Šumberk Jne 8. 5. 1995 po pok. Vl.št. Parc.št. kultura Delež Površina 382 711/1 Travnik 5.r.. 1/1 3427 m2 382 714/1 Njiva 5.r. 1/1 1111 m2 382 711/2 Vinograd 5.r. 1/1 517 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 23. 2. 1996 po pok. Mariji Ozimek, Gorenji Podšumberk 7, Žužemberk. 5. k.o. Trebelno Vl.št. Parc.št. kultura Delež Površina 712 1064 Gozd 4.r. 1/1 14861 m2 712 1014/1 Vinograd 4.r. 1/1 832 m2 712 1015 Njiva 6.r. 1/1 842 m2 712 324 kamnolom 1/1 1468 m2 Pravni temelj pridobitve: sodna poravnava z dne 18.10. 1994 (sklenjena z Andrejem Mercina, Novosadska 18, Ljubljana). 6. k.o. Dolga njiva Vl.št. Parc.št. kultura Delež Površina 426 723 Gozd 4.r. 1/3 19382 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 9.6.1995, po pok. Mariji Grmovšek, Veliki Videm 1, Velika Loka. 7. k.o. Dobrnič Vl.št. Parc.št. kultura Delež Površina 531 1110 Travnik 5.r. 1/2 8751 m2 531 1109 Pašnik 4.r. 1/2 7200 m2 531 452/118 Gozd 3.r. 1/2 10617 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 23.10.1995, po pok. Tereziji Čeh, Dobrnič 23, Dobrnič. 8. k.o. Zagorica Vl.št. Parc.št. kultura Delež Površina 444 258 gozd.3.r. 1/1 20774 m2 444 266 Pašnik 3.r. 1/1 6352 m2 444 267 Gozd 4.r. 1/1 58712 m2 444 236 Pašnik 5.r. 1/1 2870 m2 444 237 Pašnik 5.r. 1/1 19249 m2 444 328/1 Njiva 6.r. 1/1 15468 m2 444 328/2 Pašnik 3.r. 1/1 2535 m2 444 328/3 Njiva 6.r. 1/1 2874 m2 444 328/4 Njiva 5.r. 1/1 1928 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 22.12.1997, po pok. Frančišku Pevcu, Zagorica 10, Veliki Gaber. 9. k.o. Šentrupert Vl.št. Parc.št. kultura Delež Površina 321 1334 gozd.3.r. 1/1 10031 m2 321 2575 Gozd 4.r. 1/1 6352 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 29.5. 1998, po pok. Janezu Bartolju, Bistrica 39, Šentrupert. 10. k.o. Korita Vl.št. Parc.št. kultura Delež Površina 232 605/1 Pašnik 3.r. 1/1 2511 m2 232 889/1 travnik 4.r. 1/1 903 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 25.2.2000, po pok. Ani Špelič, Šmaver 6, Dobrnič. 11. k.o. Sevnica Vl.št. Parc.št. Kultura Delež Površina 84 544/9 travnik 5.r. 1/1 352 m2 421 549/1 Gozd 3.r.. 1/1 22526 m2 421 623 Travnik 4.r. 1/1 3884 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 8.3. 2000, po pok. Vladimiri Šalehar. 12. k.o. Mokronog Vl.št. Parc.št. Kultura Delež Površina 1096 319/9 travnik 5.r. 1/4 987 m2 1096 750/2 Pašnik 6.r. 1/4 1092 m2 1096 2858 Njiva 5.r. 1/4 8864 m2 1096 2869 Travnik 4.r. 1/4 11324 m2 1096 2643 Travnik 3.r. 1/4 4007 m2 1096 2629/1 Travnik 3.r. 1/4 647 m2 1096 2630 Njiva 4.r. 1/4 3678 m2 1096 2638 Njiva 4.r. 1/4 3341 m2 1096 2662 Njiva 4.r. 1/4 4481 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 26.5.2000, po pok. Berti Borštnar, Bruna vas 16, Mokronog. 13. k.o. Straža Vl.št Parc.št Kultura Delež Površina 1280 560 Pašnik 3.r. 1/1 2697 m2 Pravni temelj pridobitve: sklep o dedovanju z dne 10.7. 2000, po pok. Mariji Tomažin, Brinje 1, Šentrupert. Občinska uprava vse zainteresirane občane in solastnike kmetijskih zemljišč poziva, da podajo pisno vlogo za nakup zemljišč. Po prejemu obvestila interesentov bo izdelana cenitev kmetijskih in gozdnih zemljišč ter podana ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč na Upravni enoti Trebnje. Pisno vlogo je potrebno nasloviti na Občino Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel: 07 348 -11-14, ga. Zaletelj Marija, 07 348 -10- 08 in ga. Veronika Zidar. Pisne vloge pričakujemo čimprej. Pripravila: Ciril Metod Pungartnik Marija Zaletelj ŽUPAN OBČINE TREBNJE Obvestila Kmetijske svetovalne službe Trebnje Testiranje in servisiranje molznih strojev Molzni stroji in mlekovodi naj bi bili vsaj enkrat letno pregledani (delovanje pulzatorja, izmera podtlaka in nadtlaka...). Zato Kmetijska svetovalna služba Trebnje zbira prijave za testiranje in servisiranje molznih strojev in mlekovodov. Svoje prijave lahko oddate osebno v prostorih Kmetijsko svetovalne službe ali po tel. 07/3460-670. Testiranje in servisiranje siiokombanjev Približuje se čas siliranja, zato je potrebno, da že sedaj pregledate in če je potrebno, tudi servisirate svoj silokombanj. Svoje prijave lahko oddate osebno v prostorih Kmetijske svetovalne službe ali po tel. 07/3460-670. Traktorsko tekmovanje Zadnjo soboto v avgustu se bo na površinah Srednje kmetijske šole Grm v Novem mestu odvijalo regijsko traktorsko tekmovanje v oranju. Vse orače in oračice, ki bi se želeli pomeriti v tovrstni disciplini, naprošamo, da svojo udeležbo čimprej potrdijo na Kmetijski svetovalni službi Trebnje ali po tel. 07/3460-670. Vabljeni tudi gledalci! Subvencije za pašnike Vse kmetovalce obveščamo, da je izšel razpis za postavitev čredinskih pašnikov. Najmanjša skupna površina pašnika je 2 ha (lahko je več parcel, katerih skupna površina je najmanj 2 ha). Pogoj je tudi, da je pašnik zgrajen na novo in je ob oddaji vloge že tudi postavljen. Vlogi je potrebno priložiti načrt razdelitve pašnika na čredinke. Podrobnejše informacije dobite na Kmetijski svetovalni službi Trebnje. Pohitite, kajti zadnji rok za oddajo vlog je 5. september 2001. Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Izpostava Trebnje NAPOVED OBNOVE VINOGRADOV Vse vinogradnike, ki nameravajo v naslednjem letu obnavljati vinograde, obveščamo, da je rok za oddajo napovedi za obnovo vinogradov DO KONCA AVGUSTA. Vloga se odda na Upravni enoti. Brez oddane vloge za napoved obnove ne bo mogoče uveljavljati subvencij za obnove vinogradov v prihodnjem letu, v kolikor bodo razpisane. Kmetijska zadruga Trebnje, Baragov trg 3, 8210 Trebnje UGODNA PONUDBA | '■**“ IH v tr&H-Mak Kmetijske zitdntse Trehmje S 16. avgustom odpiramo vrata prenovljene prodajalne s tekstilom na Baragovem trgu^3. Pripravili smo vam razširjeno ponudbo: s~\\ - otroških oblačil z-