Leto VI., St. 39.' V llubllani, v sr&cSo 8. fabruarfa 1®i2B Pesa!«, šf. 53 par.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke iugosiavile.
m—g——————■—■—EBB5—IHHM W—BB—B—
Kaj je delavstvu najbolj Dotrebno.
To vprašanje seveda ne stavimo našim čitateljem, da nam bodo nato odgovorili za kako »nagrado«, temveč, da o tem razmišljujejo in podajo svoja mnenja.
Mnogo jih je, ki pravijo: močna socialistična organizacija, seveda ne »krotka« ampak »radikalna«. Kaj pa je radikalizem? Radikalizem pri nas je samo na jeziku, v frazah — in zato najcenejše sredstvo za beganje in cepljenje delavskih vrst. Radikaliziranje delavstva z frazami je največji zločin, ker mu daje nade, ki so pa neizvedljive. Nihče se pa tako ne želi radikalizma, kakor ravno reakcionarni kapitalisti, ki s tem sredstvom najložje uženejo delavstvo v kozji rog in mu s tem za nekaj časa stro pogum. Vsak pa, ki Čuti z nan.i nosi danes znak z napisom s-Naša moč je v zavednostih. Kaj pa je »zavednost«? To se pravi, da moč delavstva ni na jeziku, ampak edino v organizaciji in njegovi organizirani sposobnosti. Proti zavednemu socialističnemu delavstvu je danes težko nastopati. Če se delavstvo trdno organizira, če dobi zakonodajni aparat v svoje roke in postane po pravici gospodar situacije, sc kapitalizem tudi na bajonete ne more več zanašati, zakaj tedaj so tudi bajoneti delavskemu ljudstvu pokorni. To dejstvo nam dokazuje danes avstrijska republika, v kojem parlamentu so zahtevali socialisti pomnožitev vojaštva, da varuje republiko
pred monarhističnim poizkusi in pred vrnitvijo bivšega cesarja Karla na prestol. Seveda so glasovale vse meščanske stranke proti. Za časa vladanja Karla so pa socialisti glasovali proti vojnim kreditom.
Nikomur ni vsled tega toliko na tem ležeče, da zvabi proletariat s pravilne poti, kakor bas največjim sovražnikom delavstva, ki bi radi dobili priliko, da mu zavijejo vrat. To ni nova izdajdba. Kdor je količkaj zasledoval politični razvoj delavstva, ima lahko dosti izkušenj v tem. Vedno je bilo priljubljeno sredstvo delavskih sovražnikov, da vtihotapijo v delavske organizacije »anarhiste« in velike radikalce, katerim je bilo vsako delo pre-krotko in so le hujskali in frazarili, ker je bilo delavstvu le v .škodo.
Resnica je, da koraka socializem svojo pot. In če noče jugoslovansko delavstvo zaostati in zamuditi čas, tedaj se mora resno lotiti svoje prave naloge, ki mu jo narekujejo razmere v državi: Organizirati se, politično se izobraziti, napraviti se sposobno, da prevzame in izvrši veliko nalogo, ki mu je v človeški družbi namenjena. To je pot, na kateri je treba dela in truda, toda pot, ki vede do uspeha. Radikalno frazarenje je cenejše, le da ne prinaša nobene koristi.
Torej, kaj je delavstvu najbolj potrebno? — »Zavednost!«
Država v krizi.
Trije odlomki iz impozantnega govora sodr. poslanca dr. Koruna ob prilik* debate o deklaraciji vlade g. Pasiča, na 15 seji narodne skupščine.
Ne smemo citati!
Gospodje, kako svobodo uživamo v naši osvobojeni zemlji, spoznamo lahko tudi iz številnih konfiskacij časopisov. In čeprav imamo ustavo in čeprav imamo v ustavnih prehodnih naredbah zelo slabe, a ostre odredbe v pogledu konfiskacije, vendar se celo preko teh odredb več zaplenjuje, kot pa je to po teh določilih dovoljeno. Inozemski časopisi so skoro vsi prepovedani. -Onemogočeno nam je, da se upoznnvamo z razmerami v ino-stranstvu. kajti vsak inozemski list se takoj prepove, ki samo karkoli slabega o naši državi napiše, čeorav je pri nas go-tovo vse polno stvari slabih, o katerih Se more govoriti. Ti časopisi se prepo-vedo, ali kolikor smo mogli poizvedeti, nimajo v ministrstvu notraniih del nikake evidence o tem. kateri časopisi da so za-branieni, tako da človek niti ne ve, kaj da sme in kaj . da ne sme čitati. Tudi pošte nimajo seznama prepovedanih časopisov, Ja tako more vendarle vsak delati
kar hoče. Da meče vse to prav slabo luč na našo upravo, ie jasno. In tako se blamiramo dan za dnem pred zunanjim svetom, ki zve seveda za vsako prepoved.
Kako se postopa s komunisti.
Gospodje, kako postopa vlada in njeni organi s komunisti! Sprejeli ste zakon o zaščiti države, v katerem se nahajajo take in take odredbe in o katerih mislite, da se zamorete z njimi zaščititi pred komunisti, ako sploh mislite, da se morete pred komunisti zaščititi. Časopisi so prinesli, kai se je vse v policiji in v sodnem zaporu delalo s komunisti, ki so bili zaprti v Belgradu zaradi atentata na regenta. Nočem, da to Ponavljam, ker ste imeli priliko, da berete o tem, kako so bili pretcpani in da so se stražarji nedostojno ponašali oroti ženskam, ki so bile tudi v preiskovalnem zaporu. Preiskovalni sodnik jc poskušal, da vpliva na drugega sodnika v Bosni, časopisi so pisali o tej sramoti in o tem sodnijskem škandalu. Po srbskem zakonu morala bi se preiskava izvršiti v teku 2 mesecev, oa glejte še danes ni prišlo do razprave oroti komunistom, kar je popolnoma protizakonito. Z veliko sesto zaprla je policija pred nekaj časa gospoda Triša Ka-cleroviča in še dva, tri druge komuniste,
O	katerih se je trdilo, da so delali nekaj.
Izhaja razen pcradeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana*, Frančiškanska ulica G-L Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p.
• Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
kar je nevarno državi. A kaj se je zgodilo pred sodiščem? Pred nekaj dnevi so bili vsi oproščeni. Hotelo se je samo, da se ti ljudje policijsko preganjajo, napravi? se je zaraditega cel pogon, a na koncu se je videlo, da so bili ti ljudje nedolžni. Ne maram ničesar prorokovati, ali reči zamorem, da se bo tudi za največji del onih, ki ste jih obtožili krivde na atentatu regenta, izkazalo, da so nedolžni. Aranžiral se je monstruozni proces proti nekoliko stotinam delavcev v Kreki v Bosni, kjer so se baje pobunili in stopili v štrajk, a za nje se ne zahteva nič več in. nič manj kakor vešala. Gospodje, moram opozoriti gospoda ministra pravde še na neko stvar. (Nemir med poslanci). Zaradi: atentata na pok. Draškoviča je bil v Za-errebu obsojen atentator Alijagič na smrt. Ne maram kritikovati te sodbe, ker stvar v zadnji sodni instanci še ni rešena, moram pa opozoriti gospoda ministra pravde na sledeče:	Ako	bi druga inštanca
razsodila ravno tako kakor prva, potem naj gospod minister pravde obrne svojo pozornost temu slučaju v tern pravcu, je li izrečena smrtna obsodba v zmislu ustave ali ne. V čl. 9. ustave je zapisano, da se ne more smrtna kazen odrediti za čisto politične krivice. V drugem odstavku istega člena pa je napisano, da se zamere smrtna kazen ustaviti za poskus ali pa izvršen atentat na osebo Nj. Vel. kralja. Kaj se to pravi, gospodje? To se prhvi. da je ustavotvorec mislil, da je i atentat politično delo v zmislu čl. 9. ustave, ako ta atentat izvira iz čisto političnih motivov in ni naperjen na osebo kralja. Zato torej pravim, če druga inštanca potrdi sodbo prve instance, naj gospod’ minister pravde v tem slučaiu razmisli, da to sodbo, ki nasprotuje smislu ustave, s tem popravi, da priporoči Alijagiča milosti kralja. (Medklici: Ministri ne smejo popravljati sodnijskih sodb!) Gospodje, amnestijo imamo zato. da sc popravi pogreške, ki jo napravi mrtva beseda zakona in take pogreške so zelo pogoste. Čudim se. da ta tako patriotska vlada, kakor je naša, pri vseh svečanih prilikah, ki smo iih že imeli doslej, ni niti še enkrat občutila potrebe, da stopi pred kralja in mu predloži predlog o amnestiji, ki bi bila že zelo potrebna in ki bi zelo oblažila razmere v državi. To je karakteristično za politično gledanje iii politično delo te vlade. Vidim, da ravno gospodje demokrati najbolj ljubijo to nedemokratsko delo vlade. (Minister notranjih zadev dr. V. Marinkovič: Zato. ker so komunisti ubili Draškoviča? — Milan Pribičevič: A če iii bili komunisti ubili Krstana, ali bi tudi potem tako govorili?) Gotovo ne bi za-! hieval smrtne obsodbe, čeprav bi mi bilo | za Kristana zelo žal. kakor mi ie tudi žal
I	za gospoda Draškoviča.
Gospodarska kriza.
Gospodje, pa mi ne živimo samo v politični, ampak tudi v gospodarski krizi. Polno je razlogov, da ja prišlo do take krize. Tej krizi je vzrok slaba finančna politika, ki se ie vodila skozi vsa ta leta do danes. Uravnane sistematične davčne politike sploh ni bilo. Posredni davki so se nagromadili do mej, ki jih konsinnent ne more več vzdržati in to ie tudi obenem en razlogveč, da imamo v državi tako ; draginjo. Še do danes nismo prišli do tega, da bi se bili neposredni davki izenačili za celo državo, da bi bit davčni vijak za vse enak, čeprav bi bilo to mogoče. Zbog tega nereda, zbog te nesistematičnosti v davčni politiki, prišli smo danes tako daleč, da imamo nekatere veje gospodarskega življenja, kakor na primer industrijo v Sloveniji, v krizi, ki je izzvana v prvi vrsti zaradi davčne politike. Na industrijo so davki popolnoma nesi-stematsko natovorjeni.
O valutnem vprašanju nečem govoriti, ker je to stvar, ki spada v proračunsko debato. Ali sigurno ni pripomoglo stabilizaciji naše valute, za čemur moramo predvsem stremeti, če smo imeli za časa našega največjega izvoza albanske homa-tije, ki smo jih povzročili mi. oziroma naša vlada in če se je v tistem času izvršila nepotrebna mobilizacija in če se je pozvalo v mesecu decembru 80.000 rekrutov na službo, kar je celo novi minister vojne, gospod Vasic, očital bivšemu ministru vojne gospodu Zečeviču kot po-greško.
Pa tudi naša politika pri posojilih je nesistematična in slaba. Gospod minister financ in vlada so sklenili, da najmejo investicijsko posojilo za zboljšanje slabega prometa. A medtem sc niso niti pobrigali, da bi izplačali 20fo obveznice, ki so jih svojčas odvzeli. Niso se pobrigali, da bi vzeli obenem za investicijsko posojilo vsaj malo kvoto vojnih posojil v račun. Nikar ne mislite, gospodje, da so samo patriotje za časa Avstrije vpisavalt vojna posojila. Oni, ki so jih vpisali iz patriotizma, naj jih izgube, ali vse polno je tistih, ki so bili prisiljeni, da so podpisovali vojna posojila, na primer mladoletni, hranilnice, delavski zavarovalni zavodi 'td. In nikakor bi se ne smelo pripustiti, da gre ta denar v zgubo, kajti drugače ne bo nihče imel zaupanja v državna posojila, pa če tudi jih išče naša država. V časopisih smo tudi brali in govorilo se je o tem, da išče gospod minister financ posojilo v
Dopis iz Velenja.
Da postopajo pri nas z delegati kakor z malimi otroci, naj služi v dokaz sledeče:	Ko je šlo v decembru za izpre-
membo mezdnega reda po trboveljskem, so gospodje hoteli samcem premog vzeti, čeprav ga dobivajo že zmerom, odkar rudnik obstoji; pri nas ni mogoče drugače, ker samci stanuiejo povečini pri malih kmetih, katerim kurjave primanjkuje. Da se je to doseglo, sta morala iti dva delegata v Ljubljano do g. dvornega svetnika Pirnata, nakar so obljubili in tudi dali za mesec januar, za svečan so pa že odvzeli. Pri posredovanju sem pa enkrat g. komisarju Cučeku povedal resnico v obraz, nakar se ie ta zelo razburil. In ta resnica je bila tale: Ko smo posredovali zaradi od službe odslovljenih, je zvračal vso krivdo na Ljubljano: ko srno pa posredovali v Ljubljani prvič, so tam rekli, da g. oskrbnik nožna Hudi. kateri so spo sobni: tiste da bodo že vzeli. Ko smo pa
inozemstvu za mvesticije v prometu in za popravko naše valute. Gospod minister je bil zaradi tega na Angleškem in so o tej stvari časopisi celo škandalozne stvari spravljali na dan. Medtem pa naša javnost uradno ni ničesar zvedela, kako da pravzaprav stoji to vprašanje. Do. danes še nismo zvedeli, kako je z vprašanjem naših reparacij, ki jih moramo dobiti in o katerih naša javnost mora biti obveščena, kakor tudi o celokupnem finančnem stanju države. Tudi administracija v financah ni taka kakor bi morala biti, pa to vam je itak že vsem znano in zato nočem navajati poedinih slučajev, da Vas ne utrudim.
FILIP URATNIK:
»Naprej« je prinesel serijo gospodarskih člankov, ki kažejo dobro in nazorno na slabe posledice valutne nestalnosti. Ti članki niso neresni in razpravljajo tudi
o	globoko resnih problemih. Zato je nedopustno, ako se polemizira z njimi na ta način, kakor polemizira nedeljska »Jugoslavija«, ko piše o »Naprejevem« sobotnem uvodniku »Peka«. Tudi jaz spadam glede ustanovitve in prospeha take zadruge med neverjetne Tomaže, ki bi se ne zadovoljili s tem, da je temeljna ideja take zadruge pravilna, ampak bi hoteli vsako stopnico dobro otipati, predno bi napravili kak korak po taki nenavadni 'n nevarni poti. Sicer pa o tem še spregovorim.
Že danes naj pripomnim, da bi vseboval — dokler bi država ne šla iste poti
—	prehod iz denarnega gospodarstva v pšenično valuto za vsako privatno podjetje težke nevarnosti. Rad tudi priznavam, da vpliva ogromna razlika med velikostjo cilja in neznatnostjo sredstev, ki bi bile taki zadrugi na razpolago, ako.b' se ustanovila tako, kakor je to v »Naprc-ievein« članku napisano, naravnost groteskno. Vkljub vsemu temu je mogel napisati' stavek v »Jugoslaviji« le neresen otrok, — eden izmed ljudi, ki jih ni sram. da vodijo dan na dan demagogično vojsko proti posledicam, ne da bi bili čutili kedaj potrebo, da bi si razložili tudi vzroke.
»Naprejev« člankar, o kojem »Jugo-slavja« misli, da naše čitatelje zabava, stoji kar se gospodarsko-političnega umevanja tiče, kakor gora visoko nad človekom, ki je napisal tisto polemiko. Ker
zopet posredovali pri g. komisarju C., ie rekel, da on jih ne sme nazaj sprejeti, ker ima prepoved iz Ljubljane. Nato smo morali še enkrat v Ljubljano. Tam smo šli na oddelek za zaščito delavstva, Kjer so izjavili, da vidijo, da je zadeva krivična, pa nimajo moči, da bi pomagali. Rudarsko glavarstvo se je izjavilo, da ni pristojno: tako smo prišli do g. dvornega svetnika Pirnata. On pa ie seveda odkla-nial vsak sprejem v službo in se izrazil, da ima iz Velenja navodila, češ, da bi to obratu škodovalo, če bi bili ti ljudje zaposleni. Kam se nai zdaj obrnemo? sem vprašal g. komisarja, pa nisem dobil odgovora. Ko smo na zaradi samcev /.a premog posredovali, ie začel jamrati, Ja morajo uradniki pri rudniku premog plačevati: vprašal sem ga zakaj; ker ni vedel. sem pojasnil, kakor sem slišal govoriti, da je nekdo naznanil, koliko kurjave
1	ima g. oskrbnik in da je zaradi tega pri • šel nalog, da ga morajo plačevati. Dostavil sem š.e, da smo delavci tudi ljudje, da
vem. da bi »Jugoslavija« meni tega navzlic najboljšim dokazom ne: verjela, naj' citiramo en odstavek iz 2S števlke »Ju-goslovenskega Lloyda« (od 5. t. m.), torej lista, o kojem menda tudi »Jugoslavija« ne trdi, da svoje čitatelje zabava. Tam stoji pisano:
»Kod nas bila bi jedna važna i za cijene najuspjelija mjera za suzbijanjc skupoče maksimiranje cijene našeg naj-iačeg produkta, a to je žit a. Da je žitu u pravo vrijeme i orije žetve cijena ustanovljena i ustaljena, sve bi se ostale ci-icne bile ravnale prema tome glavnom mjerilu. Ne bi dolazilo do povišenja nad-nica, niti bi bile potrebne povišice plača, a život bi za sve u državi bio snošljivi. — Najžalostnije pri tome je to. da se iz isku-stva nista ne uči, da se isti procesi ope-tlljll.«
Ali'se »Jugoslaviji« ne zdi, da je maksimiranje cen za žito v bistvu isto, kakor pšenična valuta?
Vsem tistim, ki se jim zdi — kakor »Jugoslaviji« — smešno, da posveča naš list temu vprašanju toliko pažnje,. odgovarjam, da se v tei točki z uredništvom popolnoma strinjam, odločno pa bi ugovarjal. če bi prišel v »Naprej« en sam »Jugoslavijin« uvodnik o draginji ali en sam tak govor o draginji, kakor so jih dosti zagrešili tudi socialisti, ena sama iskrica tiste modrosti, ki je ustvarila gla-sovito vladno naredbo o pobijanju draginje-
Politične vesti.
-i- Novoizvoljenega papeža, Njegove Svetosti Pija XI. prva orisega. Včeraj opoldne sc je iz dimnika na Sikstinski kapeli dvignil bel oblak dima v znak, da ie izvoljen papež. Takozvana »previdnost božja« je izvolila za papeža milanskega nadškofa kardinala Achillesa Rataja, strogega nacionalnega cerkvenega politika, ki je vedno gojil prisrčne stike z italijanskimi vladnimi krogi ter bil dostikrat posrednik med papežem in laško vlado, Konec je sedaj legende o »vatikanskem jetniku«, katerega so navzlic deževnemu vremenu počastile številne množice s tem, da so pokleknile v blato in se trkale na prsa. Papežu so orezentirale n; gove čete kakor tudi vladne, nakar je podelil množicam svoj papeški blagoslov. Knez Chigi je izdal takoi po konklavu preko »Agencije Štefani« sledeče poročilo: »Njegova Svetost bo čuval verno in zve-
moramo tudi mi živeti in dobiti, kar nam gre. To je pa gospoda komisarja Č. tako razburilo, da je vzel svojo čepico in se šel hladiti iz pisarne, kar pa ni dolgo trajalo, tako da smo kmalu zopet govorili ž njim.
Drugi dan. to ie 3. februarja je sledila pridiga g. oskrbnika Soička: ko je čakala v čakalnici druga tretjina na vožnjo v jamo. me pokliče cmeniem gospod predse in reče: Vi kot deleerat, če hočete svojo službo opravljati, se morate najprvo učiti. da boste vedel5, kako se to vrši. Že enkrat ste rekli, da me boste zadavili. Že takrat bi vas bil lahko na cesto vrgel, pa nisem, in danes iziavljam vpričo vsega moštva, da če me ne boste pustili na miru, boste šli vi ali na jaz.
Na to odgovarjam sledeče: Jaz kot delegat hočem po svoji skromni zmotnosti zagovarjati delavske koristi, zakar sem bil pooblaščen pri volitvah od delavstva samega. Zavedam se svoje dolžnosti v polni meri: tudi delavstvo je pri nas 7i precej razumno in noče ne ono in tudi ne
Sto nedotakljve pravice Cerkve, kar bo potrdil tudi s svojo prisego. Svoj prvi blagoslov je podelil z namenom, naj ne bodo tega blagoslova deležni le na trgu sv. Petra navzoči, ne samo Rimljani in Italijani, ampak vsi narodi in ves svet, v želji za splošni mir, po katerem vsi tako zelo hrepene. Novoizvoljeni uapež je star 65 let. Katoliški časopisi ga proslavljajo kot izbornega diplomata, ki je dorasel sedanjim kritičnim razmeram.
Velikanska rudarska stavka na Češkem se nadaljuje in se je vlada že udala, da nemudoma sestavi komisijo, ki bo proučila povišanje cen živilom in obleki v sorazmerju z zahtevami rudarjev po zvišanju plač. Stavka okoli 200.000 rudarjev in je nričakovati, da ne bo generalna stavka dolgo trajala, ker gredo dnevno milijoni narodnega premoženja v nič. V zadnjem času se po celem svetu bore delavci energično za svoje pravice in tako nam prihajajo dan za dnem poročila o velikanskih stavkah.
Velikanska železničarska stavka v Nemčiji, zadobiva vedno večje in večje dimenzije, tako da je ustavljen obrat ne le samo na železnicah, temveč v vseh mestnih javnih napravah, v plinarni, elektrarni, pekarnicah, bolnišnicah, gledališčih, kinematografih, vodovodih itd. Trimilijonskemu mestu grozi lakota. Med prebivalstvom vlada velika zmedenost, ki se z vsako uro stoDnjuie. Pričakujejo, da bo prišlo med vlado in stavkajočimi do sporazuma in da bodo pričeli že danes z obratovanjem.
DOLARSKI PRINCI IN KR, POŠTNO RAVNATELJSTVO.
Po Ljubljani se širijo gorostasne novice o »dolarskih princih« in nečednih manipulacijah pri našem poštnem m brzojavnem ravnateljstvu. Tako smo na primer slišali od zanesljive osebe, da je naročil državni pravdnik sodnikom, naj ne vprašujejo obdolžence o zagonetnih znamkah. Dejstvo, da je izpovedala neka priča pred sodnijo, da je pošiljalo tukajšnje poštno ravnateljstvo znamke v Sara-ievo. kjer jih ie prodajal poštni ravnatelj Dekanic, ki je poneveril na ta način okoli 7 milijonov kron. Pri tej škandalozni aferi 'e prizadet tudi neki aktivni minister, kakor je poročal uradni dopisni urad v eBi-cradu. Torej je razumljivo, da hočejo sedaj prikriti ta škandal, ki tako zelo kompromitira naše vodilne može. Dejstvo je tudi, da so prihajali iz Sarajeva prazni zaboji znamk in pa denarna pisma iti vre-
iaz z glavo skozi zid. Ce pa Vi in obratno vodstvo nočeta stvari, katere bi lahko rešila v prid delavstva in rudnika rešiti, potem sem jaz - in je vsak drug delegat nemogoč. Drugo, kar se tiče davljenja, je shiČaj iz leta 1917. Takrat je Lepko, rudar in posestnik v Plešivcu, kuhal žga-nie, pri čemer ie bil g. oskrbnik tudi povabljen. Zadržal se ie pri njem cele 3 dni. Ves zmešan od alkohola ie prišel v obrat; dl'2al ie 1)0 t>isarni in koder je šel, tako
-	?e ie kar razlegalo naokoli, tako tudi kihJatTli’ čeprav sem že delal v 12 rudni-. , vDn različnih deželah in državah, kaj
'"e*a še nisem nikjer videl ali slišal Mn" w ^ resnici izrekel takrat, če bi bil c \ e ■ tako olikan, kakor je on, bi ga prijel za vrat, vršel ob tla in rekel: Zdaj pa Knci. ue moreš. Te besede naj pa on svojemu obnašanju pripiše. Zaradi besed: boste šli vi ali pa jfl7„ odgovarjam sledeče: Ce trii morete dokazati, da sem zakrivil kaj nepostavnega, sem pripravljen
čc. vsebujoče do 100.000 K. Ta denar ui zaračunjen pri poštni blagajni in je tudi sam dr. Janžekovič potrdil, da je naletel na velik primanjkljaj ori znamkah. Do-, kaze vsebujejo oddajni listki in knjige poštnega urada Ljubljana 1. Naš urednik se je včeraj sam prepričal, da ne puščajo ljudi v razpravno dvorano, čeprav je sla-bo zasedena in stoji nred vrati VSe polno občinstva, ki ne more v dvorano. Ker govorijo sodniki in obtoženci bolj tiho, je skoro upravičen sum pri občinstvu, da ni vse v redu pri tej obravnavi. Zahtevamo pojasnila, sicer bomo ukrenili potrebne korake.
Dnevne
Znižanje subvencije mariborskemu gledališču. Vlada jc znižala subvencijo mariborskega gledališča od 1,200.000 K na 80Q.000 K, ker je po njenem mnenju neobhodno potrebno varčevati tudi pri gledališčih. Kai pomeni obmejnemu Mariboru gledališče, nam ni potreba razSa gati, ker je itak že vsakemu znano.
Obravnava proti 350 rudarjem v Tuzli se še vedno nadaljuje.
Kakšne ljudi pošilja ministrstvo kot naše zastopnike v inozemstvo. Ministrstvo za zunanje zadeve je prejelo obvestilo, da je aretirala pariška policija člana našega poslaništva v Parizu M. Nikoliča, ker je izvršil več goljufij. Ministrstvo je takoj razrešilo dolžnosti M. Nikoliča, ki ga je poslalo pred meseci v Pariz, da bi zastopal v pariškem časopisju naše interese. Ta slučaj ni edin, ki meče bengalično luč na naše gnile razmere, zato pa se tudi ne smemo čuditi, da doživlja naša vlada dan za dnem same blamaže.
Petdmarski bankovci. Poštni uradi smejo zopet sprejemati pri vplačilih od strank petdinarske novčanice bankovce državne izdaje. Sprejemali jih bodo do 20. julija 1922.
Lfuhlfarite*
Kr, policijskemu ravnateljstvu. Včeraj popoldne je prišel naš urednik k obravnavi proti »dolarskim princem« in se ie zgodilo, da ga ni pustil službujoči policist v razpravno dvorano vkljub temu, da se je legitimiral kot urednik. Uredniku se ie posrečilo šele po, dolgem prekljanju s policistom prit' v dvorano. Opozarjamo na ta slučaj kr. policijo, ki naj poskrbi, da se ne bodo več dogajale slične nerednosti.
Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico, vljudno naznanja slavnemu ob-
iti: če sem pa zagovarjal to, kar ima delavstvo že po zakonih ali po pogodbah. s.em storil le svojo dolžnost. Povem pa, pri Vas je stvar drugačna: Vi imate v najemu lepo posestvo, ki je last države; imate dva konia. 6 glav goveje živine,
2	kozi. da pa Vam poleti polje obdelujejo povečini sami rudniški delavci, to ve pri nas že vsak otrok. Da se pa natančneie dožene. če Vam tiste delavce tudi rudnik plača, naj pride preiskovalna komisija in pokliče delegate, kateri ji bodo na razpolago. Opozarjamo tudi naše sodruge poslance. da se za stvar zavzamejo. Če ima rudnik primanjkljaj, ni krivo delavstvo, ampak Vi, ki obrat izkoriščate. Ravno isto je 7. obratovodiem Cučekom. Sedaj pozimi ima še 3 strežaje. poleti smo pa. tudi videli, kako so mu krompir pleli jamski kopači in ksiko so mu tudi vsa druga poljska dela opravljali. S nozdravom Andrej Martinšek.
činstvu, da se vsled naraščajoče draginje surovin,in življenskih potrebščin tor povišanja delavskih mezd izdelki primer-, no povišajo. -
Tiskovna pomota. V »Naprejevi? 25, številki se nam je vrinila pomota. Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru ni nakazal ministrski syet za nabavo raznega materiala 140 milijonov, temveč okoli 400 milijonov kron.
Darila za zgradbo doma za slepe. Neznani g. na električni železnici slepemu dečku, ki ga je^ spremljala usmiljena sestra 100 K. — G. Štefan Spacal v Trstu, ki ima slepega sina svoto 395 K. — Mesto venca na krsto umrle ge. Pavle Malovrh jc nabralo osobje oddelka 111. obr. ravnateljstva južne železnice jpo g. kuratu Fr. Bonaču 883 K. — Ga. Šarabon 200 kron. — G. Gregor Plasek iz St. Benedikta v oporoki 80 IC — Iz neke kazenske poravnave gg. dr. Jos. Furlan & dr. Vlad. Kreč 200 K. — Upraviteljstvu zavoda za slepe je izročila neimenovana dama 200 kron. — Povodom poravnave računa za pletenje pri slepih deklicah je pustila ga. Mar. Podkom ostanek v znesku 40 K. — Ga. prof. Mladičeva je podarila o priliki ogleda zavoda 100 K, za priboljšek k hrani pa nadaljnih 100 K. — Ga. Jesih, soproga veletrgovca z vinom in ga. Antonija Singer v Gradišču št. 7 sta podarile vsaka po ene dobro ohranjene citre, za uporabo gojencev v zavodu. — Za gojenko zavoda za slepe je podarila citre gospodična učiteljica Marija Sodnikova iz Mestnega trga.
NAROČITE SI IN ŠIRITE SVOJE GLASILO »NAPREJ«.
— Brezžični brzojav na policijskih motornih kolesih. To je najnovejša stvar, katero so uvedli pri pariški policiji in za razne bandite najneprijetnejša. Pariški policaji se bodo morali učiti brezžičnega telefoniranja. Njihova motorna kolesa bodo opremljena z vso potrebno pripravo za to stvar. Policaj bo odslej lahko mirno dremal s svojim kolesom v parku, pa bo zaslišal klic iz postaje: »Hitro vozi tja in tja, tam so vdrli v hišo vlomilci itd.« Pa se bo zgodilo tako. Po mestu bodo patru-lirali vedno policijski avtomobili oprem* ljcni z aparatom za brezžično brzojavlje-nje. Patrulja bo tako vedno v stiku z glavnim policijskim stanom in bo lahko v slučaju potrebe takoj lahko klicala pomoč.	;	•	-	••
— Nova navada v Berlinu. Od začetka sedanje zime je življenje v Berlinu postalo neusmiljeno drago. Vseobča beda ie prisilila Berlinčane, da so se oprijeli iako nove mode: v slučaju pogreba, krsta ali colo poroke pošljejo klobuk okoli poznanih in nabirajo darove, da na ta način poplačajo velikanske stroške, ki ob takih slučajih nastanejo. Ako se pripeti smrt kakega uslužbenca v kakšnem uradnem poslopju, takoj zabeležijo imena vseh drugih uradnikov in uslužbencev tam, nakar pobirajo pri vseh in vsak prispeva. Kadar umre kdo v tenementni hiši, se nabirajo prispevki pri vseh družinah, ki stanujejo v tisti hiši. Ce se smrt primeri v gkolici mesta, gredo pobirat prispevka v vse bližnje hiše. Isto se godi v slučaju bolezni in kakor rečeno v slučaju krstov in tudi porok.
—- Zakaj se ho bolgarski kralj odrekel sladkostim, ki jih nudjo menažerije. Bolgarski kralj Boris je v resnici moderen Človek in vsled tega hoče tudi prodati del svoje privatne menažerije kakemu ameriškemu zoologičnemu vrtu ali pa
cirlcusu. Prav posebno Si se ra’d iznebil dveh slonov in več lepih bufalov, ki se
pasejo sedaj po travnikih kraljeve poletne palače v bližini glavnega mesta. Me-nažerijo je ustanovil prejšnji kralj Ferdinand in apetit slonov in bufalov je tako velik, da je kralju Borisu skrajno težko prehranjati jih iz svojih lastnih pičlih dohodkov. Sloni sami požrejo toliko žita ia sena, da so izdatki za to večji kot pa za živila, ki prihajajo na mizo kralja samega. Kralj ima slone sicer rad, a bolgarske blagajne so prazne in vsled tega si kralj ne more »špogati« užitka, da bi jih obdržal.
— Star dinosaurov sled. V Hastings distriktu v Angliji so odkrili velikanski sled pradavnega dinasaura, ki je korakal tam pred mnogo tisoč leti. Strokovnjaki, ki so sled preiskali, oraviio, da je žival spadala v vrsto takozvanih inguandonov, kakoršne so našli v Ameriki. Po ameriških muzejih se vidijo deli okostja teh velikanskih živali. Po nekod imajo tudi celotno okostje skupaj. Rečeni sled v Angliji je iz stopinj, katerih vsaka pokriva okoli štiri kvadratne čevlje površine in računa se. da ie bila žival od dvajset do trideset čevljev visoka. Globoki utisi prstov dajo misliti, da je žival naglo bežala, najbrž preganjana od kakega smrtnega sovražnika davne dobe.
— Umori med Eskimi zaradi pomanjkanja žen. Daleč z ameriškega severa, iz dežel ledu in snega prihaja poročilo o umoru petih Eskimov, vštevši štiri leta staro deklico. Peti umor ie nastal radi čuvstev nekega moža do žene dragega. Kraljeva kanadska ahaška policija, ki je odkrila zločin, pripoveduje, da ie glavni povod takim krvavim zgodbam pomanjkanje žensk med eskimovskimi rodovi. Pomanjkanje ženskega spola je posledica starega običaja, ki ie v sedanjem času že odpravljen, da so ženska deteta, kmalu potem, ko so se rodila, pomorili. Tega niso vršili radi sovraštva do ženskega spola, pač pa radi tega, da zavarujejo ljudi pred lakoto. Eskimi so pustili živeti samo takim članom svojega rodu, ki so bili najkoristnejši. Dežela Eskimov je namreč gola in prebivalstvo živi največ od ribolova. Omenjeni zločin se je pripetil že v avgustu mesecu, toda podobnosti so prišle v javnost šele sedaj. Kanadska policija ie še vedno na lovu za morilci.
Kulturni vestnik.
Kvartet Zika je v ponedeljek ponovil svoj koncert. Cetvorica mladih umetnikov se je ta večer v resnici potrudila, da poda vse, kar zmore, dasi obisk ni bil prvovrsten, in je po splošni sodni še z veliko večjim ognjem kot prvič izvajalo točke, ki so bile na sporedu. Publika izbrana. Opazili smo med njo mnogo so-drugov, katerih bi pa vseeno lahko bilo več. Delavci, kadar se vam bo vbodoče nuuila prilika, da obiščite tako lepo koncertno prireditev, kakor je nastop Ziko-vega kvarteta, ne zamudite je! Za svojo izobrazbo smo sami nase navezani, tembolj je naša dolžnost, da se je poprimemo z vsemi silami.
Diskusijski večer Marija Kogoja. V četrtek, dne 9. t. m. priredi komponist Marij Kogoj diskusijski večer, na katerem bo bral svoje atorizme o umetnosti. V drugem delu se otvori splošen pomenek o umetnosti, ki utegne postati prav interesanten. Poživljamo posetnike, da pri teh pomenkih sodelujejo, kajti gotova stvar je, da bo pri tem mogoče prinesti luč v marsikatero javnosti nejasno vprašanje. Vstopnina 2 din., sedeži 3 din.
»Zbornik za umetnostno zgodovino«, izšla je 3.—4. številka tega lista, ki prinaša naslednjo vsebino: Dr. Fr. Stele: Gotske freske na Jezerskem. — Jos. Do-stal: Iz Langusove ostaline. — Viktor Steska: Kipar Alojzij Progar. — Vojeslav Molč: Bizanc in Orient. — Izidor Cankar: Umetnost v krščanskem slovstvu 2. stoletja. — Varstvo spomenikov. — Narodna galerija. — Književnost. — Bibliografija. — Razstave. — Razno. — Tudi ta dva zvezka sta bogato ilustrirana z dobro uspelimi fotografijami slovenskih gotskih fresk. S tem snopičem je prvi letnik zaključen. Prva številka prihodnjega letnika začne obiavliati umetnostni popis Slovenije. Naroča se pri Umetno - zgodovinskem društvu v Ljubljani. Cena prvega letnika 100 K.
UTRINKI.
Konferenca za konferenco. Odkar so kapitalistični vladarji prenehali s klanjem pred tremi leti, se konferenca drži konference. Razne konference zdaj tu zdaj tam. In cilj vseh konferenc je, kako bi vladarji postavili bankrotiran kapitalistič-
ni sisfem nazaj na noge, fo‘da kako, če mu je pa vojna polomila noge? Politične, razorožitvene, pacifične in ekonomske konference. Konference in konference.
Vse te konference so gnojni izpuščaji in turi na gnilem telesu kapitalistične družbe, ki počasi umira in katere vsi mazači stare diplomacije ne ohranijo pri življenju.
Ukrasti 1000 K je nezaslišana tat-
vina.
Ukrasti 10.000 K je strašna tatvina. Ukrasti 50 000 K je veletatvina. Ukrasti 100.000 K je tatvina.
Ukrasti 1,000.000 K je goljufija. Ukrasti -5.000.000 K je korupcija. Ukrasti 10,000.000 K je nerednost. Ukrasti 25,000 000 K ie pravni spor. Ukrasti 50,000.000 K je Insolvent-
nost.
Ukrasti 500,000.000 K je modrost.
Ukrasti 1 miiiardo K je ženialnost.
$
Od zibelji do groba gara delavec kapitalistu in za nagrado dobi obljubo, da pojde po smrti v nebesa, kjer mu ne bo treba več delati! — Kadar se večina delavcev spametuje, porečejo kapitalistu, nai strada, ako noče delati, in naj čaka, da se naie v nebesih.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: Franco Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
UM. mm UUU STEK. E
===== fiECILTROVf.liI; »IRtS? < QhfJEilO ŽIVKO TISKOVINE ZSk SOLE, ŽUPANSTVA IH UEflSE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN tffiSILA ZA SHODE IH VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJiG, BROŠUR ITD. STEREOTIPNA. LITOGRAFIJA.
Večje industrijsko podjetje na Hrvaškem = išče nekaj
., Mn, M\m io raji
Stanovanje pripravljeno. Ponudbe naj se pošljejo Upravi „Napreja“ pod št. 50.
Najielja zaloga
• • •
m v
TVRDKA J. DOLENC,
Uubijan*, Hilierjeva utica St 5
— se priporoma za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-vam po najsolidnejših in nizkih cenah.
I.
Medič, Rakove & Zanki,
prej A. Zanki sinovi.
Tovarna kemUnih in rudn. barv ter fakov
Centrala: Ljubljana, d z o. z Skladišče: Novlsad.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Emajlni laki. Prav firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec £Federweil3), stro,no olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak zn pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline.
Ceniki se zaiasno na raspoliljajo I =====
Slovenska eskompfna banka Novomesto in Rakek.
Kapital: 20,000 OOO kron. Ljubljana, Selenburgova ulica 1. Rezerve okrog 6,000.000 K.
1  ....j	Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.  .■■■	..
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut —- Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza.