269. številka.
Ljnbljana, v četrtek 23. novembra 1899,
XXXII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstr o-oger ske deželo za vse leto 15 gld., za poi ieta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta, — Za tuj e dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od 8ti ris topne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12 Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12
Telefon št. 34.
V odločilnem trenotku.
Ali odstopi Clary ali nastopijo češki poslanci obstrukcijo — to je alternativa pred katero stoje danes odločilni krogi. Na odločitev ne bo dolgo čakati. Odločitev je samo vprašanje nekaterih ur.
Občni položaj v parlamentu se je vsled avdienc parlamentarnih voditeljev pri cesarju pač znatno spremenil, ali vzlic tem avdiencam, vzlio cesarjevi želji, naj se Cla-rvjevemu ministrstvu dovolita budgetni provizorij in zakon o razdelitvi užitnin, vender ni nič upanja, da se to zgodi.
Načelnik mladočeškega kluba, dr. En-gel, katerega moški ponos tudi pred cesarskim prestolom ni zapustil, je cesarju naravnost povedal, da češki zastopniki Clary-jevemu ministrstvu ničesar ne dovolijo in tudi tistih predlog ne, ki se proglašajo za državne potrebe.
Stališče čeških poslancev je umevno. Clarvjevo ministrstvo se ni zadovoljilo samo z razveljavljenjem jezikovnih naredeb, nego se je na vso moč pehalo, da je z naj provo katoričnejšim postopanjem pokazalo, da ni nevtralno, nego popolnoma nemško-stran-karsko ministrstvo. Vlada, ki je zasekala češkemu narodu globoko rano s tem, da je razveljavilo jezikovne naredbe, ni sprevidela, da mora z milim, obzirnim in vseskozi pravičnim postopanjem ublažiti nastalo razburjenje, nego je vlivala še olje v ogenj. Pomisliti je samo treba, kako je postopal Kindinger, kako je dal strgati češke napise, kako je dal nemudoma odstraniti češke tiskovine ali kako je hitel, da je spravil na mesto predsednika celjskega okrožnega sodišča \Vurinserja, in lahko je umeti, da češki poslanci ne morejo proti vladi drugače postopati, kakor da porabijo če treba tudi najskrajnejša sredstva, da to ministrstvo odstranijo. Le odstop tega ministrstva bi bilo zadovoljivo zadoščenje za vse, kar je zadelo Čehe. Ko bi češki poslanci tej vladi votirali politično zaupnico, bi izgubili vso zaslombo v narodu.
Kakor smo rekli, ni avdienca, ki jo je imel dr. Engel pri cesarju, čisto nič spremenila stališča čeških poslancev proti Cla rvjevemu ministrstvu. Ostali so trdni, ostali so možje! Pač pa je lahko mogoče, da bodo primorani spremeniti svojo dosedanjo taktiko in ubrati drugačne strune, ako se jim ne žrtvuje Clary.
V resnici se je namreč položaj vsled rečenih avdienc bistveno spremenil. Dokler so Čehi smeli računati na to, da jih bo ce lokupna desnica podpirala,'da bo vstrajalana njihovi strani, dotlej so se lahko omejevali na mirno opozicijo, dobro vedoč, da vlada opoziciji parlamentarne večine ne more kljubovati, in da bo morala pred njo kapitulirati. Sedaj pa so Poljaki in nemški klerikalci se uklonili želji krone in hočejo glasovati za tiste predloge, ki se proglašajo kot „državne potrebe". Jasnega poročila o stališču, ki je zavzemo slovenski in hrvatski poslanci, sicer še nimamo, ali po tem, kar je čitati o avdienci Bulata in Povšeta, sodimo, da se bode najbrž tudi „Slovanska kršč. narodna zveza" ločila od Čehov. Slednji bodo torej vsaj v borbi proti bud-getnemu provizoriju in proti zakonu o razdelitvi užitnin izolirani in odkazani na svojo moč. V takem boju pa imajo samo tedaj upanja na zmago, ako se poslužijo najskrajnejšega sredstva, namreč obstruk-cije. Le z ob3trukcijo zamorejo Čehi zadrževati vsa posvetovanja poslanske zbornice toliko časa, da postane nemogoče, dognati parlamentarno obravnavanje večkrat omenjenih predlog pravočasno, to je do novega leta. Do tedaj pa morajo te pred loge biti rešene, bodisi parlamentarnim potom ali s pomočjo § 14. Toda tega paragrafa se sedanja vlada po svoji izjavi ne more poslužiti in zato jej ne preostane drugo, kakor odstop
Čehi bi sicer z obstrukcijo ne mogli tako lahko delati, kakor svoj čas Nemci, premagati bi imeli veliko večje ovire, ali o tem, da bodo ž njo do novega leta dobro izhajali in da bodo preprečili sprejetje bud
getnega provizorija in zakona o razdelitvi užitnin, o tem ni nobenega dvoma.
Z ozirom na to se sodi v parlamentarnih krogih, da bodo merodajni krogi rajši žrtvovali Clarvja, kakor da bi izzvali češko obstrukcijo in računa se povsem resno z odstopom Claryjevega ministrstva, kateremu bi za sedaj sledilo zopet uradniško ministrstvo. Ta rešitev je tudi najverjetnejša, zakaj v drugem slučaju je češka obstrukcija neizogibna.
Čehi imajo sicer namen, da bi tudi v slučaju, če bi začeli obstrukcijo, ostali v prijateljskem razmerju z drugimi strankami desnice in gotovo je, da se bodo vsemu ogibali, kar bi mej njimi in temi strankami provzročilo nasprotje, ali obstrukcija je tako orožje, da je vsako prorokovanje nemožno, čim se tega orožja kaka stranka poprime.
Trenotek, v katerem se nahajamo, je torej velikega pomena in odločilne važnosti za vso prihodnost.
V LJiihlJitifti. 23 novembra
K položaju.
Sprejemi parlamentarcev so končani, a položaj je ostal vzlic temu prav tako nejasen, kakor je bil. Gotovega ne ve nihče. Dočim trdijo nekateri, da je „dobil Clary zopet zraka", pišejo drugi, da je usoda Clarvjevega kabineta sklenjena in da se umakne kmalu novemu koalicijskemu ministrstvu. Poroča se, da je rekel cesar Povšetu, da se umakne sedanje ministrstvo takoj, ko se doženeta dve glavni, sedaj na dnevnem redu stoječi točki, nagodba in izvršilni zakon. „V koalicijskem kabinetu bodo zastopani — je dejal baje cesar — vsi avstrijski rodovi. Slovenci, ki so tako dobri s Čehi, ne ostanejo osamljeni." Hkratu pa se poroča, da so pripravljeni Čehi na obstrukcijo in da so Poljaki izjavili, da bodo Cehe podpira 1 i. Čehi nameravajo baje začeti obstrukcijo takoj, če se postavi provizorij pred nagodbo na dnevni red, in za
LISTEK.
Pismo iz Rusije.
Spomini s potovanja.
(Spisal Karan daš.)
Mačeha! . . . Pisana mati! . . . Zatirani in gladni pastorki. Ne, ne! Nič o tem, kajti človek pozabi v materinem naročju zlobo vsega sveta . . .
Oh, ti barbarska Rusija! Ko sem se odpravljal z doma na pot, godilo se mi je skoraj tako, kakor se pripoveduje o tistem mladeniču, ki si je domača vrata navezal na hrbet, da bi ga tuja ne bila po petah. Ali se smejite moji naivnosti? Bože moj, ali je to res smeha vredno, ako se človek seli iz države kulture in redu v necivilizo-vani svet? To je junaštvo, občudovanja vredno junaštvo, a ne smeha! Občudujte me torej kakor misionarja, kateri prodira s križem v roki med — div,ake! Hahaha...
Da se resnica prav spozna, treba je Čuti dva zvona Dobro! A če nista oba jednaka, končno vendar večji zvon premaga s svojim velikoustnim bučenjem manjšega. Kaj sem nameraval reči? Malo dobrega sem slišal o Rusiji, slabega pa polna ušesa, Težkega 3rca sem se poslavljal od Dunaja.
,Mein Liebchen ist mein Wien" — ah, dunajske udobnosti pač ne bom srečal v Rusiji...  Na Dunaju nisem slišal nobene
slovanske besede, a kaj temu! Saj sem vzlic temu bil prepričan, da sedaj tu, sedaj tam koraka mimo mene Slovan, samo poznal ga nisem. Slovan se pač čuti povsod doma in varnega pod mogočnimi krili habsburškega orla, naj si bo na nemškem Dunaju ali v slovenski Ljubljani . . .
V Krakovem sem pa doživel prvi čudež na avstrijskih tleh. Kako vas naj pripravim dostojno nanj, da bi vam preveliko začudenje ne škodovalo na zdravju? ... Ni jedne nemške besede nisem slišal v vsem mestu, nobenega nemškega napisa nisem Kital. . . Neverjetno, kaj ? Eh, nikar ne zavidajte krakovskih Slovanov, a tudi ne blagrujte jih, kajti Bog skrbi za vse in tako ima tudi vsak Slovan svojo pijavko. Na Kranjskem imate klerikalce, na jugu so Lahi, okoli in okoli Nemci, med Poljaki pa Židi. Vse polno črnih, obnošenih kaftanov, skrivljenih hrbtov, nosov in nog, oh. in ginljivo dražestnih kodrov, binglajočih za ušesi pristnih poljskih zidov . . ., po ulicah pa tuintam hebrejski napisi.
„Le naprej, le naprej, dokler je še vetra kaj"...
Da bi spoznal prosti narod, vozil sem se nekaj časa v tretjem razredu. Inteligenca je povsod ista in ne poda nič novega in zanimivega s svojim mednarodnim licem. Da, le nekaj časa sem se vozil v tretjem r'zredu, ker sem se vzlic svojim demokratičnim nazorom skrajno slabo počutil med
. . . židi. Študiral sem jih nekaj časa, dva sta opravljala svoje molitve, kar je bilo precej zanimivo. Govorili so grozno nem ščino in . . . hm! nekateri so provzročevali v kupeju neznosen smrad, sosebno ako je bilo toplo. Sklenil sem trdno, da sem se to pot zadnjikrat vozil v tretjem razredu.
Na obmejni avstrijski postaji sem moral prenočiti radi prtljage. Bilo je pozno zvečer, ko sem izstopil. Vprašal sem železniškega uradnika po svoji, naprej poslani prtljagi, ako je nemara že došla in obenem ga prosil, naj mi priporoči kateri dober hotel. To je zapazil odrgnjen in zamazan jud, kateri se me je držal kakor klošč ter me kakor angelj varuh na vsak način hotel peljati v hotel „Odessa", ki mi gaje priporočal uradnik Že sem si mislil: „Glej, kako je uljuđen in postrežljiv . . . Krivico si jim delal! . . . Moj Bog, ko pa tako grozno slabo diši!"... „Hotel „Odessa" nahe hier, Hotel „Odessa" gut, ich Ihnen zeigen, kommen Sie, ich Sie fiihren, Hotel gut, ich kennen" ... Malo sumljiv se mi je videl ta hotel, ki mi ga je jud tako hvalil, no pa saj mi je tudi uradnik na kolodvoru svetoval, naj prenočim tam. A prej se mi je reklo, da je blizu, postaje, sedaj pa se pot grozno vleče . . . Hm, hm! Vendar, vendar! Temno je bilo grozno, hotela nisem nič videl, vendar je jud zavil s ceste in po mačje skočil črez nekaj stopnic z besedami: „Bitte, Hotel hier, Hotel nahe, Hotel gut, gut!"
htevajo odločno, da odstopita Clary in Kindinger. Voditelja češke obstrukcije bi bila poslanca Fort in dr. Stransky. Jugoslovanski klub pa ne bo delal obstrukcije. Posl. P o v š e je bajž izjavil cesarju : „Ob-struction Iiege seiner Partei v 6 11 i g fer ne". Vendar poročajo dunajske brzojavke, da je jugoslovanski klub s Čehi solidaren, v kolikor se gre za slovanska vprašanja. Za „državne potrebščine" pa meni klub baje glasovati. Te vesti, ki se širijo po listih, seveda niso zanesljive ter temelje menda le na kombinacijah in — — skritih željah. Gotovo je le, da se Cla-ryju stolec vzlic avdiencam pri cesarju že jako maje in da se v desnici pripravlja odločno nastopanje proti sedanji vladi. Da so Čehi prvi zagovorniki ostre taktike, je naravno. Vsekakor se v kratkem pokaže, koliko je vredna sloga in edinost desnice. Kvotno vprašanje. Ne vemo, kolikokrat sta se razšli av strijska in ogrska kvotna deputacija brez uspeha in že opetovano se je zabliskal nad njima Damoklejev meč cesarske samoodločbe. Šele v ponedeljek so se vrnili avstrijski deputati iz Budimpešte na Dunaj, ne da bi bili mogli nagniti Ogrov, da se sprijaznijo s 35% skupnih državnih prispevkov. A že predvčerajšnji dunajski listi so prinesli vest, da je dobil predsednik avstrijske kvotne deputacije, grof Schunborn poročilo, da so ogrski zastopniki pripravljeni začeti nova obravnavanja, ker dovolijo povišanje kvote na 34.3875%. Avstrijska kvotna deputacija je seveda na to povabilo odgovorila, da pride na nova obravnavanja. Ogrom je bilo največ ležeče na tem, da se doseže neki uspeh. Upali so, da odtrgajo vsaj košček od avstrijskih zahtev, ker vedo, da bi jim sicer cesar sam določil kvoto 35%. In to upanje Ogrov se je uresničilo. Deputaciji sta se včeraj zjedinili. Nova avstrijskakvota znaša65'6%, nova ogrska kvota pa 344%. Avstrijska dosedanja kvota se torej zniža za 3% in ogrska   kvota za toliko  zviša.  S cer pa
Hm, čuden hotel! S svečo je prišel naproti mlad jud, kolikor ga je bilo od nog do glave. Moj vodnik mu je nekaj zašepetal in predno sem se prav zavedel, stal sem sredi razdrapane iibe v pritličju. Brrr . . . ta duh po judih! Fant, natakar in sobarica obenem je za silo lomil nemščina Tukaj naj opomnim, da jul sploh nobenega jezika dobro ne govori in hebrejščino je v njegovih ustih mešanica vseh tistih jezikov, s katerimi je živel v dotiki. Prvo moje vprašanje je bilo, kako se imenuje hotel. „HOtel Weigler". „Kako še?" je bilo moje nadalnje vprašanje. „Ali je tu hotel „Odessa"?" „Da, •hotel „Odessa"!" „Dobro! Imate li še več sob?" — »Štirinajst še v nadstropju, a vse so oddane." — „No, lepa družba —■ lahko noč — med samimi judi Precej denarja sem imel pri- sebi, orožja nobenega, šele proti jutru sem mirno zaspal. Vrata in okno sem zabarikadiral z mizo in stoli. Ali pomislite, kako sem strmel drugo jutro, ko sem se čira prej odpravil na kolodvor ! Obrnivši svoj pogled nazaj na „hotel", sem skoraj padel na hrbet, kajti take beznice še nisem nikoli videl, kakoršna je bila le-ta ! Zona me je obletela! Ko pridem par korakov naprej, zagledam na lepi jedaonad-stropni hiši naslov „HStel Odessa" .. .
Nisem vedel, ali naj bi se smejal ali jezil, da bi judo ve zmage ne povzdignil!.. ./•->,
S prvim vlakom naprej!   Še jedn postajo in fant bo na ruskih tleh! Hva
če sta se tuđi kvothi deputaciji Zjeđiniii, še ne bo tako kmalu vprašanje rešeno, kajti razpravljanje kvotnih sklepov v parlamentu nikakor ne bo gladko in mirno. Krščanski socialisti so tudi odločno proti na godbi, ker vedo, da pomnože s tem svojo popularnost. Komično pa je, da zahtevajo, naj dogodbo dovoli desnica, katero bodo potem seveda le še tem strastnejše napadali. Prava komedija, katere režiser je famozni dr. Lueger!
Z bojišča v Južni Afriki
ni posebno važnih poročil. Usoda Lady smitha še ni odločena, kajti zadnje vesti, da je mesto padlo, in da se je \Vhite podal, niso bile resnične ter ga Buri še vedno oblegajo. Poročalo se je, da divja v vojski Whiteja tifus, da okoli Ladvsraitha neprestano dežuje, in da se je spremenil tabor Burov v pravo močvirje. Obe vojski mnogo trpita, ter je vztrajnost Whiteja vsekakor občudovanja vredna. Menda pa so Buri spre videli, da izgubljajo z Ladvsmithom dragoceni čas, in da jim grozi z vzhoda in juga velika nevarnost, ako puste, da proderejo Angleži do Ladysmitha ter se ondi zjedi-nijo z vojsko Whiteja Zato so pustili obleganje Ladysmitha in odrinili z 10.000 vojaki proti Pietermaritz-burgu, glavnemu mestu Na tala, pred Ladysmithom pa je ostal le velik oddelek, ki bo vznemirjal Whiteja ter ga zadrževal v sedanjih pozicijah. Mesto Est-court so takisto pustili na strani ter ga zastražili le z večjim oddelkom. Buri menda res nimajo spretnosti v obleganju mest ter se obneso vedno le v malih praskah in nenadnih napadih. Iz Kapstadta poročajo, da prihajajo ladije z novimi angleškimi četami jako zakasnelo, in da jih precej še sploh ni. Transport je sila težaven. V kapski koloniji je proglasila angleška vlada v devetih okrajih obsedno stanje, ker se boji ustaje in nemirov. Gotovo je to slabo znamenje za Angleže.
Občinski svet ljubljanski,
V Ljubljani, 21. novembra.
Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svet. Klein in Škrjanc.
Župan Hribar je naznanil, da je obč. svet. Franjo Hribar odložil svoj mandat, kar se je vzelo na znanje.
Potem je župan omenil petdesetletnico, ki jo je v soboto praznoval biskup Stross mayer. Slavil je velike zasluge Strossmay-rove za hrvatski narod, za Slovanstvo sploh, in za Slovence posebej ter dejal, da v Strossmayru uvidi ves svet moža izrednih svojstev. Biskup Strossmayer- je jeden iz-mej onih cerkvenih dostojanstvenikov, ki prepovedujejo vedno bratsko ljubezen in tolerantnost, in Slovenci bi le želeli, da bi nam nebo poslalo moža kakor je škof Stross-mayer. (Živahni dobro-klici in klici „Slava" Strossmayer).
Župan je na to prečital brzojavko, ki
jo je poslal tem povodom v Djakovo ter dobljeni odgovor.
Župan je brzojavil:
„Njegovoj Preuzvišenosti biskupu Josipu Juraju Strossmayru Djakovo.
„Ponoseć se time, da muže Vašu Pre-uzvišenost brojiti medju svoje počastne grad jane, raduje se biela Ljubljana petdesetgo-dišnjici, odkako Vaša Preuzvišenost u sreću svetoj crkvi i hrvatskomu narodu te u ponos Slavenstvu zasjedne biskupsku stolicu bosansko-sriemsku. Neka kleveču zavistnici i neprijatelji, istina jest i ostaje, da ima samo jednog Strossmayra kao biskupa i rodoljuba. Na nmogaja i mnogaja ljeta! — Ivan Hribar, gradonačelnik."
Škof Strossmayer je odgovoril županu Hribarju:
Dragi gospodine!
„Vama kao reprezentantu grada Ljub ljane najtoplije se zahvaljujem porad čestitke prigodom petdesetgodišnjice moga biskupovanja. Pozdravite, gospodine, i cielo vieće gradsko te mu se u ime moje liepo zahvalite. Molitvama, ljubavi i ugodnoj uspomeni se preporučam — s odličnim štovanjem Strossmayer."
O županovem nasvetu glede uravnave plač mestnim slugam je poročal obč. svet. S ve tek. Odkar je obč. svet uredil prejemke mestnih uradnikov, je bilo potrebno urediti tudi prejemke mestnih slug, toliko bolj, ker je tudi država svojim slugam zvišala plače. Kar je vlada storila, to se skoro povsem strinja z dotičnimi nasveti, ki jih je župan stavil že leta 1896. Pri magistratu službuje zdaj 17 uradnih slug, mej njimi deset dokončno nameščenih. Šolskih slug je vseh 8, med katerimi so trije dokončno nameščeni, in mej katere sta všteta dva slugi na realki, za katera občina le polovico prispeva.
Občinski svet je brez debate sprejel vse poročevalčeve predloge, s katerimi se določa:
1. V dokončno namestitev pri mest nem magistratu sistemizuje se od 1. janu-varja 1900 dvanajst uradnih slug, od katerih se uvrste tri v prvi, štiri v drugi, pet pa v tretji plačni razred.
2. Plače določajo se za prvi razred "'50 gld., za drugi razred 500 gld., za tretji razred 450 gld.
3. Pomaknenje iz nižjega v višji plačilni razred se vrši potom imenovanja po razpisu izpraznjene službe.
4. Vsak dokončno nameščeni magi-stratni sluga ima pravico do dveh v pokoj nino vštevnih služnostarostnih priklad po 50 gld., katerih prva se mu nakaže po dovršenih petih, druga pa dovršenih desetih letih nepretrganega zad o volilnega službovanja.
5. Vsi dokončno nameščeni magistratni uradni sluge imajo za vso dobo svojega de-jalnostnega službovanja pravico do dejal-nostne priklade, iznašajoče 20"/o njihove dejalnostne plače.
Bogu . . . tam bo pa menda tudi konec židovske družbe. Ruski narod! Eh, tvegajmo se svojega sklepa — hajd v III. razredi Voz ni bil ravno prenapolnjen. Meni vis fi-vis je sedela gospica, ki je pridno pušila cigarete in precej dobro razumela moje poskuse v ruskem govoru. Okoli mene pa ljudje, ki so sumljivo vonjali po . . . česnu . . . Brrr . . . nemara spet zidovi . . . Poslušam, poslušam in vlečem na ušesa njih govorico, hm! čudna zmes! Ni ruščina, ni poljščina . . . križ božji! ... tu pa tam kak stavek v pokvarjeni nemščini! Smo že spet skupaj j No, sedaj pa še bodi „anti"! Ha-haha! le spoznavaj ruski narod! S česnom parfumovani sopotniki so po moji slabi ruščini takoj spoznali v meni tujca, nemara celo jednega izmed izvoljenih. Zaupno so začeli govoriti z menoj po . . . nemški. Moje ruščine niso umeli. Na moje vprašanje, ali so Rusi, potrdili so moje sum-ničenje, češ, da so ruski evreji. Ta mi je oblastno zabičeval, da stavijo svoje sinagoge, kjer se poljubi njim, brez ozira na Ruse, kateri nima ničesar govoriti v tej zadevi. Nehote sem se spomnil basni o slonu in mačici . . . Drugi se je hvalil, kako hitro se je naučil nemščine kakor zastopnik nekega „Eierkešitfta" na Dunaju. Tretji je zopet povzdigoval važnost he-brejščine, češ, da je celo francoski adieu vzet iz njihovega jezika itd., itd.
Zanimivo, kaj? Sram me je bilo, da
sem v Rusiji moral govoriti nemški. Z nekako reservo sem se poglobil v svoje zem Jjevide in z resignacijo čakal, kaj mi prinese bodočnost. Med potom se me je pa res usmililo nebo. V moj voz je vstopilo večje število pravih ruskih, delavcev. S smešno prevzvišenostjo so se zidovi zagradili s svojimi kovčegi, da bi kateri delavcev ne prisedel k njim, česar pa ruski mužiki niti nameravali niso. Jeden je pač hotel sesti na klop meni nasproti, kjer je sedela že imenovana ruska gospica, a drugi ga je opozoril, mene: „Vidiš, tukaj sedi gospica, tukaj ne moreš ti sedeti!" Stesnili so se končno s svojimi lopatami v predel z dvema klopmi in začeli na mojo radost peti maloruske pesni, kar pa judom ni bilo po volji. Sprva so peli piano in precej ubrano, a zapazivši nevoljo evrejev, začeli so kričati v pravem pomenu besede, seveda nalašč, da bi jih jezili. Nič ni pomagala beseda sprevodnika, ki jih je večkrat miril, celo orožnika se niso zbali, mene: „Oni kade, da ne moremo dihati, ker smo nekadilci, mi pa pojemo" in proti judom: „Gospođa, samo do prihodnje postaje, le ku rite, mi bomo pa peli!" Ko so izstopili na bližnji postaji, poslavljali so se ganljivo ironično od razkačenih Izraelcev. No in s tem končujem poglavje o judih, kajti Črez nekaj časa sem moral prestopiti v drug vlak in odslej sem se vozil tudi v drugem razredu. (Konec prih.)
6. Magistratnim uradnim slugam, katerim se od kaže prosto stanovanje, se de jalnostna priklada ne izplačuje.
7. Začasni magistratni uradni sluge najemajo se po potrebi ter dobivajo po 400 gold. plače. Za sedaj se ustanovlja pet tacih začasnih služeb-
8. Ako je bil začasni magistratni uradni sluga imenovan za dokončno službo, ter je služil nepretrgoma, se mu pri odmerjanju pokojnine tudi leta začasnega službovanja uštevajo v pokojninsko dobo.
9. V dokončno službo sprejeti magistratni uradni sluge imajo pravico do službene obleke, začasno nameščeni pa le do službene čepice.
10. Za sistemizovane prejemke magi-stratnega uradnega sluge, ki je odkazan v službovanje pri vodovodnem in elektrar niškem upraviteljstvu, skrbi s polovico vodovodno, s polovico pa elektrarniško podjetje.
11. Za sluge na prvi mestni deški ljudski šoli, na mestni nemški deški ljudski šoli in na obrtnih strokovnih šolah določa se plača 450 gld , dvoje s pokojnino vštevnih petletnic po 50 gld., in pa kadar se jim v šolskih poslopjih ne more odkazati stano vanj a, za čas dejalnostnega službovanja de-jalnostna priklada, ki se odmerja z 20°/0 plače.
12. Isto velja tudi za troje na veliki realki službujočih šolskih slug s pridržkom, da temu pritrdi deželni odbor ter prevzame obvezo, izplačevati nanj pripadajočo 50° 0 tangento vseh službenih prejemkov teh slug.
13. Dosedanjim, že dokončno nameščenim, dejalnostno službujočim slugam, ki se utegnejo uvrstiti v nove plačilne razrede, šteje čas za pridobitev služnostarostnih priklad od dne njihovega zadnjega dokončnega imenovanja.
14 Šolskim slugam se uštevajo v pokojnino le v dokončni službi prebita leta.
O varščini za užitninski zakup in za mestno hranilnico je poročal obč. svet. dr. Hud ni k. Predlagal je, naj se kavcija, ki znaša za užitninski zakup 50.000 gold. in za mestno hranilnico 20000 gld. intabulira na podturnsko grajščino, katera je komisi-jonalno cenjena na 126 872 gl. Ta predlog je bil sprejet s kvalificirano večino.
O proračunu mestnega loterijskega posojila za 1. 1900 je poročal obč. svetnik Senekovič. Proračun loterijskega posojila izkazuje 66 924 gld. 12 kr. potrebščine in 81 579 gld. 16 kr. torej 14.655 gld. 4 kr. prebitka. Proračun amortizačnega zaklada loterijskega posojila izkazuje 334.459 gld. 80 kr. potrebščine in isto toliko pokritja. Oba proračuna sta bila odobrena.
Po poročilu istega poročevalca je bil dovoljen znesek 80 gld. za odškodnino kranjski hranilnici, da spravi v prejšnje stanje prostore, katere je v Virantovi hiši rabila obrtna strokovna šola.
O prošnji dirkališke zadruge za odpis zapadle najemnine za dirkališki prostor je poročal obč. svet. Lenče. Najemščina znača 100 gld. na leto, a šele od 1. maja 1898., ker dotlej je zadruga mestni svet brezplačno vživala. Prošnja je bila odklonjena.
Isti poročevalec je poročal o prodaji dveh mestnih stavbišč ob Levstikovi cesti. Obč. svet je sklenil da se zadevni svet proda I. Ogorelcu in Matildi Hrovatin po 2 gld. štirijaški meter. Kupca sta zavezana, da začneta prihodnje leto zidati in pride ta obveza v kupno pogodbo.
Po poročilu istega poročevalca je obč. svet odklonil ponudbo Fr. Jemca, naj mestna občina kupi k njegovi hiši ob Tržaški cesti pripadajoči vrt.
O prošnji štirih posestnikov, da bi mestna občina prevzela vzdrževanje poti, ki vodi skozi Krakovski mestni log, je poročal obč. svet Lenče in je predlagal, naj se odkloni, ker bi bili troški nerazmerno visoki.
K tej prošnji je obč. svet. Žužek predlaga , naj magistrat prisili posestnike, da uravnajo pot.
Obč. svet. Tur k je zastopal mnenje, da stroški za oskrbovanje te ceste ne bodo veliki, in da naj občina prevzame to pot v oskrbo, kateremu predlogu se je poroč. obč. svet. Lenče odločno protivil. Poleg poročevalčevega predloga je bil sprejet tudi dodatni predlog obč. svet. Žužka.
O prošnji I. društva hišnih posestnikov za odpravo davka za portalne izložbe je poročal obč. svet. dr. Požar, dejal je, ta davek se je po inicijativi obč. sveta upe-Ijal, in je le priznalna najemščina, ki ne
zadene vseh posestnikov, nego le tiste, ki so izložbe na trotoir pomaknili, da to že ovira promet Ta najemščina zadene le po sestnike večjih hiš sredi mesta, ne manjših, kaj še obrtnikov. Pa če bi jih tudi občutno zadela ta najemščina, bi to nič ne oviralo, saj ne bodo sami plačali, nego bodo zahtevali povračila od trgovcev. Posestniki 1^ odrajtujejo to najemščino, kakor gostaščino ali vodarino, a za velike trgovce je ta iz datek za reklamo prava malenkost. Ta pristojbina je pravična. Zakaj, če se ne omeje portali, bodo daleč segali v mestne ulice. Mesto sicer ne bo veliko dohodkov imelo od te pristojbine, a dobro jej dojde vse, kar dobi. Poročevalec je predlagal, naj se prošnja odkloni.
Obč. svet. Lenče je v ostrem govoru predlagal, naj se prošnji ugodi, ker je to obremenjenje krivično.
Podžupan dr. vitez BIei\veis je izrekel mnenje, da je firma peticije provzro-Čila srditost predgovornikovih izvajanj ter konstatoval, da ni nihče nasprotoval, ko je predlog bil na razpravi v občinskem sve- i in da tudi noben trgovec sklepu ni ugovarjal. 126 oseb bo plačalo kacih 400 gld torej pride 4 gld. na jednega, kar  pač ne zaleže dosti. Sicer pa je dovoljeno porabi:i 15 cm javne ceste brezplačno, le v kolik se več ceste porabi, je treba plačati na jemščino.
Obč. svet Prosenc je trdil, da ni najemščina, ki se more le dogovorno naložiti, nego davek, ki bi ga moral dovoli* dež. odbor. Obč. svet nima pravico nala gati jednostranskih najeraščin. Trgovec ir. obrtnik je tako preobložen z dokladami, d. bo moral imeti knjigovodjo, samo da mu bo ta plačila v redu držal. To v opravičb tistim, ki nobenih doklad ne plačajo. Govornik je predlagal, naj se davek pober-za dve leti, z novim letom pa naj se raz veljavi dotični sklep obč. sveta.
Obč. svet. Plantan je dejal, da y obč. svet. Prosenc  še  veliko  strožji, k deželni predsednik. Če ta dotičnega sklep; ni razveljavil, je  gotovo  zakonit.   To ni davek, nego  pristojbina,  ki ni  v nobti. primeri z dobičkom, ki ga imajo trge. Sploh ni bilo društvo hišnih posestnikov opravičeno se pritožiti. Le tisti bi se sm^i; pritožiti, ki so prizadeti.   Izložba je reklama.   Tudi   najmanjši   obrtnik plačuj« drage inserate itd., nasproti občini  pa, od katere  vedno kaj  zahteva,  neče ničesai storiti.
Po nekaterih opombah obč. svetni Prosenca je izjavil župan Hribar, da ta pristojbina, za katero se gre, je le pri znavalna pristojbina in je torej neutemeljeno Prosenčevo očitanje, da bi bil raoni magistrat izposlovati dovoljenje deželne odbora.
Poročevalec dr. Požar je obžalova; da se razpihuje stanovska strast in si stan proti stanu izigrava. Če pojde taki dalje, bode kmalu tako, kakor v dunajsken: parlamentu, na katerem stoje konji, ki vle čejo vsak na drugo stan.
Občinski svet je odklonil Lenčetov a Prosenčev predlog ter odobril poročevalčev predlog.
Z ozirom na nastalo veliko razburjenje   in   na   pozno  uro   je   župan za ključil sejo.
* *
V Ljubljani, 22. novembra.
Seji je predsedoval župan Hriba i Overovateljema zapisnika sta bila imen' vana obč. svet. Lenče in dr. Tavčar.
Obč. svet. dr. Stare je poročal t vzdrževanju ceste k vodi od Ižanske cesb ob takozvanem drugem Goljavcu na Ilovco Posestniki, ki morajo to cesto vzdrževa* se zanjo nič ne brigajo. Pri koraisijsken; pregledu so interesentje pač se izrekli za popravo, kar bi veljalo 1200 gld. a so zahtevali, naj skrbi zanjo občina. S tem sta tudi rudniški župnik in Brglez agitoval i Sklenilo se je, odkloniti popravo te ceste na stroške mestne občine.
0 vlogi hišne posestnice Roze Rohr-mannove v zadev" opustitve Strojarsko steze je poročal obč. svet. Turk. Ker Ta se interesentje izrekli zoper zatvoritev st/ ,ze in je tudi prošnjica od prošnje o<7s.t<vpil) sklenilo se je, da ostane steza, naprw /i se pa železen pisoir. Poprava ulice in na- prava pisoirja bo veljala 900 gld.
Isti poročevalec je poročal o .-načinu, po katerem naj bi se zazidal svet .Antona
Dalje v prilogi. l^Jj t
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 269, dn6 23. novembra 1899.
Slovše na Poljanski cesti. Določil se je odprti sistem za zazidanje sveta pri mestni klavnici in naročilo magistratu, da v tem smislu reši Slovševo prošnjo.
Obč. svet. Pavlin je poročal o prizivu Matevža Zdešarja na Poljanskem nasipu proti magistratovi odredbi glede poprave v njegovi hiš Priziv Zdešarjev se je zavrnil.
Podžupan dr. vitez Blei\veis je poročal o ponovljeni prošnji pekarske zadruge, da bi se odpravila prodaja kruha po vežah in na javnih prostorih. Obč. svet je tako prošnjo že dvakrat odklonil, ker se je izkazalo, da ni vse tako, kakor trdi pekovska zadruga. Mestni magistrat se je preveril, da prinašajo tri zunanje ženske kruh v Ljubljano, mej njimi sta dve, ki prihajata le ob tržnih dnevih. Največ prodajajo potice in štruklje, kakršnih ljubljanski peki ne izdelujejo. Jedna teh prodajalk plača v Ljubljani davek, dve ne. Konkurenca, ki se s tem dela pekom; je malenkostna. Poleg teh prodajajo še tri ljubljanska ženske am-bulatorno kruh. Te tri imajo obrtno pravico v Ljubljani in plačujejo davek, končno prodaja še nekaj ženskih kruh ljubljanskih pekov. Sanitarni nedostatki niso taki kakor se trdi. Zunanjega kruha pride torej jako malo v mesto, kar se ga prodaja, je večina ljubljanski kruh. Glede na malo množino ne kaže izključiti kruha s trga, no tudi ne kaže tistim vbožnim ženicam vzeti zaslužek, ki se bavijo s tem poslom. Poročevalec je predlagal, naj se prošnji ne ugodi, in naj se naroči magistratu, da ne izda več dovoljenj za prodajo kruha in poskrbi, da bo vsak prodajalec plačeval obrtni davek. — Sprejeto.
Podžupan dr. vitez Bleiweis je poročal o hišnem redu za „Mestni dom", katerega je sestavilo poveljništvo prostovoljnega gasilnega društva. Tega hišnega reda magistrat ni odobril, ker se v njem tudi za take prostore določa predpise, s katerimi gasilno društvo nima razpolagati. Tako n. pr. pravi ta hišni red: Hišni gospodar v „Mestnem domu" je gasilno društvo. (Veselos_) Poročevalec je predlagal različne premembe hišnega reda, tako da se nanaša ta red samo na prostore, ki jih je občina v „Mestnem domu" prepustila gasilnemu društvu. Obč. svet je tem pre-membam pritrdil.
Obč. svet. Senekovič je poročal o zavarovanju mestne I. akumulatorske postaje za dobo 9 let, ker je najbolje, da se baterija zavaruje pri firmi Siemens & Halske, ker bi v tem slučaju morala firma čez 9 let občini izročiti akumulatorsko postajo v tistem stanju, kakor je zdaj. Obč. svet je sklenil, da se zavaruje ta postaja in odobri pogodba. Zavarovalnina znaša 1300 gld. na leto.
Obč. svet. dr. Tavčar je vprašal, če je zavarovalnina primerna, oziroma kaka škoda zamore nastati.
Poročevalec je pojasnil, da je zavarovanima primerna, ker bi imela občina, če bi sama oskrbovala postajo, približno isto toliko stroškov.
Obč. svet je na to odobril pogoje in sprejel stavljeni predlog.
Tudi o proračunu mestne elektrarne je poročal obč. svet. Senekovič. Potrebščina znaša 84 622 gld, in sicer: za obre-stovanje investicijskega kapitala 33.815 gld., za premog 15.158 gld., za služnino 12.386 gld., za razne rezerve 13.10.J gld. Pokritje znaša 88.000 gld., torej izkazuje proračun 3377 gld. 99 kr. prebitka. Dohodek od uporabe toka od konsumentov je preračunan na 60 000 gld. Dohodek od mestne razsvetljave 19.000 gld. Skupno število privatnih žarnic bo znašalo do konca leta 7400. Privatnih obločnic je 24, električnih motorjev je priklopljenih 16. Prihodnje leto se bo priklopilo najmanj 800 žarnic in bržčas tudi nekaj mortorjev. Instalacijska dela in žarnice itd. bodo nesle vsaj 8000 gld., dočim je magistrat računal na 10.000 gld., elektroštevnina pa je pro-računana na 1000 gld.
Obč. svet Lenče je tožil, da so tisti konsumenti, ki imajo elektroštevce oškodovani, češ, da morajo preveč plačati. Predlagal je, naj se cena zniža od 4 na 31/* kr.
Poročevalec je pojasnil, da je direktorij sam za znižanje, da pa ne more reči, kakšen bi bil efekt znižanja. Letošnji obračun bo že pokazal, koliko bo nesel dohodek od konsumentov, ki imajo elektroštevce in bo možno stvar dognati. Tudi je direktorij stvar uvaževal, da bi lahko zmanjkalo sile,
če se priklopi 2000 žarnic. Električna razsvetljava se Siri tako, da tega ni nihče pričakoval. Naj se torej z Lenče to vi m predlogom Se nekaj časa počaka.
Obč. svet je odobril proračun in sprejel Lenčetov predlog.
Župan Hribar je pojasnil, dajeupra-viteljstvo mestne elektrarne proračun že računalo s ceno 31/, kr.
Končno je isti poročevalec poročal o določitvi novih cen žarnicam. Ker mestna občina žarnice zdaj ceneje dobiva, se je sklenilo primerno znižanje cen, a to le do preklica.
Župan Hribar je naznanil, da začneta jutri poslovati komisiji za pregledovanje hiš glede kuge in prosil dovoljenja, da pokliče v to komisijo obč. svet. Lenčeta.
Obč. svet. Lenče je koncem seje in-terpeliral radi Rimske ceste, češ, da je obč. svet v posmeh nasprotnikov. Cesta se je nasula, ne da bi se bili vprašali interesenti, in pozabilo se je vzeti vodovodne cevi in električni kabelj iz zemlje. Cesto so zopet odkopali. Bilo je dvojno delo, in stroški so dvojni ter bodo veliko večji kakor davek od portala, za katerega so c. kr. uradniki včeraj glasovali. (Veliko vznemirjenje. Obč. svet. Senekovič: Protestujem proti temu; jaz sem tukaj občinski svetnik ne ces. kr. uradnik. — Klici: Tu smo vsi ravnopravni Obč. svet. Šubic: To je breztaktno).
Župan Hribar zvoni dlje časa, predno napravi mir. Povdarjajoč, da so občinski svetniki ravnopravni, in da Lenčetov napad ni dopusten, pokliče občinskega svet Lenčeta k redu.
Obč. svet. Lenče zaključi nato svoja izvajanja z vprašanjem, kako se je mogla omenjena nerodnost z regulacijo Rimske ceste zgoditi.
Župan Hribar je odgovoril, da se mora on v vseh takih zadevah zanašati na veščake, ker sam ni strokovnjak. Delo se je izročilo veščaku v izvršitev Ta je imel plein pouvoir in je za delo odgovoren. Obžalovati je, da se je regulacija prepočasi vršila. Tega je deloma kriva stavbna družba. Na to je župan pač vplival, da je hitreje delala, na tehnično delo pa župan ni mogel vplivati. Žal, da se je zgodilo tako, kakor pravi interpelant. Ko je župan za to izvedel, je takoj odredil, da se je napaka popravila. Ni se pa vsa cesta razkopala in tudi stroški nikakor ne bodo tako veliki, kakor misli obč. svet. Lenče. Cesta se je odprla le toliko, da so se položile vodovodne cevi in električni kablji. To delo se je izvršilo v treh dneh in je že iz tega razvidno, da ne bo posebnih stroškov.
Javni seji je na predlog obč. svet. Kleina sledila še tajna seja.
Zdravstvo v Ljubljani leta 1898.
(Dalje.)
Pri naših statističnih izkazih sicer ti slučaji ne pridejo v poštev, ker jih dotični zdravniki objavijo pristojnim občinam mastne okolice Tako n. pr. pripadlo je od 85 tuuradno zglašenih, za davico obolelih otrok le 17 na take, ki so bili prineseni iz tujih občin. Brezdvomno se bodo te razmere v isti meri zboljševale, v kolikor se bodo ustanavljale bolnice po deželi. Daljše odpomoči v tem oziru pričakovati bilo bi pa le tedaj, če bi se število zdravnikov po deželi izdatno pomnožilo. Sploh pa tudi intensiteta teh infekcioznih boleznij ni bila prehuda, kajti od 26 za škrlatico obolelih otrok umrl je le eden. Posebno pozornost vzbuja davioa, katera že precejšnje število let glede množine slučajev pojema, glede smrtnih slučajev, katere prouzroča, pa narašča.
Vspričo teh razmer zdi se mi opravičeno, za iste v terapiji iskati pojasnila in to tembolj, ker nam je lečenje te bolezni s cepilom vzbudilo take lepe nade in tako rekoč obetalo, da se zatre in odpravi nevarnost tega smrtnega angelja. Do časa iznajdbe tega zdravilnega sredstva je bila namreč umrljivost davice leto za letom jednaka ali pa le neznatnim spremembam podvržena ter znašala povprek 42 %. Le to sredstvo zmanjšalo je umrljivost na 25 %, kajti od onih bolnikov, ki so se zdravili s cepivom, umrlo jih je le po 9 do 12%. Leta 1896 pričela je pa umrljivost zopet naraščati in dosegla je v poročilnem letu 29 4 %• Nasprotno je pa jelo tudi število na ta način zdravljenih bolnikov od
leta do leta pojemati in zdelo se je, kakor da bi z redkejšo uporabo postajal tudi uspeh slabejSi; umrljivost s tem sredstvom zdravljenih bolnikov naraščala je namreč v isti meri. Pri natančnejši presoji teh razmer se pa pokaže, da se to zdravljenje le v privatni praksi redkejše vrši, da pa vživa v bolniških naših zavodih popolno zaupanje, ter da se uporablja, kakor poprej, z najboljšim uspehom. Zalibog oddajajo se pa v bolnice le taki bolniki, pri katerih je ta bolezen že prav obupna in zastarela postala in pri katerih so se že v poprejSni domači oskrbi uporabljala brezuspešno vsa druga sredstva.
Iz priloženega izkaza se razvidi umrljivost davice v zadnjih treh letih s posebnim ozirom na način zdravljenja. Komentar k temu tabelaričnemu izkazu najdemo v praktičnem življenju in bi se tako-le glasil: Ko se j« 1. 1895. cepivo z vsekakor izvrstnim uspehom preskusilo, in ko se je država sama s hvalevredno požrtvovalnostjo lotila izdelovanja tega sredstva v svrho, da obvaruje ne le bolnike vsake škode, temveč tudi brezvestnega izkoriščanja, se je ta način zdravljenja davice 1. 1896. popolnoma vdomačil v zdravniških krogih. Vse je tekmovalo pri uporabi tega blagodejnega sredstva in uspeh poplačal je v najobilnejši meri ta veliki trud, kajti umrljivost davice znižala se je v tem letu na 13°/0.
(Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. novembra.
— Osebne vesti. Pisarniški oficijal g. Josip Hočevar v Ljubljani je imenovan višjim pisarniškim predstojnikom pri dež. sodišču v Ljubljani.
— Zopet konfiscirani! Sinočno šte -vilko našega lista nam je zopet zaplenilo državno pravdništvo. Zaplenilo je uvodni članek in prvi odstavek v političnem pregledu in to kar v celem obsegu. V obeh konfiskovanih sestavkih smo govorili o avdiencah parlamentarnih voditeljev pri cesarju. Priznavali smo izrecno odgovornost vlade za to posredovanje krone in v najmilejših izrazih zastopali stališče neodvisnosti in svobodnega prepričanja poslancev in tisti ustavni princip, s katerim stoji in pade parlament. In vender smo bili konfiskovani, dočim drugi listi, ki so o tej stvari veliko ostreje pisali, niso bili zaplenjeni!! Kranjska in Galicija si pač lahko podasta roko, kar se tiče državljanskih svoboščin in pravic.
— Najemščina od portalov. 21. t. m. smo imeli v občinskem svetu veliko in burno debato o takoimenovanem „ por talnem davku". Čulo se je strastno govoriti „pro" in „contra", prav kakor bi se sukal prepir o važnem in visokem mestnem dohodku ! Dvoje je treba omeniti. Vsakoletni dohodek te najemščine ne doseže niti 500 gld. Prava malenkost torej. Vzlic temu pa provzročuje ta „davek" veliko nejevoljo pri prizadetih hišnikih, ki menijo, da imajo plačevati posebno doklado, koje drugi meščani ne plačujejo. Naše mnenje je, da neznaten dohodek, kojega jemlje mesto iz izvanredne te doklade, ni vreden tiste razburjenosti, ki je posebno mej našimi obrtniki in trgovci zavladala radi te zadeve. Zategadelj upamo, da se pri razpravi v proračun za leto 1900 stavi primeren nasvet, s kojim se portalna najemščina, katero morajo v večini plačevati napredni narodni volilci, zopet pokoplje!
— Volilci šentjakobskega okraja so
imeli sinoči pri Virantv sestanek, na katerem se je govorilo o raznih občinskih, tega okraja tičočih se zadevah. Občinska svetnika gg dr. Tavčar in Prosenc sta dajala razna pojasnila. Shod je bil prav dobro obiskan.
— ,,Mož nabiravec." Včeraj popoludne ob polu treh bilo je veliko kričanja pred realčnim poslopjem. Suh in dolg kmetski možek predstavljal se je ukaželjni mladini za „škofovega moža nabiravca". S posebno knjižico se je dijakom legitimoval, da sme pobirati za novi „lemenat", katerega bodo „zidali" gospod škof. Kdor plača krajcar, sme v knjižico vpisati svoje ime! Mladina je takoj opazila v vsem tem velik „spas". Krajcarjev je kar deževalo, in v knjižico je prišlo obilo mladeniških imen. Še celo neki gospod profesor je dal pet krajcarjev, na
kar se je smelo pet dijačkov v pobiravčevo knjižico vpisati. Pobravši zadnji krajcar, spravil je možak legitimacij sko svojo knjižico, ter spregovoril zadovoljno: „S tega, kar sem nabral, sem pet goldinarjev že zapil, sedaj pa grem, in zapijem še to, kar sem pri vas nabral!" Mladina pa se je prav izvrstno zabavala. Nam se pa vidi, da takih mož nabiravcev odslej ne bo malo v deželi, in da bode marsikak vinar splaval po grlu možem „nabiravcem", mesto da bi prišel v korist nepotrebnim škofovim zavodom. Nam tudi prav!
— Slovensko gledališče. V torek je igral gosp. Borštnik Osvalda v Ibsenovih „Strahovih". Veliki igralci si izbirajo, kadar se gredo kazat drugemu občinstvu, uloge, v katerih pokažejo svojo umetniško zmožnost, svoje razumevanje in naziranje tega, kar je ustvaril pisatelj. Pisatelj poda mislečemu igralcu le gradivo, katero potem on predela. Čim več ima igralec čustva in razuma, tem popolnejše je to, kar ustvarja. In baš Osvald je uloga, ki hoče, da se je poprime umetnik, sicer nima učinka in nam bolj prija, če jo beremo, nego da bi gledali slabo igrano na odru. Gospod Borštnik je videl v tej ulogi znamenitega in slove-čega Zacconija, ki neki igra Osvalda tako, da preleta gledalca strah in groza, in da ostane vtisk neizbrisljiv. In g. Borštnik se je s pridom učil. Osvalda je igral z največjo realistiko, s pravo igralsko virtuoznostjo. Ni naš namen, da bi detajlno razpravljali o Borštnikovem Osvaldu. Za to bi bilo treba mnogo časa in mnogo razmišljevanja. Ali je to Osvald, kakoršnega je ustvaril Ibsen, ali ni? Dejali bi, da ni. Ali ker je dosegel 2 njim g. Borštnik v Zagrebu velikanski uspeh, ker nam je svedočilo tudi predvčerajšnje navdušeno priznanje našega občinstva, da ga je razvnemala Borštnikova mojstrska igra, si smemo misliti, da je tudi tak Osvald mogoč in resničen. Gospod Borštnik je takoj v prvem nastopu pokazal Osvalda kot popolnega bebca, kot človeka, o katerem si mislimo, da mu je izželo življenje vse moči, in da ga čaka neizogibna, strašna katastrofa. Te nemirne njegove oči, pred katerimi plava nekaj neznanega, kar jim zavira svoboden pogled, in kar hočejo odstraniti nervozni prst, te nervozne mišice, ki trepe-čejo na licu, ta blazni, boječi govor, moreče slutnje bolne sedanjosti, strastna, neutešljiva žeja, strast in bolezen, podedovana po očetu, rastoča blaznost, oni hipni krči, ki ga zdaj prislone na stol, zdaj vržejo ob steno ter končno zvijejo popolnoma, da mu spačijo lice in ga vržejo na tla, oni stisnjeni, v bolnem joku in groznih, pretresljivih vzklikih stopnujoči govor — to vse pač jasno in glasno izpričuje, da je g. Borštnik velik umetnik, ki se ne boji niti najtežje uloge, katero izvede z najpopolnejšim uspehom. In takšen je bil njegovpredsinočni uspeh! — Pa tudi ostalo osobje je v torek igralo s pravim umetniškim čutom. Prav posebno moramo pohvaliti gospo Danilovo, ki nam je že vrlo ugajala, ko so prvič igrali „Strahove". V torek nam je bila nje igra toliko bolj všeč, ker je posebno v zadnjem dejanju kazala tako odkrito in popolno svoj notranji vihar. V zadnjem prizoru je bila naravnost, umetniško dovršena. Z ono mojstrsko mirnostjo, resnobo in premišljenostjo, ki nam je imponirala že zadnjič, je igral tudi v torek g. Inemann pastorja. Mnogo boljše, docela zadovoljivo je bilo igranje g. Verovška, ki je izborno interpretiral lisjaka Engsi randa. Pohvalno moramo omeniti tudi gospo Polako v o. Imela je slovenska drama zopet časten večer, kar nas srčno veseli. Nekatera imena (n. pr. Alving) nekateri po svoje na-glašajo, kar bi se z lahkoto popravilo. Gledališče je bilo prav dobro obiskano.
—a—
— V Šmartnem pod Šmarno goro
je imel občinski odbor v nedeljo, dne 19. t. m. sejo, katera je jasno pokazala, kako brezmiselno je bilo „Slovenčevo" pisarjenje po zadnjih občinskih volitvah. Tedaj je »Slovenec" veselo naznanjal, da so bili liberalci pobiti, da so prišli na krmilo sami pristni klerikalci, in da je tudi župan mož po volji klerikalcev. Takrat nismo ugovarjali, vedoč, da se kmalu pokaže puhlost ,Slovencevega" besedičenja. In pokazalo se je. Na nedeljsko sejo so prišli vsi odborniki iz fare Šmartno in tudi — izvzemši dva napredna moža — vsi odborniki iz fare Smlednik. Na dnevnem redu je bila samo razprava o prispevku za popravo farne cerkve v Šmartnem. Prvotno je bilo
potrebno v to 2600 gld., a ta svota je narasla na kacih 3000 gld. Razprava o tej točki, katere pomen je dobro znan tako vladi kakor škofijskemu ordinariatu in tudi čitateljem našega lista iz svoj čas priob-čenih dopisov, je bila začetkoma jako živahna. Čula se je tudi beseda o prestopa, in pokazalo seje, da je vse mogoče. Pri glasovanju — katerega se odborniki iz fare Smlednik niso udeležili, ker jih stvar ne tangira — so vsi odborniki razen jednega glasovali za to, da se zahtevani prispevek za popravo farne cerkve v Šmartnem ne plača. Naj ga plača vlada ali kdor hoče. Po tem glasovanju bi bil vender že čas, da vlada in škofijstvo uvidita, kaj jima je storiti. Zadnji Čas je že. Sicer pa nam je ob ljubljeno obširnejše poročilo o razmerah v Šmartnem pod Šmarno goro, iz katerega bodo čitatelji raz videli, kaj se vse na deželi godi.
— Sokolski jour-fixe, ki je bil namenjen za soboto, dne 25. t. m, se je na prošnjo od merodajne strani preložil na poznejši čas, ker „Sokol" ni hotel nikakor delati nepotrebne konkurence čitalnici. Reditelja večera sta torej vzela to na znanje in opustila potrebne priprave. Ker pa je čitalnica sama tudi preložila svojo veselico, a sta reditelja Sokolovega jour-fixa izvedela to šele včeraj, jima ni mogoče izvršiti na menjeni program in se bode torej členom naznanilo ob svojem času, kdaj se bode vršil preloženi jour-fixe.
— Iz gostilne pri fajmoštru. Prejeli smo naslednje pisanje: Na dnevno vest, ki se nahaja v „Slovenskem Narodn" z dne 18. novembra 1899, št. 265 pod naslovom „Klerikalna gostilna ,pri Fajmoštru'" Vas v smislu § 19. tisk. zakona vljudno poživljam, da prijavite sledeči stvarni popravek: 1. Ni res, da bi bila moja gostilna klerikalna, res je pa, da je vsak gost, bodisi klerikalec ali liberalec prijazno vsprejet in postrežen; res je nadalje, da gostilno ljudje imenujejo „pri fajmoštru", ker je bil moj umrli brat župnik, a res je tudi, da jo imenujejo tako brez mojega dovoljenja. 2. Ni res, da se je okolu 18 htl. držeč sod salonskega cvička sumljivega okusa prepeljal pred mojo gostilno, res je pa, da se je dotični sod že potem, ko je bilo vino drugam prodano, toraj prazen na prodaj pripeljan k meni, da pa jaz soda nisem hotela kupiti in so ga morali zopet odpeljati. 3. Ni res, da se za mojo gostilno dela reklamo, da se v tej hiši samo fa-rovška vina točijo, res pa je, da se za mojo gostilno ne dela nobena reklama razun s poštenim vinom, s katerim gostom postrežem; res je nadalje, da se v moji gostilni točijo vina raznih vinogradnikov neduhov-nikov iz Dolenjske, Štajerske in Istre. — Ljubljana, 21. novembra 1899. —Maria Barborič. — Oj — ta prazni sod!
— Umrla je v Trbovljah gospa Terezija Dol ni čar, soproga ondotnega rodo Ijubnega veleposestnika g. Matije Dolničarja. N. v m. p.!
— Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo v soboto v „Narodnem domu" svoj redni mesečni občni zbor. Ko je predsednik-g. nadučitelj Gabršek, navzoče pozdravil, je poročal o formalnih stopinjah. Vestno in izborno sestavljena razprava je trajala nad uro. Društveni tajnik, g. učitelj Furlan, je poročal o društvenem delovanju in tajnik zabavnega odseka, g. učitelj Likar, o namerah svojega odseka. Ker ni bilo nikakih predlogov, se je pričela prosta zabava, kateri sta največ pripomogla g. Vrabl s svojim dovršenim petjem, katero izpričuje, da gospod vedno napreduje, in pa gdč. Bilina z mojstrskim spremljevanjem na glasovirju Večer je bil dobro obiskan, a vendar marsikaterega tovariša ni bilo videti. Upajmo, da bode v prihodnjič boljše!
— Pevsko društvo ,.Slavec" priredi nekoliko plesnih vaj. Pristop k tem vajam imajo samo členi društva (podporni in redni) ter njihove rodbine ali po teh vpeljani gostje. Prva taka vaja je prihodnjo nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoludne v društveni sobi v „Narodnem domu". Dne 3. decembra je „družinski večer" istotako v društvenih pr os tori h v „Narodnem domu". Dne 6. januvarja priredi „Slavec" velik „Šaljiv večer" v telovadnici v „Narodnem domu". Več o teh dveh večerih pravočasno. Dne 18. februvarja pa običajno društveno maskarado. To je delni vzpored določen za zimsko sezijo, tako da imajo členi društva vsak mesec po jedno manjšo ali večjo veselico. — Ker se je začel sedaj
nov pevski vzpored učiti, se vabijo novi pevci k pristopu v društvo, istotako se otvori pevska šola ako se oglasi zadostno število takih, ki bi imeli veselje do petja. Pristop v društvo se prijavi nstmeno ali pismeno vsak pondeljek in sredo od polu devete ure nadalje v društvenih prostorih.
— Slovensko umetniško društvo v Ljubljani je priredilo včeraj zvečer v spodnjih prostorih „Nar. doma" prvi zabavni večer. Došlo je toliko členov, členic ter gostov, da je bila velika sobana natlačeno polna. Najprej je pozdravil g. predsednik, ces. svetnik prof. Iv. Franke prisotne na glašajoč važnost društva in vsestransko zanimanje za njegov procvit. Nato je predaval — že četrtič v t. 1. — gosp. prof. Franke jako zanimivo o izvoru sedanjih razmer v Južni Afriki. Zabavni del je vodil gosp. ravnatelj Fr. Gerbić, ki je sestavil jako lep pevski in glasbeni vzpored. Izvajali so ga gg. profesorji „Glasbene Matice". Vedra 1, Proch&zka in June k, operni pevec, g. Pestkowski in operna pevka, gospa Gerbičeva. Gosp. Vedral je znan umetnik na goslih; njegova tehnika je vzorno dovršena in njegovo interpretiranje krasno. Igral je dve točki: „Cavatino" Joahima Raffa in „Perpetuum mobile" Franca Riesa. Spremljal ga je izborno g. Prochazka. Nato je krasno zapela s svojim mladostno svežim in krepkim glasom gospa Gerbičeva dvoje Chopinovih pesmi: „Moja piesczotka" in „Šliczny chlo-piec". Spremljal jo je jako fino gospod Vedral. Z divnim svojim basom je zapel splošno priljubljeni g. Pestko\vski zatem Chopinovo „Žyczenie". Gosp. June k ima v Ljubljani renome, da je uprav nedosežen čelist. Kako zaslužena je ta June-kova slava, je znoza dokazal sinoči, ko je tako očarljivo igral Fr. Servaisa „Souve-nir de S p a". Spremljal ga je zopet gosp. Proch&zka, ki je igral končno klasični Chopinov „Scherzo". Kakor g. Vedral in Junek na godalnih instrumentih, prav tak mojster in Hnočuteč umetnik je gosp. Prochazka na klavirju. Vsi, pevca in virtuozi so želi največje priznanje ter iskreno pohvalo. S tem je bil vspored končan in nadalje se je vršila prosta zabava.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo je imelo dne 19. t. m. svoj občni zbor. Gospod predsednik je pozdravil navzoče člane in otvoril občni zbor. Gospod blagajnik je poročal o letnem računu. Dohodkov imelo je društvo 701 gld. 32 kr., stroškov pa 784 gld. 84 kr.; bilo je torej 73 gld. 52 kr- več stroškov kot dohodkov. Nadalje ima društvo še deficita 312 gld. 23 kr, tako da znaša skupni deficit 385 gld. 75 kr. Ta dolg je narastel vsled pouka v strokovnem risanji, ker učitelj, priprave in druge k temu poučevanju spadajoče stvari veliko stanejo. Gospod tajnik je poročal o društvenem delovanju. Rednih članov ima društvo 601, od katerih je komaj Ve članarino plačala in 75 podpornih. Poročevalec \i povdarjal, da se more zanaprej strogo na to gledati, da člani redno plačujejo odmerjeno članarino in je objednem predlagal, naj se naprosijo gospodje stavbeniki, zidarski in tesarski mojstri, da oni dovolijo rednim Članom vsako leto in sicer meseca maja članarino od plače odtrgati. Predlog bil je soglasno sprejet. Gospod podpredsednik je poročal o društvenem inventaru, kateri je nizko cenjen in vreden okroglo 1400 gld. Na to je sledila volitev novega odbora: Voljeni so bili sledeči gg.: Acceto Jakcb, predsednikom, Makorati Fran, predsednikovim namestnikom, Srakar Mihael, podpredsednikom, Magister Hinko, blagajnikom, Bajželj Ivan, tajnikom, Čimulini G. B, Pregelj Fr, Pregelj Ant„ Lampič Jak , Mozetič Fr., Ramovž Fr., Jenko J. in Me-kinc Fr., odborniki, Noth E., Anžič Fr., Jager J. in Jevnikar Anton, odbornikovimi namestniki, Zakotnik Fr., in Steiner Fr., računskima preglednikoma.
— Občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju, kateremu je predsedoval gosp. dvorni svetnik dr. Friderik Ploj, je dne 14. novembra per acclamationem izvolil odbor, ki se je sledeče sestavil: Predsednik: Jakob Pukl, izdajatelj lista „Der Suden", posestnik itd., I. podpredsednik: dr. Fr. Ploj, c. kr. dvorni svetnik, II. podpredsednik: dr. Fr. Simonič, kustos vseučiliške knjižnice; L blagajnik: dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstrasse št. 7.; IL blagajnik: dr. Janko Babnik, ces. kr. sodni
tajnik v justičnem ministrstvu; I. tajnik: dr. Franc Vidic, ces. kr. urednik slov. drž. zak.; IL tajnik: Ivan Lazar, nadrevident južne železnice; odborniki: Monsignor Fr. Jančar, papeški častni komornik, župnik nemškega vit. reda itd., dr. Ant. Primožič, c. kr. profesor prid. ministrstvu za uk in bogočastje; Žiga Sežun, c. kr. likvidator v finančnem ministrstvu. Pregledovalci: dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, ces. kr. sekcijski svetnik v finančnem ministrstvu; dr. Josip Mantuani, ces. kr. amanuensis v dvorni knjižnici, dr. Janko Hočevar, odvetniški kandidat Odb. namestniki: dr. Mat. Murko, c. kr. docent na vseučilišču itd., dr. Anton Povšič, c. kr. sodni tajnik, prid. ju-stičnemu ministrstvu, Jož. Premem, c. kr. kontrolor poštne hranilnice. Preglednikov namestniki: Jakob Bratkovič, c. kr. profesor v pokoju, Alojzij Karba, c. kr. poštni pristav, France Pečnik, provizor lekarne ces. kr. cesarice Elizabeti ne bolnice — Že v prvi odborovi seji se je razdelilo čez 2 00 gold. podpor. Prošenj za podpore je bilo dvainpetdeset. Upati je, da bodo Slovenci to društvo tudi letos radodarno podpirali, da bode odbor mogel zadostiti teški svoji nalogi. Odbor prosi še posebej izdatne podpore slavnih slovenskih posojilnic, mestnih in raznih drugih zastopstev. Darove je pošiljati I. blagajniku gosp. dr. Klem. Se-shunu, dvornemu in sodnemu odvetniku, Dunaj, I. Singerstrasse 7.
— „Glasbena Matica" poživlja vse čast. pevke in pevce, da se v polnem številu in točno udeleže skupne pevske vaje dne 24. t. m. zvečer ob 8. uri v prostorih „Glasbene Matice", ker se vrši napovedani koncert že 3. decembra. Odbor.
— Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda „Pivka" v Št. Petru na Krasu, ker radi premale udeležbe občni zbor dne 19. t. m. ni bil sklepčen, se bode v novo vršil v nedeljo dne 3. dec. 1899. ob 4. uri popoludne. Vspored in kraj zborovanja ostane neizpremenjen.
— Obnovljena porotna obravnava proti ciganu Simonu Heldu. Iz Novega mesta se nam piše: Dne 21. t. m. ob deveti uri dopoludne pričela se je obravnava proti znanemu ciganu Heldu, ki je dne 9. januvarja t. 1. posestnika Martina Novljana na deželni cesti med Krko in Grosupljem zaklal z nožem, bil dne 10. marca t. 1. na smrt obsojen in je z znano zvijačo ekseku-cijo zaprečil. Sodišču je predsedoval svetnik g. Golija, votanta sta bila svetnika gg. Smola in Gandini, zapisnikar avskultant g dr. Škerlj, državno pravdništvo je zastopal državni pravdnik g. Schwinger. zagovornik je bil g. dr. Žitek. Od izžrebanih porotnikov se radi interesantne obravnave ni pustil nihče odkloniti. Izžrebani so bili gospodje iz vse Dolenjske. Tako je zastopana Belokrajina po metliškem trgovcu in poštarju g. Furu, krški okraj po tovarnarju g. Rumpertu, mokronoški po graščaku g. grofu Barbotu, žužemperški po trgovcu g. Zavodniku, ribniški po posestniku g. Pod boju itd. Sodnijska zdravnika sta bila gg. dr. Pavlic iz Litije in dr. Repič iz Št. Vida Prič je bilo povabljenih 42. Cigan se je jako nesrečno zagovarjal in se zapletel večkrat v protislovja. Dočim je pri prvi obravnavi vse utajil in z vso odločnostjo trdil, da se je stoprav pri Grosupljem s „kozavim" ciganom in ciganko slučajno sešel, priznal je dne 21. t. m., da je imel on nož z odlomljeno klino pri Krki v rokah, da pa je Novljana le branil proti „kozavemu" ciganu, ki ga je s sekiro obdeloval. Veliko smeha provzročila je mej sodniki, porotniki in mnogobrojnim občinstvom, mej katerim je bil celo pater frančiškan — cigana prošnja: Gospodje naj nikar pričam ne verjamejo, ampak samo njemu, saj bo danes vse „prav po resnici" izpovedal. Porotnik g grof Barbo je opozarjal cigana, da danes dvakrat jednako ne govori. Prvotno je dejal, da je imel nož v levi roki, ko je kakor je predsednik ironično rekel — Novljanov »angelj varuh" nastopil, drugič pa je zopet izjavil, da je imel nož Bv varžetu". Nova je tudi ciganova izpoved, da je ono rano provzročil „štilet" kozavega cigana in ne njegov nož, kar pa sodnijska izvedenca g. dr. Pavlic iz Litije in dr. Repič iz Št. Vida odločno zanikujeta. Prič je bilo zaslišanih 21. Vse so govorile jako obtežilno za cigana. Held je odgovarjal na predsednikova vprašanja kaj ima na izpovedbe prič omeniti stereotipno: „No, pa naj bo tako!"  Po obtožbi državnega
pravdnika in zagovoru zagovornika sledil je izvrsten resume" g. predsednika. Vprašanj bilo je stavljenih 7, glaseče se na prosti umor, javno posilnost, razne tatvine in težko telesno poškodbo. Porotniki (načelnik grof Barbo) potrdili so I glavno vprašanje, glasečo se na umor z 11 proti 1 glasu, II., III., IV. in V. jednoglasno in VI. z 10 proti 2 glasoma, VII. vprašanje je odpadlo. Vsled tega pravoreka bil je cigan Held na smrt na vislicah obsojen, kar je obudilo glasno pritrjevanje mej občinstvom v natlačeno polni dvorani. Na pripombo g. predsednika, da je Heldu dovoljeno se proti razsodbi v treh dneh pritožiti, odgovoril je Held: „Kaj se hočem pritožiti, saj sem že zadosti pretrpel, obesil se bom še dane sam". V spremstvu dveh orožnikov in uklenjen po stopnicah idoč, dejal je rado vednemu občinstvu: „ Hudič! le naglejte se me, da boste vsaj siti".
— Združena strokovna društva v Ljubljani prirede v nedeljo dne 26. nov. 1899. ob 7. uri zvečer v kazinskem stek lenem salonu s prijaznim sodelovanjem pevskega društva „Naprej" in slavne godbe c. in kr. pešpolka št. 27, kralja Belgijcev veliki Katarinski plesni venček. Vstopnina 40 kr., Členi strokovnih društev 30 ki Čisti prebitek je namenjen društvenim podpornim blagajnicam.
— Domača umetnost. Gosp. akad slikar M. Jama je izložil v izložbi Plei-weissovih dedičev na Mestnem trgu dvoje novih slik: okolico pred cerkvijo KIa-risinj v Mostah v večerni luči in studijsko glavo nune.   Slikar polaga tudi v
I teh dveh slikah glavno važnost na harmo-| nijo in efekt barv ter na realističnost po-I dobnosti. Želeti je, da se narodni krogi zanimajo za slikarja Jamo, ki je vseskozi modern individualist. Gosp Jama sprejema tudi naročila. Svoj atelije ima na Poljanski cesti v Bončarjevi hiši II nadstropje.
— Slikar Ivan Vavpotič, ki prebiva j sedaj  v  Parizu,  kjer obiskuje slikar..
! akademijo, je naslikal v barvah petorico I prekrasnih razglednic po snoveh iz Prešer ! novih poezij. Razglednice, katere meni v/. j dati polagoma drugo za drugo gospod L. I Schvventner, so slikane v najmodernejše!
slikarskem, secesionistovskem žanru ter se i odlikujejo v duhoviti percepciji, izborni ka-I rakteristiki,  po nežnih   barvah in zares divnih okrasbah.  Vavpotičeve razglednice so istinito umetniške ter bodo gotovo me najkrasnejšimi vseh razglednic v prometu I Gospod Vavpotič ima izreden dar ilustra torja, na katerega bomo Slovenci ponosni.
— Glas iz občinstva. Hlapci, ki pr važajo po mestu vozove za smeti, imaj to neprijetno razvado, da redno ob tržnem
j času. to je od polu osmih do devetih zjutraj svoj pljučam jako kvarni posel izvršu jejo. Ako je vrhu tega vrome še vetrovno, nese smeti in prah iz prekucnjenih trug in tružic na vse kraje po glavnem trgu in kajpada v prvi vrsti po smetani, surovem maslu, zelju in po drugih jestvinah. To gotovo iz zdravstvenih ozirov ni priporočljivi, in iskreno želeti je, da poklicano oblastvo potrebno ukrene, da tem vozačem strog naroči, da se v prihodnje smeti le do sedme ure zjutraj smejo pobirati. Od desete ure naprej, ako je potreba, pa bi se lehko zopet pobirale, oziroma odvažale smeti.
— Izseljevanje v Ameriko in agen: Silvio Nodari v Vidmu. Večkrat smo opozarjali v našem listu na sleparsko po četje Silvija Nodarija, agenta za izseljevanje ljudi v Ameriko, kateri ima svojo agenturo v Vidmu (Udine) na Laškem, in kateri ne razne zvijačne in goljufive načine, posebno z obljubami cene in hitre vožnj in dobre hrane vabi ljudi iz cele Avstrij k sebi. Na Kranjskem ima povsod nameščene agente, ki za dobro plačo trosiju njegove laži med ljudstvom in pregovarjaj izseljence, da se napotijo k Nodariju v Videli in od tamkaj podajo v Ameriko. Vse, kar pišeSilvio Nodari v svojih reklamnih listkih, je zlagano, in zlaganoje tudi vse,kar pripovedujejo njegovi subagentje. Dolžnost nam je ljudstvo na to opozoriti in svariti vsakogar, da se ne poda v Videm k Nodariju Mnogo ljudi, katere je odposlal Nodari v Ameriko, se je izgubilo, in nihče ne ve kje so. Nodari pošilja ljudi navadno v Južno Ameriko, dasi hočejo ljudje iti le v Severno Ameriko. V Južni Ameriki trpe" ljudje veliko bedo in navadno jih pobere mrzlica. Nodari reče sicer ljudem, da se
peljejo v Severno Ameriko, dejansko pa se peljejo v Južno Ameriko. Vtem tiči zvijača in goljufija. Ni pa še zadosti to, Ljudje, ki se v Ameriki izkrcajo, morajo potem ob svojih stroških potovati dalje, dasi so mislili, da so plačali vožnjo do cilja. Včasih se izseljenci izkrcajo tudi v kaki luki in se tam prepuste svoji usodi. To je grozno. In vender se še najdejo ljudje, ki verjamejo zapeljivim besedam agentov in mislijo, da je vožnja res tako cena in dobra, kakor stoji to v tistih rumenih listkih, katere razpošilja Nodari po naši deželi. Ti si naj zapomnijo to, kar poroča avstrijski vicekonzulat s Curitvba o tem, kako se je godilo izseljencem iz Galicije, kateri so se zaupali Nodariju in verovali v njegove obljube. Ti izseljenci so se hoteli peljati v Paranoqua v Bcazilij.o V Santos pa so jih postavili na suho, in se je njim povedalo, da so Nodarijevi vožnji listki veljavni le do Santosa. Izseljenci — bilo jih je 26 — so morali ostati v Santosu n a svojestroške inse pote m ob svojih stroških peljati v Pasanoqua. Ti stroški so znašali 1 7 00 gld. Neki drugi izseljenci so poslali Nodariju svoje kovčege, da jih odpošlje v Ameriko in so mu tudi plačali voznino. Ti izseljenci že sedaj Smesecev čakaj o na kovčege in jih ne morejo dobiti nazaj. Tukaj se vidi. kako brezvestno zlorabi Nodari zaupanje ljudi in kako nepošteno postopa. Merodajni faktorji naj bi ljudstvo poučili v tem postopanje Nodarija in dotičnike, ki se nameravajo izseliti, svarili pred tem brezvestnim agentom. Saj imamo v Ljubljani dve zastopstvi po vladi koncesioniranih parobrodnih družeb: „Red Star-Linie" in „Severo-nemški Lloyd". ki odpravljata ljudi v Ameriko in je posebno družba „RedStarLi-n i e ° zanesljiva, kajti o njej se še niso čule nobene pritožbe. Tudi je pri tej družbi naj cenejša vožnja in najvarnejša. Kdor se hoče izseliti, naj ne verjame zapeljivim agentom, ki si iščejo svojega dobička. Naj se vsak sam prepriča, kateri parobrodni družbi se je zaupati na potu v Ameriko, da ne bode imel škode. Izseljenci se svare tudi pred tasimi agenti, ki se dajo vsled konkurence zaradi vožnje pobotati in prodajajo vožnje listke ceneje, kakor je cena nastavljena. To so limanice, s katerimi lovijo nevedneže. Cena je pri vsaki parobrodni Jružbi določena in ne more biti nižja, kakor je določena. Ako agent vsled tega. ker mu je izseljenec rekel, da je pri tej in tej družbi- vožnja ceneja, da je vožnji listek ceneji, potem je lahko izseljenec osiguran, da bode med vožnjo moral doplačati, ali pa, da se mu bode to ali ono zaračuni'o. Ljudje naj se ne dajo po agentih pregovoriti in preslepiti, ker sicer bodo trpeli škodo in se bridko kesali. Seveda bodo agenti trdili, da to ni res. ali to pričajo ljudje, ki so bili že tako zapeljani. Vsak si naj desetkrat premisli, kateremu agentu se bode zaupal. Nobeden pa naj se ne poda k tu-;emu agentu, sosebno pa ne k Nodariju in naj se raje zaupa ljubljanskim agentom, ki imajo koncesionirane agenture in so pod nadzorstvom in bi se njim lahko takoj prišlo do živega, če bi se kaj pregrešili.
— Občina Lancovo pri Radovljici je v ponedeljek po svojih zastopnikih izročila gosp. ces. svetniku Murniku diplomo kastnega občana.
— Narodna čitalnica v Kranji priredi v soboto, dne 25. novembra t. 1. v svojih prostorih veselico z naslednjim vsporedom : 1 Iv. pl. Zaje: Zrinjsko-Frankopanka, 2. Ar-nošt Forchtgott Tovačovsky: „Sporočilo", 3. Ant. Nedved: rLahko noč!", poje čitalnični pevski zbor; 4. „Ženski jok", igra v jednem dejanju; 5. Ples. Začetek ob 1Ja9. uri zvečer. Vstopnina prosta. Pristop imajo društeni členi in po njih vpeljani gostje.
— Nesreča. Dne 12. t. m. dogodila se je na železnici pri čuvajnici št. 543, pri Rimskih toplicah nesreča. Bratranec našega pesnika Aškrca, Josip Aškerc iz Ogrč pri Rimskih toplicah, je bil železniški čuvaj. Rečeni dan je zašel na tir tako, da ga je vlak prijel in ga vrgel tako nesrečno v jarek, da je tam mrtev obležal.
— Ubil se je 601etni delavec Pavel Koritnik. Pri sekanju dreves ga je podirajoče se drevo vrglo 70 m globoko na S'avski breg, kjer so ga našli mrtvega.
— Koncert bologneškega kvarteta. Ta slavni kvartet, ki je čislan v vseh umet-
niških krogih, priredi j utri, v petek 24. t m. ob polu 8. uri v Tonhalle koncert Ta kvartet je že lani koncertoval v Ljubljani in dosegel znamenit uspeh. Tudi na programu za jutri naznanjenemu koncertu so same sloveče skladbe. Iz Ljubljane pojde kvartet v Zagreb. Vstopnice se dobivajo v Fischerjevi knigotržnici.
— Semenj, Na semenj je bilo prignanih 990 konj in volov, 496 krav in 85 telet, skupaj 1571 glav. Kupčija z voli je bila prav živahna, ker so prišli navadni kupci z Morave in z Bavarskega, in jih precej nakupili in dobro plačali. Tudi hr vaške buše so se dobro prodajale. Kupčija z drugimi kravami, kakor tudi s konji je bila srednja.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 12. do 18. novembra kaže, da je bilo novorojencev 24 (=35 64°/o0), mrtvorojenec 1, umrlih 19 (=2821 Ooo), mej njimi so umrli: za vrati co 2, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mitvouda 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=36-8°/o). *z zavodov 13 (=6840/o)- Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za vratico 1 oseba.
— Najden denar. Včeraj ponoči je našel Adolf Jaeger iz Gradca na peronu južnega kolodvora listnico s 360 gld. in jo izročil policiji. Denar je baje zgubil neki podobar s Tirolskega.
— Razpisane službe. Na petrazredni deški šoli v Ribnici je razpisana služba učitelja v stalno nameščenje. Prošnje je vložiti do 25. novembra t. 1.
* Ruski jezik v Nemčiji.   Pod tem
zaglavjem prijavlja „Novoe Vremja" dopis iz Berolina, v katerem pojasnjuje, kako se širi v Nemčiji znanje ruskega jezika. Najprej so se začeli učiti častniki, mej katerimi je znanje ruščine jako razširjeno. Tudi na vseučiliščih se uči ruščina, a odkar je ruska literatura si pridobila simpatij na Zapadu in začela vplivati na lazvoj idej, odkar se je Evropa seznanila z rusko znanostjo in umetnostjo, se uče ruščine tudi taki krogi, kateri nimajo pri tem nikakih druzih namenov, kakor da spoznajo ruski narod. Tudi na trgovskih šolah se uči ruščina, seveda le v toliko, kolikor treba za trgovino. Sedaj se je, kakor se je oficialno naznanilo, pruski trgovinski minister obrnil do vseh trgovskih in obrtnih organizacij z vprašanjem, ne bi li kazalo uvesti poučevanje ruščine v vseh trgovskih šolah. „Novoe Vremja" pravi: To je jasen dokaz, da ima ruski jezik, odkar je Nemčija stopila v jako tesno trgovinsko zvezo z Rusijo, čedalje večji pomen. Minister se je do trgovinskih zbornic obrnil pred vsem zato, ker sosebno ekonomični interesi zahtevajo temeljito in pravilno znanje ruskega jezika. Tako postopajo v Nemčiji. Kako pri nas postopajo, to kaže prepoved kranjske dež. vlade.
* Žrtva znanosti. Zdravnik dr. Pe-stano je potoval iz Lissabone v Oporto, da bi študiral ondi kugo. Vbri/gal si je prej kužni serum in menil, da zato ne more oboleti. Toda kuga se ga je prijela in vrnivši se v Lissabon, je ondi umrl. Še v soboto ga je obiskal portugalski kralj. Ker se je vršil v hiši drja. Pestane velik bal, so morali iti vsi plesalci in plesalke v bol-niščnico, da jih preiščejo, li niso okuženi. Smrt drja. Pestana je prvi slučaj kuge v portugalski prestolici.
■ Sodni stroški za Alfr. Drevfusa. Dreyfus, ki biva sedaj pri svoji sestri v Carpentrasu, je dobil plačilni nalog, da poravna sodne stroške. Račun je bil naslovljen: „Monsieur le Capitaine Dreyfus". Vsi stroški, takse za priče, honorarji za izve dence in tolmače znašajo 20.823 frankov 7 centimov. Sodba vojnega sodišča stane 12 frankov, odlok revizijskega sveta pa tudi 12 frankov. „Petite Rčpublique" poroča, da je dobil vsak aktiven general 800 frankov kot priča.
Telefonična in brzojavna poročila.
Višnjagora 22. novembra. Okrožne sodnije predsednika Gerdešiča in dr. Tavčarja je zbok neprecenljivih zaslug, katere imata imenovana gospoda za premestitev sodišča, izvolil mestni občinski odbor s ponosom jednoglasno za častna meščana.
Dunaj 22. novembra V današnji seji poslanske zbornice, v kateri se je nadaljevala razprava o obtožnih predlogih radi § 14, so se primerili največji škandali. Prepirajoči se poslanci so se obsipali z najodbranejšimi psovkami in bi se bili še kmalu stepli. Zaceli so se škandali, ko je govoril Stojalowski, kateremu so socialni demokratje segali v besedo. „Lažnjivec" in „šuftB so bili še najmilejše psovke, kar jih je bilo slišati. Daszynski je očital Stojalowskemu, da je podkupljiv, na kar je ta rekel Daszynskemu, da je lopov, slepar, vohun, denuncijant, falot, ki je že trikrat po krivem prisegel. Ko je Fuchs prevzel predsedstvo, je dejal Stojalowski: Že vem, zakaj prihajate, da bi mi vzeli besedo, to storite vedno poljskemu kluba na ljubav. Opravičuje Thuna, je Stojalowski vprašal soc. demokrate, zakaj ne tožijo Claryja. Daszynski: Tožite ga Vi! Stojalowski: Že vem, zakaj ga ne tožite; Vi bi tudi radi minister postali. (Veselost.) Naposled je nastal tak di-rindaj in tak hrup, da ni bilo skoro nič umeti. Malone, da so se poslanci stepli. Winkowski je zaklical Scheuerju: Vi ste „Schvveinehund". Scheuer: Vi ste sami „ Schvveinehund a. Jaz sem Vas že dvakrat videl popolnoma pijanega.
Dunaj 22, novembra. Po Stoja-lowskerrm je govoril Fran Hofmann, na kar se je debata zaključila Generalnima govornikoma sta bila izvoljena HoHca in Schrammel.
Dunaj 22. novembra. Danes dopoldne je dr. En gel češkemu klubu poročal o svoji avdienci pri cesarju. Povedal je, da mu je cesar rekel, da je odobrenje kvote, budgetnega provizorija in zakona o razdelitvi užitnin državna potreba in da želi, naj parlament te zadeve čim prej reši. Engel je na to odgovoril: Češki narod je do skrajnosti ogorčen. Rano, ki se mu je vsekala z odpravo jezikovnih naredeb, je vlada s kruto roko in na provoka-toričen način še povečala. Vsled tega niso češki poslanci niti najmanj pri volji, jemati kakršne koli obzire. To pa toliko manj, ker so njihovi volilci že zdaj nezadovoljni z mehkim postopanjem poslancev. Cesar je na to dejal: Moja trdna volja je, da bodi vlada nepristranska, a koder je treba varovati državno avtoriteto, mora odločno postopati. Tudi če sedanja vlada odstopi, ni možno^ drago kakor uradniško ministrstvo. Šele kadar nastane občno pomirjenje, bo misliti na kako koalicijo. — V parlamentu se cesarjeve besede tako tolmačijo, daje Claryjeva usoda že odločena in da se Clary ne prikaže več v parlamentu. Merodajnim krogom je na tem, da se češki poslanci ne p o pri mej o ob stru k ci jej, in zato hočejo žrtvovati Clarvja. Njegov naslednik naj postane, kakor se govori, Kindinger, in dobiti se hoče tudi modus, da se restituira češki notranji uradni jezik.
Dunaj 22. novembra. Poljski opozicionalni poslanci so dali češkim poslancem svoje glasove na razpolaganje, če začnejo obstrukcijo.
Dunaj 22. novembra. Ob 3. uri popoludne se je sešel izvrševalni odbor desnice na velevažno sejo. Gre se zato, da se Čehi odvrnejo od ob strukcij e. To se hoče doseči z osebnimi in materialnimi žrtvami.
Dunaj 22. novembra Češki veleposestniki so imeli danes popoludne sejo, v kateri je Palffy poročal o svoji avdijenci pri cesarju. Cuje se, da je Palffy na cesarjevo željo, naj klub glasuje za znane predloge, odgovoril: Veličanstvo, za klub ne morem ničesar obljubiti, ker so klubovi člani samostojne nature.
Dunaj 22. novembra. V levičarskih krogih se govori, da postane na-slednik Clarvjev B a c q u e c h e m ali M e r-w e 1 d t.
Dunaj 22. novembra. Uradni list prijavlja cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se sklicujeta delegaciji na dan 30. novembra. Pred novim
letom bodeta imeli delegaciji le malo sej. Glavno zasedanje bo šele v janu-varju.
Dunaj 22. novembra. Danes popoludne sprejme cesar Bulata in Pov-šeta. Ta dva bosta jutri klubu poročala o tej avdijenci, na kar izda klub primerno publikacijo.
Dunaj 23. novembra. V današnji seji poslanske zbornice so Čehi začeli z obstrukcijo. Začetkom seje je D o ležal utemeljeval svoj predlog glede prihodnjega ljudskega štetja. Govoril je o tem predmetu tri in pol ure. Pojasnjeval je obširno, kako se je pri ljudskem štetju pred 10 leti na Češkem postopalo in sicer je govoril o vsakem mestu posebej. Gradivo si je razvrstil po abecednem redu. Ko je prišel do mesta Jablonec, mu je predsednik Fuchs segel v besedo, češ, da to ni nikako utemeljevanje nujnosti. Pommer in Funke sta predsedniku pritrjevala, Cehi pa so demonstrirali, češ, mi smo pustili vas govoriti, pustite vi nas. Do-ležal je rekel: Če vam ni všeč, da mirno govorim, pridemo pa z glasovanji po imenih Nadaljeval je potem svoj govor in končno predlagal, naj se njegov predlog odkaže upravnemu odseku. Za njim je začel o istem predmetu govoriti Šileny. Ta bo govoril štiri ure. Predsedstvo namerava sklicati večerno sejo.
Dunaj 23. novembra. Po Silenvju bo govoril Spinčić in pojasnil, kako se je pri ljudskem štetju postopalo na Primorskem.
Dunaj 23. novembra. „Slovanska krščansko-narodna zveza" je imela danes ob 10. uri sejo, v kateri sta Po v še in Bul a t poročala o svoji avdienci. Napovedani komunike se doslej ni izdal.
Dunaj 23. novembra. Mej sejo poslanske zbornice se je sešel ministrski svet na posvetovanje o položaju, ki je nastal vsled češke obstrukcije.
Dunaj 23. novembra, Kvotna deputacija se snide danes ob 4 uri popoludne. da odobri končni protokol.
Dunaj 23. novembra Cesar je danes sprejel prezidij poslanske zbornice. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da se je kvotno vprašanje ugodno rešilo.
Dunaj 23. novembra. Klub čeških veleposestnikov je sklenil sinoči, da v taktičnem oziru sicer ne pojde s češkimi poslanci, da pa ostane proti vladi v najstrožji opoziciji, in da ohrani alijanco s Cehi. Engel je rekel Palffvju, da češki klub uvažuje stališče plemstva, in da mu ne bo zameril, če bo v taktičnem oziru hodil po svojih potih.
Dunaj 23. novembra. Komunike o Povšetovi avdienci pri cesarju pravi, da je cesar apeliral na klub, naj votira sedanji vladi kvoto, budgetni provizorij in zakon o razdelitvi užitnin. Šele kadar bo to opravljeno, bo misliti na močno koalicijsko vlado. Povše je rekel, da smatra klub parlamentarni forum najvažnejšim, ker le tu morejo v klubu združeni narodi zastopati svoje težnje. Klub bo ostal zvest desnici, kjer so njegovi naravni zastopniki toliko bolj, ker je tudi sedanja vlada Slovencem nasprotna, kar je pokazalo \Vurmserjevo imenovanje in ker je bodočnost nejasna.
Dunaj 23. novembra. V včerajšnji seji izvrševalnega odbora desnice so Čehi izjavili, da bodo hodili svoja pota brez ozira na druge stranke. Ni dvoma, da jih desnica pusti na cedilu, vender hoče desnica vladi dati eklatantno nezaupnico.
Dunaj 23. novembra. Češka ob-strukcija je levičarje zelo konsternirala. Upali so vedno, da se je Čehi ne bodo lotili. Zdaj pripoznavajo, da je postal položaj za Clarvja skrajno neugoden, ter sodijo, da odstopi Clary sam v namen, da s tem omogoči rešitev predlog imenovane „državne potrebe".
Dunaj 23. novembra. Danes so došli v poslansko zbornico kot zastopniki nemških nacionalcev Derschatta iz Gradca, Schucker iz Liberc, Kromer iz Opave in Baeuerle iz Linca, da poskusijo doseči spravo mej nemškimi nacionalci in mej Schonererjanci.
Praga 23. novembra. „Narodni Listyu imenujejo kot bodočega mini-
strskega predsednika grofa P o t o c -kega.
Praga 23. novembra. „Nar. L * poročajo, da je klub čeških poslancev sklenil preprečiti sprejetje budgetnega provizorija in zakona o razdelitvi užit-nin z vsemi parlamentarnimi sredstvi. Tudi beležijo vest, da odstopita Clary in Kindinger in da se prekličejo tiste ministrske naredbe, ki so bile izdane po razveljavljenju jezikovnih naredeb,
Budimpešta 23. novembra. V poslanski zbornici so se danes primerili jako burni prizori. Kossuth je trdil, da je Cislitvanska Ogrsko opeharila. Ko je začel S z e 11 govoriti, je opozicija burno demonstrirala kličoč: Ab-zug! Ali hočete kvote se bolj zvišati?
Kolonija 23. novembra. Zadnje vesti iz Afrike, piše ,K61n. Ztg.", potrjujejo, da je Estcourt izoliran. V minolih dnevih so se toraj morale zgoditi za Angleže jako neprijetne stvari. Tako je vprašanje, kje je zdaj White in kje je garnizija, ki je bila v Ladvsmithu. Odkar se je sporočilo, da je zapustila Ladvsmitb in se utaborila na nekih gričih, se nič več ne čuje o njej.
London 23. novembra. Divizija, ki je pod vodstvom lorda Methuena, je začela svoje operacije, katerih namen je, osvoboditi Kimberlev.
London 23. novembra. Iz Queenstowna se poroča, da je mnogo mladih ljudi iz Alival-Northa se pridružilo Burom. Vobče se sodi, da invazija Burov v Kaplandiji povzroči insurekcijo. Sploh se poroča, da se Afrikanderji pridružujejo Burom koder se ti pojavijo.
London 23. novembra. Vodja Afrikan-derjev, Hoffmavr skuša baje uplivati na svoje somišljenike, naj ostanejo pasivni in se pogaja z zapovednikom necega oddelka Burov, da bi ti prosili Angleško, naj dovoli premirje.
London 23 novembra. Buri so, kakor se poroča iz Oranje-RiverStation, zasedli Belmont-Station in okolico.
London 23. novembra. Buri so'pre-trgali vse telegrafične vezi s Highlandom. Železniška proga od Mooi-Riverja do Este-ourta je v njihovih rokah. Esteourt nima nobene zveze več z zunanjim svetom.
Narodno gospodarstvo.
Zaveza slovenskih posojilnic.
(Občni zbor 15. novembra t. 1. v Celji,) iKonec.)
Ali so vse te „Zveze" koristne? Da. Ali so pa vse tudi potrebne ? „ Zveza slovenskih posojilnic" je najstarejše društvo te vrste, in njej se je pridružilo največ slovenskih posojilnic; torej je to društvo ne samo koristno, marveč tudi potrebno.
„Zveza kranjskih posojilnic" je veliko mlajše društvo in le nekaka kopija slo venske „Zveze". Kakor se je na Kranjskem nekaj posojilnic (Trnovo, Cerknica, Lož, Ko-šana, Ribnica) osnovalo le v ta namen, da se je nasprotovalo že ondi prej obstoječim posojilnicam, tako se je tudi „kranjska zveza" prvotno osnovala le. da se je nasprotovalo „slovenski zvezi". Dandanes je vendar tudi „kranjska zveza", ker je že toliko posojilnic na Kranjskem, sicer koristno, a ne potrebno društvo, ker obstoji v Celji „slovenska zveza" tudi za kranjske posojilnice. Največjo nedoslednost ste pa storili tisti dve primorski posojilnici, kateri ste pristopili mesto k „slovenski" h „kranjski zvezi".
„Gospodarska zveza", pri kateri je lahko katerikoli zadruga v Avstriji, bi bila čisto nepotrebno in nekoristno društvo, ako bi se bilo le v korist posojilnicam osnovalo. Ker ima ta „gospodarska zveza" namen, skrbeti za vse zadruge (menda slovenske in hrvatske) v Avstriji, zato je na pravem mestu. Toda tega ne odobru-jemo, da tudi posojilnice k sebi vabi. Posojilnice naj pripadajo k „Zvezam sloven skih in kranjskih posojilnic", ne pa h „gospodarski zvezi", katera naj bi skrbela le za gospodarske (nedenarne) zadruge; vsaj je že teh veliko in se vedno še nove snujejo. Nespametno je torej, da so 3 primorske posojilnice pri „gospodarski" mesto pri „slovenski" zvezi. Nespametno je, ako je posojilnica pri dveh zvezah. Čemu na dve strani plačevati? Posojilnicam pa, katere so pod nadzorstvom štajerskega deželnega odbora, svetujemo, da se rajši pri družijo „slovenski zvezi". Najmanj nam pa ugajajo tiste posojilnice (15 jih je), katere
nočejo biti pri nobeni zvezi. Te kažejo malo domoljubja in malo zavednosti o solidarnosti. Da bi se bale biti nadzorovane, tega ne verjamemo. Da se pa — ako je to v resnici — preveč domišljujejo, ako mislijo, da je njih poslovanje v najboljšem in najlepšem redu; to menimo, da je za narodno gospodarstvo škodljiva domišljija. — Glede gospodarskih zvez so postali Goricam separatisti, ker so si osnovali „Centralno posojilnico" za svoje posojilnice in gospodarske zadruge ne samo v ta namen, da bi to posredovalo glede denarnega pro meta, kar nekoliko odobrujemo, marveč v prvi vrsti v to svrho, da bode goriško „ Centralno posojilnico" nadzorovala svoje posojilnice in zadruge
Da Štajerci niso separatisti, kaže .Zveza jušno štajerskih kmetijskih zadrug Ta hrepeni po združitvi z „Gospodarsko zvezo" v Ljubljani. Ako bi Kranjci enako postopali, morala bi .Zveza kranjskih posojilnic hrepeniti po združitvi z našo „Slovensko zvezo".
Naposled vršila se je volitev v odbor in bili so izvoljeni gg.: Miha V o š n j a k (kot predsednik), dr. J. Dečko (podpredsednik) , dr. Jožef Srnec, dr. Maja-ro n, Ivan Valenčič, V. Podgorec, A. Strmec, SI. Jenko.
Poslano.
Tukajšnji odvetnik g. dr. F u r 1 a n je sestavil in priobčil v včerajšnjem „Slovencu" neko v pamflet v podobi tendenci-jozno, v prid svoji osebi prikrojenega porodila zadevajočega kazensko zadevo med njim in med menoj.
Ker je spravil to zadevo tudi v časopisje, kamor praska med dvema advokatoma ne spada, tedaj sem primoran tudi jaz se zateči v javnost. Prosim pa slavno občinstvo oproščenja, da obračam njega pozornost na to zadevo.
Ker pa je g. dr. Furlan se drznil v javnosti ob mojo čast, tedaj hočem podati o navedeni aferi sledeče brezobzirno pojasnilo:
Dne 5. junija letos razposlal je advokat dr. Furlan šestim mojim klijenti-njam in njihovemu bratu g. Josipu Verbiču, posestniku in tovarnarju v Bistri, pisma v katerih koncu jih pozivlje, da naj za neki v Ljubljani se vršeči razgovor ..pooblastijo poštenega odvetnika, kateri bo imel v prvi vrsti njihove, ne pa svoje koristi pred očmi."
To nesramno, ves advokatski stan žaleče pismo poslal je advokat dr. Furlan kakor rečeno, mojim klijentinjam, katere so bile moja lastna tašča, druge pa njene sestre, toraj najbližji sorodniki moje soproge, s katerimi sem vrh tega v najlepših prijateljskih razmerah.
Naravno je, da sem bil jaz in moje klijentinje prepričanja, da zgorajšnja nesramna opazka meri name. Vsled tega sem tožil dr. Furlana zaradi prestopka zoper varnost časti. Takoj pri razpravi sem pa izjavil, da mi ni do tega, da bi bil gospod dr. Furlan kaznovan, temveč zadeva se mora pojasniti na vse strani, posebno, ker je gos p. dr. Furlan mej drugim tajil znano mu okolnost, da sem takrat že poldrugo leto sem bil zastopnik svoje tašče in njenih pet sestra.
Sedaj je pa začel advokat gosp. dr. Furlan stikati v zvezi s svojim pisarjem in bivšim mojim solicitatorjem, ki moje klijente pozna, okrog bivših mojih klijentov, vabil jih je osebno in pismeno v svojo pisarno itd.
Na podlagi tistih jednostranskih in polovičarskih povedb nekaterih mojih bivših klijentov zmašil je potem g. dr. Furlan skupaj neko vlogo, kateri navaja iz moje devetletne advokatske prakse šest dozdevnih nepravilnosti, za katere pripisuje meni kot šefu pisarne subjektivno in moralično odgo-t rnost.
Kdor pa količkaj pozna poslovanje v advokatskih pisarnah, ta mi bode pritrdil, da so še zoper vsacega advokata nekateri bivših njegovih klijentov zabavljali, in da za kakšno sploh v pisarni pro vročeno nepravilnost šef ni vedno tudi moralično od-go voren.
Pri razpravi dne 18. novembra letos sem'jaz na posredovanje sodnikovo izjavil, da sem pripravljen od tožbe proti dr. Fur-lanu odstopiti, ako izjavi on na zapisnik, da zgoraj navedena opazka v pismih z dne 5. junija letos ni name merila, in da gosp.
dr. Furlan v tistem pismu ni imel mene, svojega stanovskega kolego v mislih. Ob jednem sem pa zahteval, da naj se takoj vsi spisi odstopijo kompetentni oblasti, to je advokatski komori, kar je g. dr. Furlan v navedeni svoji vlogi trdil nekaj slučajev iz moje pisarne, za katere dela mene odgovornega, dasiravno so ti slučaji taki, da jih lahko proti vsakomur z mirno vestjo zagovarjam.
G. dr. Furlan je potem izjavil na zapisnik, da zgorajšnja njegova pisma niso name merila, in da on ni imel mene v mislih, ko je v sedmih pismih pisal tisti stavek, katerega sem zgoraj citiral.
Ako mi da tako izjavo človek, ki je advokat in moj stanovski kolega, o kate rem si ne morem misliti, da bi govoril, četudi kot obtoženec, neresnico, tedaj mu moram tudi verjeti, in moji časti je s tem zadoščeno.
Ako bi bil g. dr. Furlan nasprotno izjavil, tedaj bi bila pred kazensko sodnijo dalje plesala.
Z navedeno izjavo se je pa gosp dr Furlan ujel v past, katero je bil sam nastavil. Ker g. dr. Furlan po lastni izjavi ni imel mene v mislih, ko je pisaril o takih poštenih advokatih, ki imajo pred vsem svoje koristi pred očmi, ne pa koristi svojih klientov, tedaj je pa on, — advokat — očital advokatom sploh, in posebej pa ljubljanskim advokatom, da so med njimi vsi ali pa nekateri taki poštenjaki, ki imajo pred vsem svoje koristi pred očmi, ne pa koristi svojih klijentov.
Navedena pisma so romala v Zagreb, v Konjice, v Vuzenice, v Planino, v Posto-jino in v Ilirsko Bistrico. Vse te adresatinje in njegovi soprogi in sploh vsak, kdor je tista pisma čital. je moral na tako avtoritativno izjavo advokata dr. Furlana biti prepričanja, da so v Ljubljani taki advo-katje, kakor so jim bili v tistih pismih označeni, kajti za v Ljubljani se vršeče dejanje bi navedene adresatinje izvolile le ljubljanskega advokata.
Jaz za svojo osebo sem dobil zadoščenje, ostalim mojim kolegom v Ljubljani ga bode dala pa advokatska komora.
V Ljubljani, 23. novembra 1899.
Dr. lliiiliiik.
Darila.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: G. Peter Strel, trgovec v Mokronogu povodom svoje svatbe nabral 14 K. — G. Fr. Maselj v Olomucu 10 K. — G. Franjica Majzeljeva v Beli cerkvi 9 K. 74 vin., (in sicer sta darovala 9 K. dva prijatelja, ki sta se po 24 letih zopet našla, 74 vin. pa je daroval drug gospod.) — G. Josip Mohor k o, želez, uradnik v Brežicah (3 K., nabral v mali veseli družbi praznojoči odhodnico g. Knajzelj-a od „tega ledig stanu". — Skupaj 39 K 74 vin. — Živeli rodoljubni darovalci!
Za Prešernov spomenik : G. Fran L a j o v i c, predsednik pevskega društva „Struna"' na Vačah 18 K, kot majhen prispevek od veselice za Prež. spom. Živel naš največji pesnik, katerega najbolj oni pozna in ceni, ki največ trpi! — G. Fr. M a s e 1 j v Olomucu 10 K. — Skupaj 2 8 K. — Živeli vsi darovalci, ki ne zabijo svoje narodne dolžnosti !
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,MolI-ovejra Seidlitz-praška". ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 1 gld. a. v. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL," ces. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot dve škatljici se ne pošlje naravnost. 1 (59—16)
ITIriHmer-Jfv raj je nedosežno izvrstno meSanje. Marka dobrih spoznavalcev čaja ter finega občinstva. Vsak poskus pridobi marki trajnih pri-jateljev. Zabojčki na poskušnjo a 1C0 gr. po 50 60, 76 kr. in 1 gld. pri Antonu Stacul-u, Ivana Luckmann a nasledniku, J. C. Praunseiss-u ter pri Ivanu Buzzolini-ju v Ljubljani.     V. (1899-i)
Umrli so v Ljubljani:
Dne" 17. novembra: Marija Kramar, posest-nikova hči, 32 let, Radeckega cesta 5t. 11, jetika
Dne" 20. novembra: Antonija Rudolf, mizarskega pomočnika hči, 2 leti. Sv. Petra cesta št. 70 škrofeljni.
Meteorologicno poročilo.
Viainm n»d morjem 808-3 m. gradnji mini tlak 7S80 mm
Stanje čas o pa- baro-zovanja metra
2&>
gg
Vetrovi
Nebo
21.
22
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
742" 7 !    43 sr. sever   oblačno E
7429 —1-2 si. szahod' jasno f 742 3 J    5 0 j  si. jug I   jasno £
9. zvečer] 7432   —10 Jal jzahod|  jasno s
23. 7. zjutraj j 7450 : —45 si. jzahod megla ~ „   2. popol.   7442      56 si. jzahod   jasno H
Srednja temperatura torka in srede 42° it 09°, nor anale : 2A" in 21°.
jD-ULxa.a.3s3sa. "borza.
dne" 23 novembra 1899.
Skupni državni dolg v notah 99 gld. 60 kr
Skupni državni dolg v srebra   . 99 „ 35
Avstrijska zlata renta   .... 116 , 65
Avstrijska kronska renta 4" 0. 99 , 85
Ogerska zlata renta 48/8.   .   .   . 116 , 65
Ogerska kronska renta 4°,0 95 , 15
Avstro-ogerske bančne delnice 905 , —
Kreditne delnice....... 371 „ 60
London vista........ 120 f 65 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark 59 , —
£0 mark........                             . 11 B 78 ^
20 frankov......... 9 67'/,]
ItaMjanski bankovci..... 46 „ 10
C. kr. cekini........ 6 " 69 "
ti«JT Vse vrednostna papirje preskrbuje BANK-MAKS VERSEC, Ljubljane, Seienburgove ulice 3 Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld
družba za zavarovanje življenja
Najstarejša mednarodna življensko-zavarovalna družba sveta
Ustanovljena I. 1845        V Avstriji od I. 1876
izdaja:
DOliCG   ^rez razlike poklica, dela, —- potovanja in življenskih navad;
DOliCG neizpodbijalne
£ - po-enem letu;
police nezaPa<Ujive
po treh letih
s števil-
DONCS   obsegajoče tabelo
— vilkanii o zajemčem vi-sokosti posojil, katera se dovolijo od leta do leta po preteklem 3. letu zavarovanja; DOliCG katere v slučaju iz kakerS-— —-■ negakoli vzroka nastopivšega ustavljenja premijskega plačila jamčijo od dokončanega 3. leta zavarovanja naprej zneske povratnega kupa
in zmanjšanja, kakor tudi razširjenja zavarovanja za polni prvotni znesek brez troškov in za stalno
število let.
(1974-2)
Glavno ravnateljstvo za Avstrijo:
Dunaj, L, Graben 8 (v družbeni palači).
Matija Delničar, veleposestnik v Trbovljah, naznanja v svojem in v imenu otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njegova predobrotljiva soproga, oziroma mati in sestra, gospa
Terezija Dolničar,
vdovljena
rojena
Holobar
danes zjutraj ob l/»7. uri, po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, umrla.
Pogreb drage ranjke bode iz hiše žalosti v petek ob 9. uri dopoludne na pokopališče v Trbovljah.
Sveta maša zadušnica se bode brala v ponedeljek ob 8. uri v farni cerkvi v Trbovljah.
Prerano umrlo priporočamo v blag spomin ! (2114) V Trbovljah, dne" 22. listopada 1899.
52
Trgovina m čipkami v saksonskih radnik gorah bi rada stopila v zvezo s kakim tovarnarjem za platnene
Idrijske čipke
in prosi za ponudbe s priloženimi malimi vzorci in navedenimi najnižjimi cenami proti takojšnjemu plačilu pod šifro l<. II. 4430
na upravitelJ8tvo anonc  Kudolfa Iflosae v
liipskem (Annoncen Expedition Rudolf Mosse Leipzig). (2115—1)
Dober
je na prodaj
na južnem kolodvoru, II. nadstropje, na levo stran. (2116—i)
Brivnica
v sredini mesta Gradca se radi selitve takoj proda. ^2117-1)
Vprašanja in ponudbe: Gradec, glavna pošta restante pod „brivec" 350.
„Ljubljanski Zvon"
štev. 1 leta 1897 kupi upravništvo „Ljubljanskega Zvona".
Ges. kr. avstrijske      državne železnice.
iz mlina
Vinkota Maj d iča v Kranj i
oddaja se po
en gros cenah v plombiranih vrečicah
po IO in 25 kil v prodajalni
Maksa Domicelja v Ljubljani
na Rimski cesti vis-a.-vis Gorupovim hišam.
Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaja se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. (459-38) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.
S
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 46 Zaloga v LJubljani: M. E. Supan in P. Lassnik, v Kranju: Fr. Dolenz, A. Kummer, v Radovljici: Oton Homan, v Mojstrani: J. Kozjek.
oderce
izvrstne facone, najboljši izdelek
priporoča        46!
Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
Ljubljana, Dunajska cesti
Tovarniška zaloga
13.
šivalnih strojev
m
Vsakovpstno
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta.
Odhod iz LJubljane jnž. kol Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po aoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste.  Ljubno; čei Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunai via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vbik v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj.  V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž,  Pontabel, Beljtk, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob <5. uri :>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod, v LJubljano ju*, kol. Proga i* Trbiža. Ob 5. uii 46  m. zjutraj  osobni vlak  z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, BeJj-ka, Franzensfeste.   —   Ob 11.  uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov,   Heba,   Marijinih  varov,   Planja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza,  Geneve, Curiha, Brcenca. lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lieuca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla.  —  Ob 9. uri (» m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla.  V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob ti. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob ti. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj,  ob  2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri fO m. zvečer. — Prihod V Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob G. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludue, ob 6. uri 10 m. zvečer. (12U6)
iKvi«šiaje in tudi f»*• mm «~«*"
Giulielma N. (2m-2>
»umuJmUu oe*ta »trv. 31, na dvorisru.
Oženj enega, treznega
r 3- "v su r j su
z doraslim sinom9 oziroma bi*atoin9 katera znata dobro molzti, ter se na mlekarstvo, kakor tudi na govejo  živino  dobro razumeta. N|irrjme v Mtalno službo mam 1«~I*«■ Nivo -mr Ij;iv«'i*«-i.
Mesečna plača znaša ob pripravnem prostem stanovanji in svoji hrani 40 gld. Žena, oziroma dorasla hčer ima za molžo in pomivanje mlečne posode posebno plačo.
Prosilci za to službo obrnejo naj se osebno ali pismeno na lastnika mlekarne g. Malam**«»l.a* Iienče-ta v La«er«*i pri IJiiliEjmii najkasneje do konca t. m. (2027— 5)
Istotam sprejme se tudi takoj spreten
Slavn. občinstvu ljubljanskemu in na deželi uljudno naznanjam, da sem zopet začela izdelavati slovite
kranjske klobase
kakor tudi
krvave in jetrne klobase
in prosim, da mi slavno občinstvo podeli svojo naklonjenost in svoje zaupanje
Naročila na vsakovrstne klobase vspre-jema zame iz prijaznosti gospod
J. C. Praunseiss
trzover z uelikatesami, HIewtiii trg;.
(2087—2)
S spoštovanjem
Barbara Kopač.
Za odvetniško pisarno v Kozjem iščem
pisarja
(stenograf ima prednost). (2094—3) Dr. Franjo Piki v Mariboru.
Več sto hektolitrov
e
na prodaj.
Ponudbe na (2057—5)
oskrbništvo grofa Coronini-Cronberg v Št. Petru pri Gorici, Primorsko.
Is: o
in se mu izroči kovačnica.
Premestitev obrti.
Usojam si visokočastitim gospodom zdravnikom ter svojim častitim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem svojo obrt preložil iz hiše Poljanski nasip št 48
v hišo Sv. Petra nasip št. 5
ter prosim najuljudneje, tudi za naprej me počastiti z mnogoštevilnimi naročili.
Velespoštovanjem
K. Piotrowski
ortopedist in bandažist. Dobavitelj tukajšnje deželne bolnice in drugih zavodov. (2107—2)
Izkušeno dobre kvalitete
"blaga za moške o"bleke
razpošilja
oddelek za sukno
tvrdite
(1789-16)
Kastner & Ohler? Gradec.
Specijaliteta: Štajerski loden. -
Vzorci se razpošiljajo brez stroškov. Stalne cene.
Št. 39.148
(2100-3
Da se za slučaj zanešenja kuge v naše mesto pravočasno potrebno ukrene, odredil sem, da vsako hišo in k njej spadajoča gospodarska poslopja v mestu ogleda posebna magistratna komisija, katera bode zlasti konštatovati imela vse zdravstvene nedostatke in pa vse okolnosti, katere bi v slučaju zanešenja kuge širjenje iste pospeševati utegnile.
Ker se bode to komisijonovanje, katero se prične že te dni, vršilo v interesu vse-skupnega ljubljanskega prebivalstva kakor tudi v interesu vsacega posameznika, pričakujem, da bodo gospodje hišni posestniki radi šli na roko voditeljem komisij ter jim skušali v vsakem oziru olajšati njihovo nalogo.
Za voditelje komisij sem določil:
1. mestnega nadkomisarja Jakoba Tomca za ves na desnem bregu Ljubljanice ležeči del mesta;
2. tržnega nadzornika Janka Bleivveisa viteza Trsteniškega za oni del mesta na levem Ljubljaničinem bregu, ki leži južno od Prešernovih ulic in Franca Jožefa ceste ter
3. na zornika mestnega užitninskega zakupa Ignacija Valentinčiča za oni del mesta na levem Ljubljaničinem bregu, ki leži severno od Prešernovih ulic in Franca Jožefa ceste.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 16. novembra 1899.
Zupan: Iran Hribar,
Prodaja zemljišč.
Naslednja, v konkiirzno maso zapuščine Luke Tavčarja" spadajoča zemljišča se izvensodno prodajo.
1. ) Sodno na 6266 gld. 50 kr. cenjeno zemljišče v Šent Vhlu pri VI-
]iavl. obstoječe iz hiše št. 77 z opravo in fundus instruetus, gospodarskih poslopij, vinogradov, travnikov, paše, njiv in gozdov, v približni meri 13 ha;
2. ) Sodno na 13.206 gld. 55 kr. cenjeno posestvo Narpelj pri Krškem« obstoječe iz gospodske hiše „Vila Olga" z opravo in fundus instruetus, iz gospodarskih poslopij, vinogradov, travnikov, njiv in gozda, v približni meri 10 lvi\
3) Sodno na 1L253 gld. 56 kr. cenjeno zemljišče v Bukovju In Drenovi culi pri Nušlei-VizelJ« obstoječe iz hiše št. 39 v Bukovju z opravo in fundus instruetus, gospodarskih poslopij, vinogradov, travnikov, pašnikov in gozda, v približni meri 31 ha.
Ponudbe naj se pošljejo ilo 15. decembra t. I. upravniku konkurzne mase, dru. Antonu vitezu pl. Schoeppl-u, odvetniku v Ljubljani, Gospodske ulice št. 5, kjer se tudi lahko vpogledajo cenilni zapisniki in zemljeknjižni izvlečki ter se dajejo nadaljna pojasnila. (2113—1)
^   % Q T^f^^^ priporoča
T*\^^J. Soklič.
03. Z "I? ooubji pod -jTTJ
j Avgust Repič
sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
■v r-T r n © -v e na. se priporoča rsl. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz hrastovega in mehkega lesa po najnižjih cenah. — Kupuje in prodaja staro vinsko 46 posodo. I
J£oaooMooBcpJ£saao0QoaooBcc
a*#»sisssiisia*
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 46
iflllllllHIHI IIHIIIIIIIIIH
AAAAAAAAAAAA4AA
i   Josip Reich
4 likanje sukna, barvarija in j      kemična spiralnica 4  Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4
<se priporoča za vsa v to stroko spadajoča I 46 dela. •       Postrežba točna. — Cene nizke.
Fran Detter
LJUBLJANA, Stari trg št. 1.
46 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
V(m((mmm(mmmmmm(tmi»mMmm)ymmmmmmmm
Ign.
4G
. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSe.
Največja izber najnovejšega
svilnatega blaga
črnega in barvastega za cel« oblaka
46 in bluze, priporoča
Alojzij Persch6
Pred škofijo22, poleg mestnehiše.
lepo stanovanje
s 3 sobami in pripadajočimi objekti, odda se takoj ali za februvarski termin   2080 3
na Poljanski cesti št. 24.
Plačilni marker
slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme (2075—3)
v kavarni C. Egia v Ijabljani.
OO hektolitrov
pristnega vina
proda po ugodni ceni
S. F. Schalk v Sevnici
iz svojega vinograda (2118—1) na Vidmu pri Krškem.
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 Čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla a simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, »/■ ducata platne-nih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 fina Sčetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavra tniških in naprsnih gumbov poslednje zajamčeno 3% zlato, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česa-lom in Se nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej:
zaloga Ernst Buchbinder
Krakau L/M.
Poštno predalo štev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (2035—4)
*******
cRatfnohar je izšel
Stenski koledar
a 25 kr., po posti 28 kr. *******
r (1988-7)
Skladni koledar
******* a 60 kr., po pošti 65 kr.
# 3o sip ^etrič #
tovarniška zaloga papirja * * * *
# * # o £j'ubijani # # #
* * * * Sv. Petra cesta štev. 4.
Kavčič & Lilleg
Ljubljana, Prešernove (prej Slonove) ulice št. i „pri Zlatorogu" m_m_ Zaloga najboljšega
špecerijskega blaga
po nizkih cenah.
IVsa drobno In nu
Pridnega
(2077
ki je vešč nemškega in slovenskega jeziki. dober kupec se sprejme takoj pri Drago Novaku, trgovina mešanega blaga v Trebnjem. — Ravno tam se sprejme tudi
učenec.
I
Redflni beljak.
1 kilo Tropona ima isto redimo vrednost, kakor 5 kil najboljega govejega mesa ali 180—200 jajc. Tro p on se spremeni v telesu neposredno v kri in mišičevno tvarino, ne da bi stvoril mast. Trop on ima torej, ako se redno zavživa, za posledico, da se izdatno okrepčajo moči pri zdravih in bolnih, in se more mešati mej vsako jed, ne da bi škodoval njih lastnemu okusu. Jako nizka cena Tropona omogočuje vsakomur, (1909) da si ga lahko omisli. (6) Dobiva se v lekarnah in drogerijah.
Tovarna za Tropon, Mulheim-Ren.
Glavni zastop za Avstro-Ogersko:
M. VVinckler, VVien 5, VVisn-Strasse 55.
Občina Jesenice na Gorenjskem
razpisuje
službo občinskega policaja
z letno plačo 400 gld. in prosto službeno uniformo. Oziralo se bode v prvi vrsti na bivše orožnike, v drugi na doslužene vojake. Prosilci morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika. Prošnje, opremljene z vojaško prehodnico in nravstvenim spričalom, je vlagati dQ  1Q> decombra {. |a
pri občinskem predstojništvu na Jesenicah.
Jesenice, dne 18. novembra 1899.
(2108-2)
Jožef IKZlIzisir
občinski predstojnik.
RAZGLAS.
S tem se odpre XXX. kr. ogr.
državna dobrodelna loterija
ha»tere cisti dobirok se bode rabil vsled Najvišje vodločbe Nj. c. in kr. apostolske Visokosti za nastopne dobrodelne in splošno koristne namene:
1.) Fond za nepremožne vdove drž. uradnikov in sirote, ki se ima ustanoviti 2.) Splošna bolnica v Sarvaru. 3 ) Katoliška zavetna družba vajencev. 4.) Ljudska kuhinja budimpeš-tanskega V. okraja. 5.) Učilni in odgojilni zavod v Stari Budi, kateri je pod vodstvom po sv. Vincenciju imenovanih Pavlanskih sester. 6.) Belega križa dež. najdenišnica. 7.) Mestna bolnica v Sinju. 8) Mensa academica v Košicah. 9.) Budimpeštansko Tabitha društvo. 10.) Kološka filialka ogrskega rudečega križa.
Na 7691 določeni skupni dobitki znašajo glasom sledečega igralnega črteža 365.OOO kron
in sicer:
1 glavni dobitek — —
1      n n ~ -
1 „ n ~ ~ In              „ - -
2 dobitka — — 5 dobitkov — —
150.000 kron 50.000 „ 20.000 „ 10.000 „ a 5 00) „ - 2.000 „
—   —   — a
1.000 kron 500 „ 100 „ 50 „ 20 „ 20 .
10 dobitkov 20 „ 50 „ 100 1000 6500
Žrebanje bode nepreklicno dne 30. deeembra 1899.
Vsaka srečka volja 2 gld« av. velj.
Srečke se dobivajo pri loterijskem dohodnem ravnateljstvu v Budimpešti (IX. Csepel-rakpart, Halbstock), pri vseh davčnih in solnih uradih, večinoma tudi pri vseh poštnih uradih ter pri v vseh mestih in večjih krajih nastavljenih organih za prodajanje srečk.
Budimpešta, dne 1. avgusta 1999.
(2003- 4) Kr. ogr. lot. doh. ravnateljstvo.
s
Doering"'0 milo
s (444—32)
SOVO.
••••C 99®999® ©9@
Izmej najfinejših
toaletnih mil najcenejše in najmilejše.
Za umivanje porabno
za
dame
kakor tudi kot
milo za otroke
jako priporočljivo.
13
o
__ <
O o
co $ o S
3
CL
I
S
Glavna slovenska
registr. zadruga z neom. zavezo
pisarna v Šelenburgovih ulicah h. št. 3 v Ljubljani
sprejema In izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po^kod dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka In brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor
tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5% Hranilnicne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgal.
(1688-21) Dr. M. Hudnik, predsednik
5 2ASv2.
<6i
Hl I
otel Li-ebald
Dragotin Doljan v Zagrebu.
Popolnoma renoviran hotel. Krasne prostorne sobe. Največji komfort. Omnibus pri vsakem vlaku. Cene primerno nizke. Pristna hrvatska in inozemska vina.   Prava, okusna hrvatska
kuhinja.
\$jr j 6-
Rojakom Slovencem se priporočam za mnogobrojen obisk. Vsakdo, ki je obiskal moj hotel, je bil zadovoljen.
Z velespoštovanjem
šf
(1977-7)
* Dragotin Doljan * jI
hotelir.
vt -iT
: tet
S3
cl
>CO
Q3
>CO
ca
prodaja najceneje.
/zor Alojzij Erjavec j?Žt
čevljarski mojster * Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 47 Mere ee shranjujejo. — Vnsnjim naročilom nj u priden« norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palico za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omara od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, iantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 47
MODERCE natančno po životni meri
sa vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi ®   ®   @   &   ®   priporoča   ®   @   §§)   @ @
HENRIK KENDA
Ljubljani, Glavni trg g £ štev. 17. ® ® 47
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, GiO e B © klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, s a s a s
Za
! Miklavža!
priporoča
pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
ZEeApavo
pekarsko in naslai
In
47
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Laatmna in tisk .Narodne Tiskarne".
315
53