113. Stevilka. Ljubljana, v soboto 18. maja 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Ishaia vsak dan zvečer, izimSI neđelje in praznike, tor vclja po poitl prejeman n avstro-ogrsk« đeželo n vse leto 26 K, za pol leta 13 K, sa Cetrt leta 6 K 80 h, za jeden meseo 2 K 30 h. Za LJublJano urez poSfljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Cetrt leta 5 K 50 h, za Jeden meseo 1 K 90 h. Za poliranje na dom raCuna sb za vse leto 2 K. — Za tuj« dežel« toliko veC, kolikor znaSa p-)5tnina. — Posamezne števllke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanlla plaCoje se od štiriatopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jeđenkrat tiska, po 10 h, je se đvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska, — Dopisi naj se izvolć frankovati — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnom trgu St. 12. Upravnlitvu naj se bi* govolijo poSiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnoga trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St 34. — »Narodna Tiskarna" telefon St 8Sr Goška afera v drž. zboru. Dne 14 maja so poalanci đr. Tavčar in tovariši pedali naslednjo, na pravosod-nega in na naučnega ministra naslovljeno interpelaoijo. „V vaši Goče v sođnem okraju Vipava na Kranjskem deluje kot karat bivši misi-jonar I. Ferjančič. Vsled njegovega hujska nja se je prebivatetvo te vaši razdelilo na đve sovražni stranki, na klerikalno in na napredno. To sovraStvo je v jeseni mino-lega leta prišlo do izbruha, ko je napredna stranka priredila plesno veselico. Klerikalno misleče prebi valstvo je to veselico napadlo, pobilo s kamni okna in zgodilo se je mnogo težkih telesnih poškodeb. Napad je zadobil dimenzije, ki presegajo daleč meje navadnih takih izgredov, in je prouzročil povse nenavadno razburjenje v nsjširših kregih. Napad se je označil kot posledica kuratovega hujskanja. Zaradi tega uvedena preiskava je v resnici spravila sokrivdo kuratovo na dan, tako da je bilo državno pravdniStvo primorano, nastopiti proti 21 osebam z obtožbo zaradi hudodelatva jav-neganasilstva, mej katerimi osebami stoji kot prvi obtoženec in pro-vzročitelj napada karat Ferjančič a&m. Vsled pred'ogov jedne in druge stranke ao se potem poizvedba raztegaile, prvotna obtožnica se je pceklicala in po dana je bila nova obtožnica, ki je naper-jena še proti več obtožencsru, mej kate rimi zavzema zopet prvo mesto imenovani kn rat. Ta kazenski slučaj je že davno zrel, da se odredi in izvede glavna obravnava in javnost Caka nanio še vedno zaman. Prišlo je v javnost, da je ljubljanski knezoškof, gotovo v korist irnenovanega kurata, vmes posegel in da je tedaj ta kazen3ka stvar zastala. To je provzročilo silno vznemirjenje, kuratu pa je zopat zrasel greben. Sovražni napadi se res zopet ponavljajo in se kot uj'h vzrok imenuje hujskanje kuratovo. Zadnji čas je, da javni ergani ener gično nastopijo in koratovemu počenjanju koneo narede. Na vsak način je potrebno, da se Čim prej vrši obravnava o tem ka-zenskem slučaja, zakaj javno pravno ču stvo bi moralo postati uprav zmedeno, ako bi se ta zadeva resila drugače, kakor po aođni razsođbi. Zategadelj vprašajo podpisanci: 1 Nj.eksoelenco gospoda justičnega ministra, ali hofie poskrbeti, da se v imenovanem kazenskem slučaju pusti zakonu prosta pot in 2. Nj. ekscelenco gospođa ministra za uk in bogočatje kot Sefa cerkvene uprave, ali se hoče glede delovanja kurata FerjanSiča porazumeti s poklicanimi činitelji?« _________ Vinska klavzula. Prejeli smo naslednji dopis: Slavno uredništvo! Blagovolite v svoj cenjeni list spre-jeti nastopno pojasnilo: V štev. 111. »Slov. Naroda« z dne 15. maja t. 1. nahaja se v uvodnem članku »Vinska klavzula« sledeči odstavek: »Vinska klavzula je prava nesreća za vse vinogradnistvo. sele zdaj se po-polnoma vidi, kako brez prevdarka je postopal ^uklje, ko je šel v boj za vinsko klavzulo . . .« Takemu očitanju nasproti konšta-tujem na podlagi svojega državnozbor-skega govora z dne 12. jan. 1892 (Stenogr. Protok., XI. Ser., pag. 4313—4319), da sem v dotični debati o trgovinskih pogodbah po vsem jasno označil vinsko klavzulo za veliko zlo in hudonevarnost. Storil sem to med drugim s sledečimi besedami: »Bedenken Sie nur die Situation, in die unsere weinbautreibende Bevolkerung durch diese Schlussbestimmung zum ita-lienischen Ilandelsvertrage (t. j. vinska klavzula) gebracht wurde, in dem Momente, in welchem unsere einheimische Production sicherlich ; hutzbedurftiger ist denn je! Statt dieses Schutzes theilhaftig zu \verden, lauft sie Gefahr, dasa tiber das Einschreiten einer ausliindischen Regie-rung der Weinzoll auf 3 il. 20 kr. herab-gesetzt wird und sich dann unsere Gren-zen offnen der Invasion der so ausser-ordentlich billigen italienischen Weine. Die Gefahr .... gentlgt, um die Spannkraft unserer Bevolkerung zu liih-men unđ das Reconstructionsvverk unserer Weingiirten zu storen. Das, m. H. berech-tigt eigentlich zu dem Ausspruche, dass \vir in dieser Hinsicht noch ungiinstiger gestellt sind als Dalmatien oder Siidtirol, denn dort handelt es sich nur um die Forterhaltung einer Conjunctur, die sich in den letzten Jahren ausserordentlich gtinstig gestellt hat, bei uns aber steht die Fortexistenz unseres Wein• baues auf dem Spiele und ich muss mit Bedauern constatieren: das sind die un-heilvollen Wirkungen jener Erneuerung, welche die Clausel des Schlussprotokolles zum italienischen Handelsvertrage aber-mals gefunden hat.« Kedor je govoril tako, ta srne pač z mirno vestjo zavračati očitanje, da je »brez preudarka« — »v boj šel za vinsko klavzulo.« Da sem pa navzlic tako označeni vinski klavzuli vendar glasoval za italijansko trgovinsko pogodbo, izvira največ ođtod, ker je ista baš za ožjo mojo domovino ter za njeno prevažno trgovinsko razmerje z Italije obsegala toliko drugih ugodnostij, da je moje glasovanje ter glasovanje slovenskih tova-rišev iz Hohen\vartovega kluba po stvarnih gospodarskih razlogih docela bilo opravičeno. V današnjih, bistveno predrugačnih razmerah naglašam pa naravnost, da se bodo slovenski poslanci po mojem pre-pričanju morali z vso odločnostjo protiviti ponovitvi vinske klavzule. Na Kamnu pri Novem mestu, dne 17. maja 1901. Fr. Šuklje. Tolovajstvo v Dramljah. (Dopis od tam;. Kranjske Goče nišo osamljene. Tuđi Spodnji Štajer je tako srečen, da ima kraj, ki je po svojih zaslepljencih zaslovel kot surov in življenju nevaren. Žalostna zasluga za to gre v prvi vrsti naši duhovski stranki, ki se ne plaši naj-ostudnejših in najzavrženejših sredstev v ohranitev svoje vseuničujoče samovlade. Laž, obrekovanje in prikrito hujskanje so jej najljubše orožje zoper nasprotnike. S tega stališča se preaoja splošno napad na jurista Zabukovšeka minulo nedeljo. Ko so bile lani pri nas volitve za državni zbor, napel je naš župnik, Andrej Podhostnik, vse svoje moči, da je zmagala njegova stranka. Videč, da ima pri nas g. Hribar veliko več zaslembe in zaupanja, nego Skofov vsiljenec Žičkar, sprl se je na volišču z najuglednejšimi volilci in jih na razne načine zmerjal. Znanemu kmeta ia pisatelju I. Iskraču zabrusil je ćelo v obraz, da ni na njem nič poštenega rassun sve* tega krsta. V straha pred obsodbo se je ž njim poravnal ter obljubil darovati za snujoče se bralno druStvo 20 kron. Prva kl jaka! Nedavno imeli smo občinske volitve. Kakor smo že zadnjič poročali, propal ja župnik s svojimi kimovci popoinoma, ker ni niti njegov kapelan hotel njemu glasu oddati. Župnik nima v ljudstva nobene za« slombe. Druga kljuka! Rodoljubi, ki so že davno nameravali ustanoviti prepotrebno bralno đruStvo, po* spešili so zdaj svoje korake. Sklicali so mi« nolo nedeljo pripravljalni shod, da se dogo* vore o društvenih pravilih in pripravijo ljudstvo za društvo, katero potrebuje liki riba vode. K temu shodu povabili so mej đrugimi tuđi jurista Zabukovšeka iz so-seđne Ponikve, kateri je na prošnjo priprav-ljalnega odbora sestavil društvena pravila in prevzel nalogo razložiti pomen snujočega se društva. Mimogrede bodi omenjeno, da ni društvo ne liberalno, ne klerikalno, tem: LISTEK. Potovanje okrog sveta. Na Ciril - Metodovem večeru pređaval profesor Urh Kozlevčar, lepih Čednosti doktor; komtur reda pegastega kondorja, rimski grof, vitez reda sv. Liguorija, re..ia solnčne rože a krokodilovim repom v brili-jantih, Takova-ređa I.-VII vrste, tretjega reda, posestnik zaslužnega Bitru-križca z žveplenim duhom, romarske svetinje s Šmarne gore itd.; častni član kneževine Lichtensteinske, visoke £o!e na Vrhniki, lepega kluba na Dunaji; veliki aojster framasonske lože v Spodnjem KaSlju, Sopisujoči član društva za odpravo ščurkov v Londonu ter društva za spreobračanje zamorcev v Innsbrucku; c. abeainski tajni svetovavec itd. itd. Slavna gospoda ! Častite dame ! Zadela me je Čast, da sem bil pokli-can od Ijubljanskega gospoda župana, naj predavam v korist slovenske univerze o svojem potovanju okrog sveta. — Predno pa stopim pred širšo slovensko javnost, usojam si na Jjubeznivo prošnjo priredi-teljie današnjega večera o svojem predmetu govoriti pred slavno Ciril- Metodovo dražbo. Seveda ne morem opisovati detajlov svojega potovanja; v tem ozira si usojam Haznaniti, da bo moj dnevnik kot ilustri-taao delo v dveh knjigah še letos izšel pri tvrdki SchwentnerjevL Za danes se torej hočem omejiti le na nekateie izmed mno goštevilnih zanimivosti, katece sem doživel. Prehajaje k stvari, si usojam izreci mnenje, da bi opisovanje potovanja od Ljubljane do Mar8eilla pač ne moglo vzbujati zanimanja. Torej začnem koj s svojim vkrcan-jem na Francoskem. Iz Marseilla sem odplul na ladiji „Tartarin đe Tarascon" v severno Afriko. Todi sem šel v gorovje Atlas na leve. Sliši se jih že od daleč, ker atlas, kakor zida splob, zelo Sumi. Postal sem pa ner-vozen, ker me je skominjalo, da so s kremplji po atlasu praskali. Ker mi je zaana hvaležnost levov, izmislil sem si poseben način, kako da bom dobil živega, krotkega leva. Zlezel sem na drevo, spođaj pa položil z moifijem impregnirano kranjsko klobaso. Kmalu je prišel lev ter poje del klobaso. Komaj pa je bil gotov, je tuđi že zaspal. Nato zlezem doli, ter mu z vso silo porinem star zobotrebec za kremplje sprednje desne Sape. Potem zlezem zopet na đrevo ter iz đolgega časa začnem čitati .Misterij žene". Spođaj je smrčal lev, zgoraj sem pa tadi jaz kmalu zaspaL Zbudilo me je žalostno rjovenje. Lev je po tren nogah skakal okoli. Zlezel sem na zemljo, ter ma potegnil Spiljo iz tace. Od hvaležnosti me je od nog do glave oblizal, ter od tega trenotka tekel sa mano kakor kužek. V Hamburga mm ga prodal Hagen* bečka. Na to sem se podal na Kanarske otoke. Tam je vse rumeno kacalčkov, ki večinoma žive brez foglovžev, česar še ni-sem nikdar preje videl. Posrečilo se mi je dobiti 1 steklenico kanalčkovega mleka. Kava, ki se s tem mlekom napravi, ni bela kava, ampak zelena. Od todi smo je krenili v Ginejo, na reko Gabun, kjer po Ecjavcu žive gorile. Ko sem srečal prvo gorilo, sem se začudil, da ne zna slovensko, ker sem doma, zlasti ob volitvah, že dostikrat srečal podobne obraze- V resnici je imela v roki volilni listek, katerega ji je neki agitator stisnil v roko. Čul sem pozneje, da so zaradi takih slnčajev nastale reklamacije, a pritožbe so bile odbite in pritožnikom so v glavnem meatu Kumassi po členu XIIL lit. y' držav-nega osnovnega zakona aSantskega pore-zali nosove. Gorile namreč volijo v 6. kuriji. Ko sem hotel nekega dne žejo si vga-siti v reki Kongo, bila je čisto slana vsled krokodilskih solza. Napravili smo več lovskih izletov v najtemnejSo Afriko. Tam je tako temno, da zamorcev Se po dnevi ne vidiS, ker so večinoma doma. Hodili smo vedno poleg ekvatorja, zato da se nismo izgubili Pazili amo pa tuđi, da smo ekvator imeli zra-ven sebe, ker na ta način ni tako vroče. kot Ce bi hodili ravno po njem. Najtem-nejSa Afrika to ni skoro nič znana in zato se nam je vsak trenotek primerilo, da smo padli v kako reko ali pa se s čelom udarili ob neznano gorovje, katerega ni na no-benem zemljovidu. Poleg tega so nam termiti čevlje snedli, in novih, katere smo pri odhodu iz Ljubljane naročiti, do teđaj še nismo dobili. Vkrcali smo se torej zopet ter se mimo Angole ojpeljali v Kaplandijo. V Capatađtu nas je sprejel Cecil Rhodes ter nam Ijubeznivo stavil ves Transvaal na razpolago. Na neki cesti sem srečal an-gleško kompanijo, ki je tekla, kar je mogla, zagledali so bili namreč dva „Ičrpobi", ki sta peljala železno peč, in mislili so, da prihaja burska artilarija. Take reći se tam god^ vsaki dan. Ko se prepričajo, da ni bilo nič, pa snamejo čelade, se vatopijo v kreg ter zapojo ,Rule Britannia" in ljudstvo jim prireja srčne ovacije; najfiaejSe 'adies jih pritiskajo na svoja crtala podobna prsa ter poljubujejo na usta, dišeča po whisky faselnu. Predstavljen sem bil dvema častnikoma angleške yeomanry. Jeden je bil preje lampist pri železnici, jeden je v Edinbourghu pekel kostanj. Vpra-Sal aem ju, kje da je njihov regiment. Po-vedala sta mi, da regimenta sploh Se ni, ampak da so ađ hoc Sele častniki angažirani in pa vojaška godba. Stvar ima težkode. Vaakđo bi Sel rad v Južno Afriko, ampak le kot ofioir. S? eto val sem jima, vefi, da stoji popolnoma nad političnim stran-karstvom. To pa omenjamo zategađelj, da ne bi klerikalna stranka te zadeve v svoje Crne svrbe izkoriSčala. Res je sioer, da so nstanovitelji društva župnikovi neprijatelji, ki imajo ogromno večino ljudstva zaseboj-In zakaj ne bi ga ti ustanovili, ako ga noče župnik in pe&čioa njegovih petolizcev. Napoveđani shod se je torej pričel. Gosp. ZabukovSek je jel ob grobni tiSini mnogobrojno zbranega ljudstva govoriti. Iz njegovih nst ni padla besedica, ob katero bi se mogel kdo spodtikati. Še ne po preteku petih minut pridrvi iz nasprotne go* etilne tolpa z nožmi in palioami oboroženih in vinjenih fantov ter vdere v zborova Ine prostore kričeč: ,Kje je tišti, ki nam hoče vero vzeti, kje je protestant, kje je tišti od luterS vere, doli ž njim, ubijmo ga itd." Govornik prekine beseđo in gle$a mirno proti njemu se drveće napadalce. Navzoče ljudstvo je strmeč in brez reakoije (!) gle* dalo očividno kritičnemu trenutku v obraz. Pri spopadu brani se g. ZabukovSek z golimi peBtmi Stevilnih napadalcev. Ko mu misli kolovođja pognati nož v trebuh, zgrabi napadeneo zanj in se rani. Nato ga spusti i a bije v smrtni nevarnosti kakor besen okoli sebe, dokler se mu ne posreči umakniti se v zadnjo sobo, odkoder je s pomočjo dveh na nomoč prihitelih mož od bijal neprestane naskoke. HoteČ se čez nekaj Časa resiti v stanovanje trgovca g. Miloša Jarnoviča, bil je snova napađen in zopet je z vso silo u teke! smrti. Skočivši na skrajno drzen način s sobi ne ga okna na nasprotno streho, na-padejo ga tretjič s kamnji, od katerih ga je jeden precej zadel. Napadalci so prosluli in nevarni pre-tepači. Zato se ni nikdo upal postaviti se jim resno v bran. Mcžje so trepetali, žene so kričale, vse je menilo g. ZabukovSega mrtvega. Pričujočnost duha in pa pogum resila ata ga iz tretje stiske, da je priSel v stanovanje g. Jarnoviča, kjer so mu dali prvo pomoč, in kjer je bila potem večja družba, gotovo pri zaklonjenih vratih zbrana. Kajti bati se je bilo resno, da vderejo to lovaji ćelo v privatno stanovanje in izvrSijo svoj namen, katerega so ves čas neprestano izražali z besedami: »Mrtev mora biti, mrzel, mehek bo danes. * Le posebnemu, zvijačnemu nacrtu se je zahvaliti, da se je reSil mirno domov. Fantom včasih rea zavre kci, katero jim morajo Sele sodišča ohladiti- Vendar so to le lokalne stvari, katere pridejo Širji jav noati kmalu iz spomina. Đrameljski napad, bolje komplot, pa je večjega pomena. Tu se ni Slo zgolj za osebo g. ZabukovSeka, ki leži le Štajerskim popom trdno v želodcu, ampak Slo se je zato, jeli srne človek anti klerikalec splch brez milostnega dovoljenja prepotentnih popov javno v političnih in nepolitičnih zadevah nastopati, ali pa se ga srne slobodno ubiti. Omenjeni komplot je Čisto politične barve. Kako đrugače bi mogli fantje, ki naj poskusijo z gcafiko purgergardo, dasi so tam tuđi sami feldvebelni. Iz Capetowna sem se podal narav-noat h Kristjanu D«wetu. Tega pa je težko dobiti, ker je danes tukaj, jutri tam. Ko sem sliSal, da je na vzhodu, sem jo krenil navlaSČ na zahod in onđi rea iz-vedel, da Dewet ni bil na vzhodu, ampak na jugu. Torej sem Sel na sever in ga srečno našel, ko je s svojimi Bari ravno angleSkemu vlaku želodeo obračal. Ujel je vse polno Angležev; vsak se je moral od pasa do kolen sleči, na to je prinesel feld-kornet Štampi lijo ter jih Stempljal, kakor marke na poSti. Potem so jih izpustili; Angleži so pa prepevajoč Kiplingove bojne peami pogumno odkorakali nazaj proti Lonre&coMarqaezu. Ddwet me je vpraSal, fie hoč m za spomin tuđi Stempel, pa sem v svoji skromnosti odkloniL Pac" pa sem pregovoril Stempljanega aDgle&kega gfraj-tarja, da mi je za 2 fanta tri Šilinge pro-dal tišti kos svoje kože Buri bo zelo pobožen narod. Videl sam, kako so nekoć ugrabili 500 steklenic konjaka in 300 Šampanjca. Ćelo krdelo se je na to zleklo v hribe v neko skalno luknjo, kjer so pili tri dnl Toda ves čas je komandant iz bukvić psalme naprej pel, dokler sam ni bil tako fajhten, da je vse note dvojno videl. Tedaj je pa rekel: .Gospod, odpuati mi greSnika, topelgrifov pa ne nam", in je bukvice vtaknil v aržet. stoje glede na sooialno in politično izobrazbo na najnižjem nivdn, katerim se niti sanjalo ni o bojih, ki se bijejo izven Dramelj na politifinem, falae in eofemistično verskem polju, napasti pod zgoraj navedeno parolo njim popolno neznanega človeka. Umivajte si, izvestni goapodje, roke, kakor si hoćete. Resnica priđe na dan, to upamo, zlasti, ker se je moralnega krivca že zasledilo. Svoj čas spregovorimo o tem veS. V Izubijani, 18 maja. Avstro-ogrske delegacije se snidejo na Danaju v ponedeljek, 20. t. m. ob 11. ari dopoluđne. Pceđsednik av striJ8ke delegacije bo menda knez Jurij Lob-kovio, Slan gospodske zbornice. Sprejem pri cesarju, ki bo imel prestolni nagovor, se bode vrSil v torek. Grof Goluchowaki bo imel svoj ekspoze* najprej v seji ogrske de-legaoije, menđa 23. t. m. Pred BinkoStrni Se priđe v avstrijski delegaciji na vrsto proračun zunanjega ministrstva. Po Bin-koStih bodo zborovali deligacijski odseki, nato pa bode ta imela seje zopet plenuma. Delegacijsko zasedanje bo trajalo tri teđne. Radi odpotovanja oesarja v Prago bode zasedanje državnega zbora in delegacij do 12. junija dovrSeno in se nato zaključi- Kraljica Draga. Glasilo zunanjega ministrstva, đunaj-ski „Fremđenblatt* piSe: Vesti, ki dohajajo z baligrajskega dvora, se sprejemajo povsod z odkritosrčnim sočutjem do mlađega kralja, za katerega je trpko razočaranje, ako se mu ne uresničijo nade, katere je gojil Se pred kratkim. Zdravnikom dobco znano dejstvo je, da čestokrat takozvana iausae grossesse vara okolico in ćelo ženske same. Zato za sedaj Se ni vzroka, verjeti govoricam, ki se Sirijo v zadnjih đneh in v katerih se dolži kraljica Draga, da je svojega sopcoga varala. — Madjarski listi poročajo, da je zrno to kralja Aleksandra razkril ruski poslanik Čarikov, ki je ob vestil carja. Ta je — kpt kraljeva priča pri poroki z Drago in kot določeni boter bođočega otroka srbske kraljevske dvojice — poslal v Beligcad svojega ljubimca kneza S, ki je na beligrajskem gleđaliSču gostovat ter priSel tuđi k dvoru, kjer je dognal, da je kralj prevarjen. To je knez S. sporočil carju, ki je nato poslal Se slo-večega ruskega gvnakologa Stegijereva v Beligrad. Ta je takisto dognal istino ter jo sporočil kralju, ki mu pa ni hotel verjeti ter je zaupal veS fcancoskemu accoucheurju Caulentu, ki trdi baje Se đanes, da bo kraljica rodila vaaj v petih mesecih. Stegi jerev daje zategadelj le Se pismeno svoje izjave ter je ostal v Belemgrađu na povelje carja. Diplomatski kor je o reaničnem stanju kraljice obveSčen in na vseh dvorih je stvar znana. Iz Balegagcada poročajo „Tage8pcsti": Posledice vse zadeve so ođvisne od odgovora na vpraSanje, ali je kraljica Draga svojega soproga res varala ali se je varala sama, ker se je Slo pri njej za takozvano histerično nosečnost. Če Slednjič sem se podal v Lauren ostrenih dni zapora. Ljubi Nače! Da / lahkoio prebavite vsako blamažo, to je stara stvar; saj imate trdo kožo kakor najstarejši krokodil. Ne gre pa nam v glavo, kako more obljubam, katere raz-sipljete, še kdo kaj vrjeti. Dalje bi Yv vprašali, ali Vam vest ne očita, da ste >. pregrešili, ko ste nastopili proti svoji \w-rovanki, katera se pred sramotnimi napa ! ne more sama braniti? Nemila usoda --■ je dovolj maščevala, ko ji je tako zgodi vzela očeta; čemu se hočete še Vi maso-vati? Lep očetov namestnik! če se n-sramujete tega svojega dejanja pri ! ljudmi, sramujte se ga pred večnim Dogcim, saj ste trden katoličan! K sklepu želim ■ Vam vsem, ki pojdete na ričet, dober tek. Kadar pa se vrnete, držite jezike z\ zobmi. Saj druzega ne zahtevamo, kak< da nas pustite v miru. Iz Metlike, 17. maja. NaSi klerika! : tuđi tugujejo, ker je bil dr. Šusteršu v parlamentu sijajno promoviran doktorjtin žlindre. Ker ne gre drugače, vzamejo, > tuđi s kislim obrazom, klerikalci zlo ±\ dobro. Tuđi naSa klerikalna gospoda ;. krila je svojo rano z obližem v podobi tei. grama. Na Šu3teršičevo moralično zauSn — poslali so zaupnico. Nafia klerikalna z teligenca je pa tuđi v istini cvet. Ogleju si nekoliko to ožlindrano inteligenco. Prvi 8teber — par don steber na§ih klerikake, je umetni oče Davorinček. 0 njegovi hip:: inteligenci ni dvojbe. Saj je zaključil svt, visoke 3tud>je že v nežni mladosti 18 1?: s prvim gimnazijskim razredom in falmi-nantno trojko. Ker je pa zelo dozdeven in tuđi drzen, postal je enooki kralj slepcev SploSno ja pa mnenje, da je on za politiko, kot zajec za boban. Trđna opora žlindrovcev in svedrcev je slabotno kapelanče Janezek. On misli, da je vso vedo povžil z veliko žlico, treba bo če dolgo, da se bo to nauči!, ki: je proSt že davna pozabil. Kdor vidi, kake se repenči to dete, spominja se nebe■■ < tistih malih petelinčkov ki se zagan;a;j đizno Se v velike živali in provociraju s svojim nerazvitim kikeriki. Da je petelinček Janezek drzen, kaže dejstvo, da si je na-bavil nalog, da bo spreSal vse Metličano. Ta človeSki herbarij namerava gotovo poslati proStu Elbertu v spomin lepe zadnje zmage. Dika klerikalcov je tuđi Jože go-stilničar vseh gostilničarjev. HadomoSniki nabavili so mu priimek Aron. Ne ve se, ali je to svetopisemski Aron, ali botaniSki Aron maculatum. Strog je pa ta mož. Človek se ga mora bati kakor kakega srednjeveSkega kriminalista, ki ravno pre-miSljuje dolofibe Carolinae. Kđor pa hoCe Čitati duševne proizvode naSe klerikalna inteligence, ta naj pogleda v zagnojene gredice Koblarjevega dihurja. Tam stresajo lepo diSeče klerikalne laži — kakor stare babe in klepetulje pri kofetu. Zakaj pa ne pogledate klerikalna inteligenca toliko lepib reci v svoji sredi, veliko snovi bi imeli in gotovo uspeh — da poboljšate svoje pri staSe, ki imajo mnogo masla na fclavi. „Slov. Matice" XXXVII. redni občni zbor bo v ponedeljek, dne 3. rožnika 1901.1. ob petih popoludne v mali dvorani „Mest* nega doma" na cesarja Jožefa trgu. Vrsta razpravam: 1. Pređseđnikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do 31. velikega travca letos. 3. Poročilo blagajnikovo o računsfeem sklepu za 1. 1900. 4. Volite v treh računskih presoje vale ev. (§ 9. lit- a) dr. pravil). Dalje v prllogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" št 113, dn6 18. maja 1901. 5. Poročilo blagajnikovo o proračuna za leto 1901. 6. Dopolnilna volitev društvenoga odbora Po § 12. draStvenih pravil izatopijo leto s iz odbora gg.: Grasselli Peter, dr. Le sar Jožef, đr. Marko Matija, Ratar Simon, dr. State Jožef, Stegnar Feliks, Svetec Luka, Tavčar Alojzij, VavtA Iran in Zupančič An ton. Vrhu tega bo po pokojnem dr. Fran-čišku Lampćtu izvoliti nadomestnika za dobo jeđnega leta in po profeaorju Antonu Kržičn, ki se je odborništvu odpovedal, na mestnika za dObo treh let. V odboru pa še ostanejo gg.: Bartel Anton, dr. Detela Francišek, dr. Dolenc Hinko, Funtek Anton, dr. Glaser Karol, dr. GregorčiČ Anton, Habad FrančiSek, dr. Ja nežič Ivan, Koblar Anton, Levec FrančiSek, Majciger Ivan, Orožen Frančišek. PeruSek Rajko, Pintar Luka, Pleteršnik Maka, dr. Požar Lovro, Senekovič Andrej, dr. Serneo Jožef, dr. Sket Jakob, Sušnik Ivan, Šubic Ivan, Šuklje Francišek, dr. Tavčar Ivan, dc. Ušeničnik AI«S, Vilhat Ivan Wieathaler Frančišek, Zupančič Vilibald in Žamer And. Vaaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani; izstopivši smejo biti zo-pet voljeni. Pri volitvi treh računskih preaojeval-cev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tuđi zakonito podpisani volilni listki nena-vzočih društvenikov. 7. Po8amezni nasveti in pređlogi. V Ljubljani, 14. vel. travna 1901. Blagajnik: Pradseđnik: Tajnik: Dr. Jožef Stare. Fr. Levec. E. Lah. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. maja. — Osebne vesti. Poštnemu nad-oakrbniku v Opatiji, g. Franu Lebanu, je rumunaki kralj podelil viteški križec rnmunake krone. — Premeščeni so davkarji gg Fran Preda li5 iz Črnomlja v Lcgatec. Jos. Ferlič iz Logatca v Višnjogoro in Kamilo Murgel iz ViSnjegore v Ribnico ter davčna praktikanta gg Fran K r a t n a r iz Kamnika v Logatec in Fran Preželj i* Idrije v Kamnik, Obcinski svet ljubljanski. Na dnev-nem redu današnje seje so poleg naznanil predsedstva poročila o prošnji Marije Francljeve za penzijo, Marije Kernove za izplačilo posmrtne četrti; o izdaji izbrisne izjave glede vzdržavanja znamenja evete Trojice; o podelitvi službe konceptnega praktikanta; o volitvi dveh Članov v upravni odbor mestne hranilnice ljubljanske; o dopisu mestne hranilnice v zadevi določitve obrestne mere nekaterim občinskim posojilom; o ponudbi jahalnega društva v zadevi zamenjave nekega zem-ljišča z mestnim zemljiščem; o računskem sklepu in bilanciji mestnega loterijskega posojila za leto 1900; o vlogi dr. Ivana Jana za prispevek k zgradbi zavetišč za nevrastenike; o nagradi tištim mestnim stražnikom, ki so zasledovali pse brez mark: o prizivu hišnega posestnika Avg. pl. \Vurzbacha zaradi naprave stranišča; o dopisu c. kr. deželne vlade radi do-volitve spremembi pri stavbnih crtah za noTO gimnazijsko poslopje na Vodnikovem trgu; o prošnji hišnih posestnikov ob desni strani Tržaške ceste, da se napravi ondi liodnik do meje sosednje občine: o uspehu javne dražbe za parcele mestne občine ob Dunajski cesti; o prošnji tvrdke G. Tonnies, da bi se omejilo prevažanje vlakov čez Dunajsko cesto; o delovanju ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva v IV. četrtletju 1900 in I. četrt-letju 1901; o delovanju mestne posredo-▼alnice za delo in službe v letu 1900; o potrditvi dne 5. maja t. 1. novo voljenega odbora »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva«; o zvišanju službenih prejemkov vratarju mestne klavnice; o dopisu družbe Siemens & Halske v zadevi podzemskega dovajanja elektrotokov pri električni železnici; o računih glede porabe dotacij višji dekliški soli v 1. 1900. o dopisu mestnega magistrata v zadevi najetja stanovanja v hiši gospice Gizele pl. Polčeve; o prošnji nekega mestnega uslužbenca za podporo; o prošnji neke hišne posestnice, da bi se jej podaljšal rok za doštetje pogojno jej obljubljenoga 3%nega posojila; o premembi v nadzor-stvu zgradbe novega cesar Franc Jožefo-▼ega mostu. — Klerikalni švindel tu, klerikalni švfndel tam. Znani manipulaciji „Gospodarske sveze" z žlinđro popolnoma podobno manipulacijo ima na vesti tuđi slovečo »Vinogradniško društvo". Šasteršičeva .Gospodarska zveza" je prodajala 16 odatotno žlinđro kot 18 odstotno, manjvredno blago kot polnovredno. Vencajzovo .Vinogradniško društvo" pa je posnemalo ta izgled pri vinu. Venoajzovo druStvo je nekoč iz Ljubljane poslalo na Dolenjako vagon vina in nekega gospođa v dotičnem kraju prosilo, da tisto vino zopet naloži in nazaj v Ljub ljano po91 je. Lahko si je misliti, v kak Sen namen je »VinogradniSko dcn&tvo" to storilo, da bi namreč moglo to tuje vino, najbrže tirolski petijot, pro-dajati kot dolenjski cviček. Tu se zopet vidi, kako pošteno đelnje to kato-liško društvo, kateremu načeluje c. kr. de-želnoaodni svetnik v p. in državni poslanec Ivan pater Vencajz. To diuStvv ni samo poskusilo ogoljufati deželo, ki ima vžitnino v zakup, ampak oškoduje tuđi doleniskega vinogradnika in svoje odjemalce. Vencajzovo druStvo si je — seveda le na papirju — postavilo nalogo, podpirati domaće vino-gradnike. Tega se ni storilo, pač pa je vpeljalo, že velike množine tujega vina in — kakor svedoči navedeni slučaj, je to tuje vino bržkone prodalo kot dolenjski cviček. S tem je oSkodovan dolenjski vinogradnik, s tem je oSkodovan naš domači pridelek sploh, ker tako mora ob dobro ime priti, in kdo ve, če ni bil oškodovan ođjemalec, ker se mu je manj vredno vino prodalo kot pristni cviček in pred ko ne po tiati ceni, kakor jo ima cvičbk. Ta manipulacija Vencajzovega društva z vinom je torej na las podobna manipulaciji Šusteršičevega društva z žlinđro. Švicdel tu, Švindel tam, vae, kar klerikalci store, je Švindel. a ven-dar pravi škof, da pripeljejo ti poštenjaki ljudstvo nazaj h Kriatusu kralju. — škofovi zavodi v Št. Vidu že zdaj, ko se je stavba komaj začela, nišo deležni božjega blagoslova. Te dni se je kar nakrat ustavila gradba temeljnega zidu s kamnom in se je ustavilo dovažanje kamna. Kaj naj to pomeni, tega nihče ntj ve, to pa se ve, da so vozniki prišli nakrat ob zaslužek in istotako kamenolom. Morda bodo začeli voziti kamen iz Bosne? Tuđi gostilničarji nišo pri škofu v milosti. Dva gostilničarja sta hotela postaviti kolibo, da bi delavcem prodajala živila, pivo in vino, a škof tega ni dovolil; morda zato, ker sta domačina. Čudno, da domačin pri škofovih zavodih ne srne ničesar zaslužiti. Za denar pa škofu menda hudo prede, kajti poroča se nam, da bo iz graj-ščine Gornji grad izprešal kolikor največ mogoče. Tam poje zdaj sekira noč in dan, kakor bi hotel škof vse gozde uničiti. Kar je le količkaj dorasle^a, se vse od kraja poseka. Vse leži vpn-k. Les v naj-lepši rasti mora pod seki-o in ostalo bo skoro samo grmovje. Ka! ) da vlada to trpi, nam je popolnomu nerazumljivo. Vlada bi morala vendar i a dvoje misliti. Prvič na to, kaj bo s kmeti v Gorenji Savinski dolini. Dokler se je v škofovih gozdih racijonalno sekalo, so kmetje dobro izhajali. Zaslužili so največ z vožnjami, kupovali pa tuđi les, ga na svojih žagah sežagali in na plavih vozili po Savinji, Savi in Donavi ćelo doli na Rumunsko. Neusmiljeno sekanje v škofovih gozdih bo imelo to posledico, da odide kmetom v Gornjem gradu, v Ljubnem itd. vsaj za dvajset let ves zaslužek. Zemlje nimajo skoro niu, ker je vsa škofova, in morajo priti na beraško palico. Savin-čani! Kaj ste gluhi in slepi za vse, kar se godi krog vas, ali ne vidite, kaj Vam preti? Drugič je pa tuđi pomisliti, da so dohodki gornjegrajske graščine namenjeni ne le sedanjemu škofu, ampak tuđi njegovim naslednikom. če se bo vse izse-kalo, kakor namerava škof, ne bode iz preostaloga grmovja dobivati po 1000 gld. na leto, kakor doslej. Tako devastiranje bi se moralo na vsak način ustaviti. Saj škof Jeglič vendar ni poslednji užitkar te domene! — Obsojeni klerikalci. Za 5asa dr žavnozborskih volitev, ko je Škof razglasil ver8ki boj in so politikujoči duhovniki nafičuvali nevedno ljudstvo do blaznega fanatizma ter je podpihovali k nasilstvom in izgredom, zgodile so se v raznih krajih krvave rabuke. Velik izgred so klerikalci prouzročili tuđi v premski fari na Notranj- skem. Dne 12. decembra so ti klerikalci, sami teani prijatelji kaplana Fr. Zege, na-pađli svoje napredne sožupljane, v lomili pri tišti priliki v neko gostilno in nganjali vaakovrstna nasilstva. Za to junaštvo so dobili dne 11. t. m. pri đeielni sođniji zasluženo plačilo. Obsojenih je bilo 9 kaplanovih pristašev; dobili so po tri me-sece, po dva meseca in po Best teđnov ječe. Nekaj dni prej, nego so bili ti klerikalni prvoborilci obsojeni, je pa bil njihov pokrovitelj, kaplan Fr. Zega, povišan, postal je namreč fami upravitelj na Prema mesto odifilega župnika Križarja. — Brezvestnost katoliških organi-zatorjev. Iz Vipave se nam poročajo zani-mive podrobnosti o goapodarjenju klerikalnih organizatorjev pri onđotni kmeti jaki podružnici. To kmetijsko podmžnico so do zadnjega časa imeli klerikalci v rokah. Na občnem zboru, ki se je vršil nedavno tega, so popolnoma protipravilno ob navzočnosti neSlenov sklenili, dati tamošnjemu klerikalnomu konaumu 300 K podpore. Vsled intervencije glavnega odbora kmetijske družbe je bil ta sklep razveljavljen in prišlo je do novega občnega zbora. Na tem občnem zboru je bil klerikalni odbor iz-bacnjen, ker so členi podružnice spoznali, da pcdružničnega imetja vendar ni izročati ljudem, ki tako nevestno gospodarijo in so hoteli klerikalnomu konsumu darovati 300 K Pri pregledovanju račanov se je prišlo na prav zanimive stvari. Tako se je dognalo, da je podružnični pređseđnik, dekan Erjavec, porabil iz podružničnega pre moženja 100 K, s kate rimi je poalal deset kmetov v Ljubljeno na sloveči občni zbor dne 26. oktobra 1899, na katerem je hotel Šuateršič zavzeti kmetijsko družbo. Erjavec je torej z družbinim denarjem intrigira] proti družbi. V računih se je tuđi našlo, da je pređseđnik brez sklepa odbora izplačal 200 K znani Uršičevi falirani vinarski zadrugi, ki je prodajala petjot in bila vsled tega kaznovana. Bržčas je dični pređseđnik kmetijske podružnice đaroval to svoto za pokritje globe, na katero je bilo Uršičevo petjotarsko društvo obsojeno; đa ni bilo treba šteti iz farovške bisage, je pa ,đaroval" tuj denar Tako gospodarijo klerikalci in se še nekaj pritožujejo, če se ji m reče, da so največji brezvestneži in ljudski Škodljivci. — Latinizatorji na delu. Iz Ćrnomlja ae nam piše: Pri nas je bila od nefcdaj navada, da so se prošnji ali križev teden pri obhodih vselej litanije pele v nam razum* ljivem slovenskom jeziku. Letos je ža-libog drugače. Letos se pojejo v nam ne-razumijivem srednjeveškem jeziku, namreč v latinskem jezika. Kdo je to odredi!, nam ni znano. Ako se je to zgo dilo na višji ukaz, Vam povemo, gospođ knezoškof, na vsa usta: La tako naprej! Potem pa se nikar ne Čudite, ako se tuđi vsi kmetje pričnemo v kratkem zanimati za pristop k unijatstvu, kakor se že zanimajo po drugih krajih Ako si je pa to novotarijo izmialil naš obče nepriljubljeni kaplan, gosp. Janez, mu tuđi povemo, da, ako ae sramuje našega milega slovenakega jezika pri petih litanijab, naj se ga tuđi sramuje, kadar priđe v jeseni biro pobirat. Takrat poslali ga bodemo tja med Ki tajce ali Culukafre; tam ga vsaj ne bo nobeden razumel. Dan-đanes hrepeni vse po napredku. Tuđi mi slovenski kmetje nečemo zaostati, in mislimo le kako naprej, ne nazaj, kakor Vi gospodje, ki s svojo staro plesnivo latinščino silite v srednji vek nazaj. Mi kmetje Vam damo kar Vam gre, zahtevamo pa odločno, da naše stare pravice spoštujete, in ne damo jih pobijati z Vašo pasto, zastarelo latinščino. Imejte svojo latinščino le zase! Mi zahtevamo, đa se nam v bodoče litanije molijo in pojejo v nam milem slovenskom jezika. — Volitev v okrajno bolniško blagajno v Ljubljani. Za volitev iz skupine delodajalcev priporočamo naj vsi delo-dajalci glasujejo za nasleđnje gospođe: S t r i z e 1 Luđovik, trgovec, L o z a r Josip, trgovec, Past Fran, tesar, BonaČ Ivan, bukvo vez, Klein Adolf, tiskar, Tosti Ivan, gostilničar, GoiSe Anton, gostilničar, Groael Fran, trgovec, Rohrman Viktor, trgovec, Škerjanc Ivan, gostilničar, Turk Josip, trgovec, Nolli Srečko, klepar, Za lažnik Jakob, pek, Kreč Fran, krojač, Kal ma a Fran, peter, Kahm Fran, trgovec, Dekval Fran, krojač, Turk Ivan, izvošcek, Vrhove Ivan, đimnikar, Malj Fran, tovarnar, Paaer Friđerik, pek, đr. Ka Sar Josip, ođvetnik, Makov ec Josip, pleakar, OreSek Fran, trgovec, Galin Simon, čevljar, Seunig Fran, trgovec, KrapeS Fran, kavarnar, Topolaveo Fran, gostilničar, Repič Avgust, sodar, SusterSiČ Ivan, izvolček, Vodovod Ljubljanski, Župan Anton, gostilničar, Kano Matija, krojač, Štarm Fran, krojač, Kozak Josip, mesar, Čuden Fran, urar, Demšar Ivan, kovač, Po renta Jakob, krojač, Zupančič Ivan, provoznik, LavrenčiČ Alojzij, trgovec, Mozer Fran, izvošček, Perme Ivan, krojač, Lonče Josip, gostilničar, Z a m e j c Gregor, pek, Č a m e r n i k Ignacij, kamnoaek, Accetto Valentin, atavbenik, Ditrich Anton, trgovec in Stare Fran, slikar. — Prosimo vse tiate, ki imajo volilno pravico, naj ae zanesljivo udeleže volitve. Gre se za to, đa bođo imeli delodajalci vsak vpogleđ v gospodarstvo pri blagajni. — Dihurjl na božji poti. Iz Tu pali 3 se nam piše: Meseca aprila šli so Visočani kakor vsako leto na božjo pot k Materi božji v Kokro. Med njimi je bilo tuđi več takoimenovanih .aufarjev". Ti so se milosti božje napolnili tako, da jih je od ž*ja kar grlo peklo. Zato so mej potjo proti domu iskali po hi šah jajca kakor diburji. Pouzmali ao jih mnogo in jih izpili, da so imeli bolj5a grla za ,auf. Stikali so pa tuđi po posteIjah; bržčas so tam iskali —• piščanoev. Orožništvo je te uzorno romarje naznanilo sodniji — Tercijalka pred kazenskim sod-nlkom. Protekli teden imela se je pred tu« kajšnjim okrajnim sodiščem zagovarjati znana ljubljanska tercijalka in „Marijin otrok" N. N. radi preatopka zoper varnoat laatnine. — Predstavila se je kazenakema sodniku z debelim rožnim vencem v roki ter i stega vedno naprej molila, trdeč, da je nedolina in đa ni poneverila zlatih uhanov, kakor se ,ej ođ hudobnih ljudij očita. — Kazenaki sođnik je pa obtoženko glede na jasni dokaz po pričah spoznal krivo ter jo obsodil na 8 đni zapora. Pobožna žena je sodbo vdana v Božjo voljo mirno poslušala, potem pa odšla z besedami: „Hvaljen bodi Jezus Kristus, bom pa za vas molila". — Mestna ubožnica v Vodmatu. Pri topničarski vojašnici je mestna občina naredila prav neprijetno skušnjo. Vse kaže, da bo morala zgraditi kanal in ta bo ve-Ijal lepe goldinarje. Ta skušnje naj bi za-doatovala. da se v prihodnje jemlje pose-ben ozir na kanalizacijo. Zlasti se nam zdi, da je treba na to misliti pri novi mestni ubožnici. Tam se hočo napraviti mesto kanala požiralne jamo. Ta nikakor ne bodo zadostova'e, toliko manj, ker je dotični svet konglomerat in torej ne bo mogel pozirati vsega tega, kar bo treba odpraviti. V nekaj letih bo svet inficiran, kakor je itficiran svet pri artelj eri jaki vojašnici in tedaj bo naprava kanala še večje sitnosti provzročala kakor sedaj. Kanal bi sicer nekaj veljal, ali kd.r je rekel A reci mora tuđi B. Občinaki svet bi to toliko laglje storil, ker bi bil kanal še 28 drugim hišam v korist. — Ljubljanski južni kolodvor. Generalni projekt za uredbo kolodvorskoga vprašanja v Ljubljani je železniško mini-atrstvo v obče odobrilo in ga đopoalalo đeželni vladi v Ljubljani v svrho, da se ta komisijonalno pretrese, pri kateri priliki bodo mogli mestna občina in vsi drugi v varstvo javnih interesov poklicani faktorji izraziti svoje želje in naavete. Kadar bode to končano, odloči ministrstvo, kako se razdele stroški in v kateri vrsti se izvrše projektirane naprave. — Kurnik za ljudi. Ljubljana ima sredi mosta velezanimivo poslopje, na katero bi morali opozoriti vaakega tujca, namreč pravi pravcati kurnik za ljudi. Ta kurnik se nahaja v Dalmatinovih ulicah in je bil narejen iz znane hiše Zescbkotovih dedičev. Srednji del to hiše se je podrl, da se je napravila cesta k justični palači, ostala pa sta oba stranaka dola. Jeden del ima stopnice, dragi del pa nima ni<3 stopnic. Vender pa prebivajo Ijudje tuđi v prvem nadatropju te razvaline. Da morejo priti v svoje stanovanje je napravljena s ceste nekaka lestev, po kateri lezejo ijuđje gori in doli kakor kore v kurnik .Skriv-nostnosladko ginjeni" soveda ne priđejo po tej leatvi na vrh; bržčas jih vlečejo z vrmi notri. To fruktificiranje razvalin mora V8akomu imponirati. Morda bi dotični gospodje hoteli Se stare Sanoe na Građa pre-vzeti v oskrb? — Zgradba realke v Idriji. Kakor je našim Čitateljem znano, otvorila se bode v Idriji nižja realka in se bode za ta zavod Egradilo primerno poslopje. V avrho dobave načrtov in stroškovnikov razpisal se je na-tečaj in se je kot nagrada za najboljši nacrt določil znesek 1000 kron; drug% na grada znaSa 600, tretja nagrada 400 kron. Za presojo konkurenčnih načrtov veljavni so pređpisi društva avstrijskih inženerjev in arhitektov. Dotični nacrti se morajo predložiti vsaj do 30 junija letos. — Bohinjsko jezero — javna last. Verski zaklad ima sicer ogromno premo ženje, a vzlic temu se je polakomnil tuđi Bohinjskega jezera in je storil pri pristoj nih oblastvih primerna pota, da se piipozna jezero kot privatna last verskega zakiada. Bodočnost Bohinja bi bila s tem silno oškodovana. Na srečo se je ta poakus ver-skega zaklada izj?,lovil in je bilo, kakor se nam poroča, tuđi v zadnji instanci spoznano, da je Bohinjsko jezero javna last. — Zborovanje na Ponikvi posebno zanima „Slovenca". Včeraj je ta list že prinesel vest, da se je zborovanje vršilo Se v četrtek in govori nekaj o „Narodovih" sanjah. „Slov. Gospodar" poroča, da bode ahod bralnega društva sele v nedeljo, 19. t m. Kateri list ima sedaj prav, menda le sleđnji, ker zborovanje bode res sele jntri po večernicah. Dahovniki bodejo spra-viii vse skupaj, kar premorejo. Iz Maribora so napovedani trije pcpje. Stavili se bodejo mlaji in streljalo se bode, sploh je neki že vse pripravljeno za slovesen spcejem in tndi zaodhodnico. — Državni poslanec Žickar mudil se je zadnjo nedeljo na Ponikvi ob južni žel. Kaj so skuhali v farovžu, borno videli. Morda priđe poslanec Žičkar ćelo jutri na shod bralnega društva. — Umri je v Mariboru ondotni vikarij in kapelnik stolne cerkve, g. Luđovik Hu-dovernik, brat kostanjeviškega g. no-tarja, v starosti 42 let. — Nemški „šulverein" in „sudmarka". Iz Maribora se nam piše: Med najnevar-nejša društva na Spodnjem Štajerskem spa data „nemški schulverein" in »suimarka", katera sta si oba zapisala na svoj prapor: ponemčenje štaj erskih Slovencev. Dočim se je schulverein vrgal na naSo mladino, opravlja isti posel pri odraslih „sudmarka". — In ša več! „Siiimarka" pre-ganja naše slovenske posestnike, naše obrtnike, vriva v popolnoma slovenske kraje trde Nemce, katere znatno pcdpira ter jih porablja v svoje namene. „Sudmarka" pre-ganja ćelo naše pridne slovenske delavce, ne privošči kruha niti revnim slovenskim poslom ter bujska nemške delodajalce in gospodarje, da slovenskih delavcev, hlapc»v in dekel ne sprejemajo v službo. Tako se je po prizadevanju „siidmarke* ustanovilo v Mariboru društvo „za posredovanje služeb nemškim poslom", da izpod* rine doroače slovenske posle. Iz vsega de« lovanja obeh navedenih đruštav je razvidno, da nas hočeta Slovence na Spodnjem Šta-jerskem uničiti, in treba bode napeti vse moči, da se obranimo nemškega Moloha. Dne 11. t. m. imeli sta moška in žtnska podružnica „aiidmarke" v Mariboru svoje letno zborovanje. Iz poročila posneli smo z zadovoljstvom, da je kakor „nemški schulverein* tuđi mariborska podružnica „siid-marke" v pretečenem letu znatno nazadovala. Dohoci kov imela je pretočeno leto le 2552 kron 2 vin., dočim so izdatki zna-šali 4419 kron 90 vin. Vzrok temu nazadovanju je pač ta, da je v Mariboru mnogo pametnih Neuacev, kateri živijo ve-činoma od slovenskih grošev, in kateri so uviđeli, da je „siiimarka0 s svojimi ger-nianizatoričnimi nacrti in nameni na krivi poti. Ta zlasti nemškim obrtnikom mnogo ne škodi, kajti tuđi Slovenec noče več po-Ijubljati roke onim, ki nas tepejo. — Ne pretiravajte. Iz Ptuja se nam piše: Notar K. Filaferro izstopil je pred kratkim iz občinskega sveta. To je dalo nekaterim slovenskim listom povod k ve-likemu veselju, in morda se že v duha videli priti v občinski svet kakega narodnoga svetnika. „Slovenec" je v svoji znani na-tančnosti pri prepisovanju iz nemSkih listov prestavil notarja K. Filaferra v Pulj na-me8to v Ptuj. No, mi bi gotovo tuđi rajše videli dotičnega notarja v Pulj u kakor v Ptuj u, kajti Filaferra je ravno tak sovražnik Slovencev, kakor vsi dragi ptajski občinski ofietje s Filafer-covim naslednikom vred, in prav smešno se nam zdi, da naši listi o notarja Filaferra sedaj akoraj več pišejo, kakor lansko leto, ko je bil za nekaj časa od no-t&rske službe suspendiran! — Iz Maribora, 16 maja. „Špottno društvo Maribor0 otvori prve (ini prihodnjega tfodna svojim udom veliko, z deskami in mrežami visoko ograjeno igraliSče v R«i-serjevih ulicah, kjer se bode vsak dan po v bajtici nabitem dnevnem redu igralo Lawn-Tennis, kelesarilo in telovadiio. Ne-igralci in gledalci nbranijo se lahko vro-Čega solnea pod senčnatim drevjem ali pa v novopostavljeni prostorni bajtici. Za pouk v kolesarjenju pridobilo si je društvo mečno moško kolo, s katerim se lahko vsak ud brez lastnega kolesa voziti nauči. Novi udje so z veseljem aprrjemajo, in lahko pristopi društvu vsak zaveden Slovenec biez ozira na stan in spol. Pri igri in zabavi smo vsi šporlni bratje in športne sestre, ki naj drug drugega žaba vamo, oziroma poučujemo in vzgajamo, da si ohranimo domovinsko ljubav in gojimo narodno zavest. Kdor želi „Športnenm društvu Maribor" pristopiti, naj se oglasi v pisarni gosp. dr. Iv. Glaserja ali pa v prodajalnici gospe Marinove v Jalianaenhofu poleg igcališča, kjar se dobivajo tuđi jako lično prirejena pravila s sprejemnico. — Prihođnjo sredo, dne 22. majnika občni zbor v „Narodnem domu". Prosimo na mnogobrojno udeležbo. Zdravo! — Slovensko izobraževalno in zabavno društvo „Naprej" v Gradcu ima v pondeljek dne 20. t. m. svoj II. letošnji izvanredni občni zbor. Dnevni red: 1. Vo litev novega odbora 2. Slučajnosti. Lokal: društveni prostori, Kapaanplatz, 1. — Reorganizacija domobranstva. S 1 oktobrom t. 1. se bo reorganiziralo domobranstvo tako, da bo domobransko teri-torialno ob enem domobransko divizijsko poveljništvo v Gradca. Graška divizija bo imela dvoje brigad, in sicer graško in ljubljansko. Obedve brigadi bodeta imeli 5 do mobranskib pešpolkov s tremi bataljoni. Graška brigada bo imela 3. in 26 domobranski pešpolk. 3 domobranski polk se bo rekrutiral iz graškega domobranskega okrajn6ga poveljniStva St. 3, 26 domobranski polk pa iz mariborskoga domobranskega okrajndga poveljništva št 26. Ljubljanska brigada bo imela 4. 5. in 27. domobranski pešpolk. 4. domobranski polk se bo rekrutiral iz celovškega domobranskega okraj-nega poveljništva štev. 4, 5. domobranski pešpolk iz tržaškega domobranskega okraj-nega poveljništva št. 5 in 27. domobranski pešpolk iz ljubljanskega domobranskega okrajnega poveljništva St. 27. K 1. bataljonu 27. domobranskega polka v Ljubljani se bođo uvrščali rekrutje iz karnniškega, litij-skega, Ijub'janakega okraja in mesta Ljubljane, k 2. bat&ljonn rekrntje iz logaškega, postojinskega in vološkega okraja in k 3. b&taljonu rekrutje iz krškega, novomeškega kočevskegain črt omeljskega okraja. Kranjski in radovljiški kraj bodeta uvrščena k ce-lovškemu domobr voskemu okrajnemu poveljništva šb. 4 in i ;đo potemtakem rekrutje iz t«h dveh okrajev uvrščeni k 1. bataljonu 4 domobranskega pešpolk a v Celovcu Crno-vojniško okrajno poveljništvo štev. 25 dobi štev. 27 — Slovenska šolska Matica. Opo-zarjamo novič na predavanje .Slovenske šolske Matice", ki bo danes ob 8 uri z?e-Car v .Narodnem domu". Predaval bo ravnatelj mariborskoga učiteljišča g. Schrei-ner o fantaziji. — Slovensko žensko telovadno društvo. V izložbi g. Lav. Schwentnerja je razstavljena fotografična slika skupine telovadk, ki so nastopile 5. maja v .Nar. doma". — „Slavec" poleti jutri, kakor znano, v Sotesko pri Črnučah s popoldanskim vlakom Zabavni cdsek preskrbel je za razne zabave. Tuđi glede pijace in jedij je potrebno ukrenil. Gostilničar, ki je veletržec z vinom, toči le pristna, priznano dobra vina. Podporniki in prijatelji društva so vljudno vabljeni. — Kolesarsko društvo „Ilirija" izleti jutri ob eni ari popoladne v Kamnik. Sestauek v društveni dvorani. — Slovensko pevsko društvo „Lipa" priredi na binkoStno nedeljo, dne 26. t. m. vrtno veselico v gostilni g. PoljSaka na sv. Martina cesti St 32. Pci veselici aođe-luje slavni tamburaraški klub BKrim". Po vspoređa ples. Vstopnina sa osebo 40 b. Začetek ob 4. uri popoladne. — Ljudsko gibanje v Ljubljani. V Ljubljani, ki šteje aedaj 36.547 prebivalcev, bilo je v prvem letošnjem četrtletju 92 porok. Rojenih je bilo 296 otrok, umrlo pa je 314 oseb, med temi 94 bolnikov v de-želni bolnici in v hiralnici. Sedemdeset umrl.'h je doseglo starost nad 70 let. Naj-več žrtev zahtevala ja jetika, za katero je umrlo 73 oseb: 30 oseb je umrlo za vnetejm pluč, 14 za škrlatico, 17 za kapjo, 17 valed srcne napake, 13 valed oslabelosti. 4 vsled davice, ostali pa valed raznih drugth boleznij. Ponearečilo je 5 osfeb. — Konfisciran roman. Iz Trsta poro-Cajo: Italijanski roman BL'0 I traggiata" Marcottija j« bil v tukajšajih knjigotrž-nicah konfisciran. Marcotti je tajnik itali-jan*kega propag druStva „Dctnte Alighieri". Konfiscirani roman je bil sodnijsko inkri-ruiniran radi hajskanja protiSlovencem, proti cerkveniin redovom, proti jedinstvu avstcijske države in proti osebi vladarja. — Električna železnica. Poslopje v Vodmatu je dogiajeno in deloma že pod strano. V ponedeljek ptično pri Sv. Pefra mosta zabijati v zemljo stebre, ki bodo nosili most za električno železnico. Tir je položen do dolenjskega mostu — Utopljenec. VĆeraj popoludne so našli v Ljubljanici poleg deželne bolnice truplo dne 4. t. m. utonelega dečlra Ivana Schoenerja. Truplo so pren&sli v mrtvačnico k sv. Krištofu. — Skupaj trcila sta včeraj popoludne na vegala Krakovskih ulio in Emonske ceste dva kolesarja. Poškodovala sta si kolesi. — Nezgoda. Iran Ovijač, hlapec pri teaarskem mojstru Ivana Zakotniku na Danajski cesti, je včeraj pri skladanju lesa ponesrečil. Bruno ga je potlačilo na tla. Za-dobil je menda težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Bicikel ukradel je neznan tat to varnarju Pavlu Seemannu na Glincah. Kolo je bilo v tovarni. Samljivi so tat vine laški delavci. — Aretovanje. Policija je zaprla ne-kega Josipa Malenšeka iz Št. Vida nad Ljubljane kateti je ukradel 52 klg. svinca plinami družbi in ga potem prodal Mariji Wagnerjevi, kupčevalki v parnem mlinu. — Popadljiv pes. Predvčerajšnjim ja pes fotografa J. MiiUerja popadel 71etno šolsko učenko Pavlo Klemenčevo in jo ugri-znil v lovo nogo. — Najdene reći. Služkinja Frančiška Ahačič je našla včeraj popoludne na Ra-deckege cesti zlato verižico. — „Narodni dom". Binkoštno nedeljo bodeta v .Narodnem domu" dva koncerta popolue vojaške godbe, prvi ob štirih po-polđne na vrtu, drugi ob osmih zvečer v areni. — Kavarno na Starem trgu v Plav-čevi niši otvori jutri g. Kramar, bivši kavarnar v Bahovčevi hiši pri novi justični palači. Opozarjamo na njegovo naznanilo v danaŠDji številki. * Skandal v Belemgradu. Kraljica Draga zanima vse evropsko časopiaje. Z Dunaja poročajo, đ» se je dala Draga pred leti na Danaju v nekem sanatorija operi rati. Radi te operacije sploh ni mogla več upati, da postane kdaj mati! Omožila pa se je venđarle z Aleksandrom ter hotela prevariti soprega s tem, da bi podtaknila otroka svoje sestre. Otrok bi se moral roditi te dni, a kraljičina sestra je rodila pre-zgodaj mrtvo dete. Nato je kraljica priznala kralju svoj nacrt ter ga baje na kolenih prosila odpuščanja. Kralj pa ji je obrnil hrbet ter že odredil, da ga metropolit loči od ž*ne. Ruska in crnogorska vlada ter srbski prestolni pretendent so že dolgo ve-deli za kraljičino namero. Ti so baje po-vzročili, da je prišel v Beligrađ ruski zdrav-nik Stegijerev, katerega.-je spromljal uradnik tuskega zananjega ministra tva. Ta uradnik je igrat vlogo zdravnikovega asistenta ter sam videl kraljice. Nato je o vs«m obveatil carja, ki je sila ogorčen, zlasti zategadelj, kec je bil dolocen za botra. Ruski profesor đr. Stegijerev je kralja in ministrskemu ptedsednika opetovano povedal, da se ni nadejati niti za sedaj niti za bođočnost kakega poroda pri kraljici Dragi. „Magyar Szo" poroča iz Zemuna, da je đognal ruski profesor na kraljici neko oteklino, ki ni ne-varna, ki pa venđarle še dolgo ne izgine. Zadnje vesti poročajo, đa je profesor Stegijerev venđarle ođpolovaL da pa sta prišla dva nova zđravnika, dr. W«jrtheim z Da-naja in dr C^ntacuzene iz BakareSta. Ruski poslanik ni odpotoval. Vesti o kraljici Dragi pa bo vzlic vsemu tako zmešane, da treba končno venđarle počakati novih poročil. Nskateri listi pišejo naroreč še vedno, da je kraljica v blagoslovljenom stanju, in da bo rodila v dveh ali petih masecih Seveda ja to teško verjetno, ker tuđi uradai listi trdijo, da je bil kralj varan. * Lev Tolstoj, ki je dobil več tUoč brzojavk, v katerih so mu ljulje iz vseh delov Sveta izražali simpatijo, ne dobiva ti ted&n dnij nobene brzojavke več, ker je vlada prepovedala, take brzojavke spnje-mati. I« raznih dežal je dobil pjvabilo, naj se nastani onii. Zdravja Tolateg* pa je slabo. Večkrat ima mrzlico in bolehuje na ledvicah. * „Ueberbrettl11 na Dunaju. V gle-dališču ob Duna;š3ici se osnuje »Ueberbrettl-, ki začne s predstavami ža prih. sezono. VoJja mu bo piaatelj in kritik F*!ix Salten. Sodelovali bodo pisatelji H. Bdkhr, V. Cbiavacci, Hogon pl. HofToianns-thal, C Karhveis, A. Schnitzler, komponista H Felix in L Van-Jang ter slikarja R Pick in SchOnpllug. Novo gledalište se bo imenovalo »Jung Wiener Theater zum lieb?n Aagustin". * Želodec — nepotreben. L 1897. je dr. Schlatter v Curinu izrezal neki bolnici ves želodec. Deset dnij po operaciji je bila ža zdrava. V Zjed. državah operi-rajo večkrat želodčnega raka, ter so že več osebam izrezali ves žalodec, a vsi žive". V V San Franciscu se je neki mož brez že-lodca mesec dnij pa operaciji zn%tno ode-belil. Nekemu đrugemu pa so vzeli pol že-Iodca in še nekaj črev bre« posledic. * Velik požar. Iz Pet»rburga poročajo : Iz Penze javljajo, da sta vaši Trn-bečo in Lunino pogoreli Zgorelo je 118 h'9 in 49 dragih stavb ter poštni in brzojavni urađ. * Smarnice so strupene. Lani je umri na Badenskem neki deček, ki je pil vodo iz kupe, v kateri so bile prej fimar niče. Steblo in cvet sta hudo strupena. Tuđi potočnica je strupena. * Blazni bavarski kralj Oton ima belezen na leiicah, in zdravniki trdijo, đ;* ne bo živel d?e leti več. Kralj se je jako zredil, ker vedno miruje. Spi in je neradno, včasih na zavžije več dnij ničasar, nego ia pije Zdravnikov ne mara. * 650 vrčkov za pivo je zmacjk^io v bonnskem rsstavrantu, v katerem ** ^ vršil d'jaški komers 0 priliki immatnkula-cije nem. prestolonaslednika. Komersa se je vdeležil cesar s sinom, zato so odnesli dijaki vrčke seboj za — spomin. * S stolpa je skočil v Hamburga okoli 25 let star mož. Prej si je zavezal z rebeam oči. Padel je 80 m globoko in se ubil. * Nesrečna mati. V Cistagnaru ja šla neka žena naznanit policiji, da se ji je izgubil pet let star otrok, katerega je iakala dva dni brez vsp&ha. M^đ t«m sta spala J doma 12 letni sin in 18 mesecev ntara de klica. Ko se je mati vrnila s policija do-mov, je našla hčerko vao opačeno. Obrok je umri knaalu Takoj nato pa so našli iz-gubljenega otroka utopljenega v vodnjaku. Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 18. maja. Danes je tu umri bivši župan dr. Ferd. Portugall v starosti 63 let. Dunaj 18. maja. V odseku za vodne stavbe se razprava hitro nada-ljuje. Danes je bil razdeljen predlog, naj znaša prispevek dežel 12Va°/o- Dunaj 18. maja. Vlada predloži v ponedeljek parlamentu zakonski nacrt 0 zgradbi bosanskih železnic. Dunaj 18. maja. KonservTativni veleposestniki so danes češkemu klubu naznanili, da bi se radi z Mladočehi porazumeli zastran tistih vprašanj, glede katerih vladajo diference. Vsled tega bodeta prihodnji teden imeli parlamentarni komisiji obeh klubov skupno kon-ferenco. Dunaj 18 maja. Poslanec Malik je pozval vse člane nemškonacionalne stranke na dvoboj, in sicer zaradi ko-munikeja, v katerem se mu je očitalo, Dal]« v prilogl. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 113, dr>6 18. maja 1901. da je govoril neresnico. Malikova sekun-đanta sta dr. Tschaun in dr. Schalk. Praga 18. maja. V Ustju na Labi se je većina prebivalstva začela upirati napovedanemu cesarjevemu obisku, ker se je župan zaveza], da se bodo razobesile samo črno-rumene zastave, in nobena frankfurterica. Budimpešta 18. maja. Ministrski predsednik Szell je v današnji seji po-slanske zbornice predložil zakonski nacrt glede zgradbe bosanskih železnic. S tem zakonom se pooblasti bosanska vlada, da sme najeti 75 mili-jonov posojila v svrho, zgraditi najprej železnici Sarajevo-Lim in Višegrad-srbska mej a, a kadar bodeta ti progi dograjeni, še progi Šabac-Doboj in Bu-gojno-Aržano. Berolin 18. maja. Listi trde, da zapusti feldmaršal Waldersee začetkom junija Kitajsko in se vrne v Evropo. Zavarovalne vesti. C. kr. priv. zavarovalno društvo Rinnione ASriatica Qi Sicnrta v Trstu. Na občnem zboru tega društva dne 3. maja t. 1. pročitalo se je računsko po-ročilo za poslovno leto 1900, iz katerega povzamemo sledeče važnejše točke: Pri sekciji za zavarovanje na življenje vložilo se je 7156 ponudb za K 40,545.181— glavnice in K 74.506"— rente. Izgotovilo pa se je 6242 polic za K 35,434.510-— zavarovane glavnice in K 71.745'— zavarovanih rent. Zavarovane gotovine bilo je koncem leta 1900 čez 220 milijonov kron glavnice in K 578.859-— rent in znaša toraj čisti priraščaj na za-varovani glavnici K 15,669.569-—. Premijskih dohodkov je bilo K 9,222.58860. Izplačanih je bilo pri zavarovanju na smrt in na doživetje K 4,740.47582, za še ne-rešene škode pa je bilo rezerviranih K 608.49202. Že obstoječi pomožni premijski rezervi za znižanje obrestne mere v znesku K 400.000-— odkazalo se je daljnih K 200.000-— in znašajo premijska rezerva in prenosi pri oddelku za zavarovanje na življenje K 58,157.39179. Premijskih dohodkov v oddelkih za zavarovanje proti elementarnim nezgcdam (požarom in poškodbam pri prevožnjii bilo je K 18,362.458-93, vzvratna zavaro-vanja so veljala K 8,308.20905, za škode izplačalo se je — odštevsi vzvratno zavarovalne deleže — K 6,608.62420, za nerešene škode pa je bilo rezerviranih K 1,222.306-45. Premijska rezerva v teh oddelkih znaša K 10,603.546-88. Promet v požarnem oddelku je bil kakor v pretečenem letu tuđi letos ne-ugoden in je zadovoljivi izid celega prometa pripisovati le ugodni bilanci oddelka ia. zavarovanje na življenje, kakor tuđi dohodkom v precejšni visočini nabranih dobi.tvenih rezerv. Po odbitku že omenjenega nakazila f znesku K 200.000-— k pomožni premijski rezervi za znižanje obrestne mere, ostane — prištevši prenos pretečenega leta v znesku K 14.69807 — dobiček v znesku K 862.14923, od katerega se je določila dividenda po K 160*— za delnico. Rezerve društva znašajo okroglo 67 milijonov kron in sicer premijske rezerve za lastni račun, t. j. po odbitku vzvratnih zavarovanji K 59,755.468*—, dobitvene rezerve K 6,431.931-— in kurzne rezerve po odbitku v zadnjih dveh letih jako zmanjšane vrednosti naložene glavnice K 677.094-—. (1065) Glavno zastopstvo za Kranjsko ima tvrdka 3van Perdan v Ljubljani, Cesarja Josipa trg štev. 2. Darila. Upravnlštvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Clrlla In Metoda. Gospića Franica Majzeljeva v Belicerkvi 3 K 50 v. nabrala y veseli družbi z geslom: „Pereat Žlindra1- — Živela! Za Prešernov spomenik. Gg. Levstik in Feri Souvan tu 4 krone. — Živela! Dobro domare zdravllo. Mej doma-cimi zdravih, katera ae rabijo kot bolečino olaj-SujoCe in odvračujoCe mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriurnu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoCe LINIMENT. CAPS1CI C0MP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— teklenica in vsako steklenico je spoznati na snauem sidru. Razsirjeno domaće zdravilo. Vedno veCja povpraševanja po „Moll-ovem francoakeni žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoCe, dobro znano antirevmatićno mazilo. V steklenicah po K 1 80. Po poštnem povzetji razpoSilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno za-htevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z var-nostno znamko in podpisom. 4 (2—7) Franc Jožefova grenčica (Franz Joicf BlUertvaiser) je že nad 25 let priznana za najboljSo svoje vrste. Dobiva se porsod. (1016—2) Posebne nntlseptlene laatnoMtl prvin prnaltearA «lomaeea>» mazili* iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, so pogoj za uspešno zacelitev ran raznih vrst. Mazilo je posebno pripravno, da se pokrijejo z njim rane, ker jih branijo vsacega ponesnaženja in jih hlade" in olajšuje boleCine. To izborno do-vaa.Ce zdravilo se dobiva tndi v tnkaj§njih lekar-nak. Glej inaerat! b I (10) ♦ K6pel Rogatec "V. Slatina. Juine ieleznic« postaja: Polčan« (PčlUchach). Krasno preblvalliCe za po leti. PreukuSeno idravilišče za bolezni v ielodcu, na jetrih in ledvlcah, za ■ladkorna bolezcn (diabetij), ioltnm kamene, katarh* v goltancu in na krhlju itd. Prospekti te dob« pri ravnatelju. Zahvala. Bralno društvo „Mir" na Dvoru priredilo je naši šolski mladini majnikov praznik s tem, da je dalo vsem 180 uCencem zajutrk, vsakemu belo kavo in žemljo. V imenu hvaležne šolske mladine se prav lepo zahvaljuje: Krajni tiolskl svet na Dvoru dne 15. maja 1901 91. Mirti?, »tipko Jelenee predsednik. šol. voditelj. Umrli so v Ljubljani: Dne 16, maja: Uršula Bauer, davkarjeva vdova, 82 let, Kongresni trg št. 4, ostarelost. Dne 17. maja: Jožef Srebot, črevljarjev sin, 2 meseca, Zalokarjeve ulice št. 16, vnetje sopil. „Slovenski Narod" se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani: Lovro Blaznik, Stari trg 12. M. Blaž, Dunajska cesta 14. Helena Dolenc, južni kolodvor. A. Kališ, Jurčičev trg 3. A. Kane, sv. Petra cesta 14. J. Kušar, sv. Petra cesta 52. J. Maček, Mestni trg 5. A. Svatek, Mestni trg 25. J. Sušnik, Rimska cesta 18. F. Šešark, Šelenburgove ulice 1. K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša). Jos. VVallner, Marija Terezije cesta, nasproti Kolizeja. Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. železnice. Meteorologično poročilo. VUica nad morjom 808-3 m. Srednj r.račni tlak 736-0 mm. 17 Stanje ~gp ~~ ~* _J_______vmm. gg______________*► 17 9. aveCer 733 7 12 4 . brezvetr. del oblač. g 18 7. smatraj 7341 9*4 si. j zahod megla S . 2. popoL 733 6 i 20*1 sr. jzahod pol. oblafi. g Srednja včerajSnja temperatura 137°, nor-male: 14 3°. Dunajska borza dne 17. maja 1900. Skupni državni đolg v notah .... 9855 Skupni državni dolg v srebra .... 9810 Austrijska zlata renta....... 117 80 Austrijska kronska renta 4°/0 .... 97*45 Ogrska zlata renta 4°/0....... 117 45 Ogroka kronska renta 470..... 9295 A.V8tro-ogrske banCne delnice .... 1674 — Kreditne delnice ......... 695 50 London vista.......... 24047'/i Nemski državni bankovci za 100 mark. 117*527, 20 mark . „.......... 2350 20 frankov........... 1910 [talijanski banteovci........ 9055 C. kr. cekini........... 1132 Zahvala. Za obilne dokaze srCnega soCutja mej boleznijo in ob smrti našega dra-gega očeta, deđa, strica in tasta, upok. nadučitelja, gospoda Ivana Borštnika ter za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom preC. duhov&Cini, gg. učiteljem, znancem in prijateljem in gg. pevcem za ganljivo petje najtoplejso zahvalo. (1072) Žalujoči ostali. Žrebanje. Glavni dobitek. Promese držav. srečk iz leta 1864 \.\im I.jun. K 300.000'- Državne dobrodelne srećke a K 4. - 28. junija K 150.000*— K 50.000'-, K 20.000'- in 7688 druzih denarnih dobitkov se dob6 pri (957-4) ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Bicikelj najnovejši model, malo rabljen, popolnoma kakor nov, močan in z lahkim gonom (1080—1) proda po nizki ceni Oroslav Fugina, Ljubljana Kolizej, III. nadstrp. Staro renomirano kiparsko podjetje v sredini mesta Zagreb se proda takoj po ceni zaradi smrti lastnika. Popraša naj se v Preradovičevi ulici štev. 18. (1079) Mlad gospod lepe nravnosti, stopil bi rad v Ljubljani h kaki prijazni družini v stanovanje in hrano s 1. junijem t. I., Ce mogoče v blizini Glav-nega trga (1056-3) Ponudbe pod: Rad. Zorć, Kamnik. Prodajalnica v Medenih ulicah na vogalu se s 1. av^ustom za G0O K od da. V. Elsner. Zahvala. Vsem prijateljem, znancem in uđe-ležnikom, ki so pozemeljske ostanke naSega preljubega oče ta in deđa gospoda Antona Burger-ja k zadnjemu počitku spremili, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. — Osobito se zahvaljujemo prečast. du-hovščini, gg. pevcem za ginljive nagrob-nice, salonskemu orkestru za krasni šopek, darovateljem vencev in vsem, ki so nas v dnevih žalosti tolažili. (1068. Postoj ina, 15. maja 1901. Rodbina Burger. ---------aHuliCiM kisllna kateri je kot zdravilni vrelec že veC sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele in mej noseč-nostjo. (25—5) Najboljša dijetetična in osveževalna pijaca. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in y vseh lekarnah, veCjih Speec- rijab, vimakik ia cidHkatesnfh trgorinah. Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domaće zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.998" Gradec, poste restante. (766—6) iiiss-Sfaufer-jev klej • v tobolelli in Bteklenieah večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlom-Ijene stvari, ima na prodaj Frait H.o:it«re n v IJubljmil. (511—6) Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York. Prlhodqje odplutbet 23. maja Potsdam 4'30 dopoldne. 30. maja Maasdam 11-30 dopoldne. 6. junija Rotterdam 4*00 popoldne. 13. junija Amsterdam lO'OO dopoldne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.5OO ton. (759—6) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izpriata-drugi kajiti od 228 K „ j nisca III. razred 185 K 4O h z Dunaja. PisarnenaDunaji:Zakajite: I.,Kolowratrlng10; za III. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trsta. Na novo urejena prodajalnica ležeča na ugodnem kraju se takoj -f^S ođđa v naj em. ^g^ Istotam se tuđi odda stanovanje s 3 sobami in kuhinjo. Stanovanje se odda s prodajalnico vred ali pa samostojno. (1069—1) Več pove Jos. Jurca na Vrhniki. ZVON MESEuNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (igoi). Izhaja po 41/, pole obseien v veliki ostnerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji ▼se leto 9 K ao h, pol leta 4 K 6o h, četrt leta a K 30 h. 27 Za vse neavstrijske deiele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „N&rodna Tiskarna" v Ljubljani. (1076—1) Lepo stanovanje s 4 sobami, 1 kabinetom, kopalno sobo in z električno razsvetljavo ter pritikli-nami in majhna prodajalnica z majhnim stanovanjem, ali brez istega, se odda s 1. avgustom na Resseljevi cesti štev. 7. Več se izve v Slomškovih ulicah štev. 15. (1077-i) Knjigouodjei zanesljiv, spreteu in uren v (io75) delu, se sprejme v (i) valjičnem mlinu v Kranji. Pekarija v zelo živahnem obrtnijakem trgu, Se pod u^ođnlml pokoji da v najeni. Prednost ima dvojica brez otrok. Kje? pove iz prijaznoati upravništvo ,Slov. Naroda". (1046—2) (1060) Na prodaj je (D novo postavljena hiša pod zelo ugodnimi pogoji. 2/: kupne svote se lahko vknjiži, takoj pa samo ena tretjina plača. Kje, pove uredništvo tega lista. Kurilec ali strojniki tuđi tak, ki je že umirovljen, imajoč iz-kušnjo, se z mesečno plačo 6O kron in prostim stanovanjem takoj vsprejme pri kopališkem ravnateljstvu v Toplieah na Kranjskem. Ljudevit Borovnik pušltar v BoroTlJnli (Ferlaeta) na Ia.orosl4.eni 86 priporoCa ▼ izdelovanje vsakovrstnlh puiek za lovce in strelce po najnovejših aUtemih pod popolnim jajnstvom. Tuđi pr»-daluj« stare samokresnice, vsprejema vsako* vrstna popravila, ter jih točno in dobro isvrBoJe. Vse pnfike so na c kr. preskuSe-Tainici in od mene preakušene. — Iluttro-(2692) rani oenikl laitoaj. (19) ElPiIei>sija< (571-10) Kdor trpi na padavi bolezni, krCu ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplaCno in poštnine prosto v JSehuHiifn-Apotlu'kf, t'rankfurt »./m. Ces. kr. austrijske m državne železnlce. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1901. leta. Oihod iz Ljubljane jaž. kol. Proga 6ez Trtiž. Ob 12. ari 2-4 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausse, Soluograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Linč čez Arnstetten na Dunaj. — Ob 7 uri f> m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Čez Selztahl v Solnograd, Inomos% čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldue osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jeze u, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, če Klein-Reifling, v Steyr, Liuc, Bude-jevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki : Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 rn popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trfciža. Ob 3. uri 25 ni zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograda, Linc.-i, Steyra, Ausseea, Ljubna, jCelovca, Beljak a. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldue osobni vl«.k z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Mari:inih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linča, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Iuomosta, Zelia ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pomabla. — Ob 4. uri 38 m popoldue osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ct-lovca, Mo:iakov;t, Ino« mosta, Frauzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer os->. bni vlak z Dunaj«, Ljubna, Beljaka, Ct-lovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Ko-Ćevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri '61 m popoldne in ob 8. uri 48 in zvečer. — O&hci iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2S m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri V5 m zvečer, poslednji \lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljub ijano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) 2 spretni prođajalki za špecerijsko trgovino, zraožni slovenskega in nemškega jezika, vsprejmeia se takoj. Plača 20- 50 kron in hrana. Natančneje se izve v mestni posre-dovalnici služeb. (1042—2) "U"ra.d.23L© čLo-voljen-a. (1070) posredovainica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 priporoea in iiamesea le boljše službe iskajoče vsake vrste (možke in ženske) za ljubljano In druieoil. — Potnlna tukaj. — Vetitna in kolikor mezno hitra postrežba za^oto vijena. rimski vrelec najfinejša planinska kislavoda, izkušena pri vsakem nabodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-16, Zastopstvo in zaloga za Kranjsko in Primorsko : lij ubijan a, IM arije Terezlje eesta 9. S. Goldschmidt & sin tovarna šteiilnil opjišc Wels, Gornje Avstrijsko. Prenonllna štetlilna ognjišča v navađni opremi, kakor tuđi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsatri renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost poSilja. (923—12) Staro preizkušeno đije-tetično kosmetično sredstvo (namazanje) za oja-čenje in okrepčanje kit in mišić človeSkega trupla. Kwizdov fluid. znamka kaea. (Turistovski fluid.) Vporabljajo ga turisti, kolesarji in jezđeci z uspehom za ojače- nje in zopetno okrepčanje po daljših turah. Gen« 1 steklenicl K 2-—, Vi steklenici K 1-20. Pristen na prodaj v vseh lekarnah. Q Glavna zalogu t (1336-13) Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. Zam restavracijo v nekem zdravilišču se išče najemnik pod prav ugodnimi pogoji. Več se izve v pisarni Tereze Novotny, Dunajska cesta št. 11. (1039—2) Pozor! (1050—3) Vse vino, kar ga imam v kleti, prodam po katerikoli ceni, ker se moram vrniti domu v Dalmacijo ter opustim svojo trgovino. Priporočam se gospodom vinskim trgovcem in gostilničarjem. Dobi se me vsaki dan dopoludne od 9. -11. ure v Bohoričevi ulici 5. (300-42) : Xcw-York in London ništa prizanaSa'.a :' niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-Cilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvr-Siti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih uožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemaluica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih sveonikov; 1 kom. eedilnik za taj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor. 49 komađov skupaj samo gl f je \ ^ \ 1= f zajamčeno ) $L \ ** \ i « !l (S> \ pnsten / OJ i/ Dobiva se skoro v vseh dotičnih trgovinah. Najboljša uporaba mleka! Kar najvsč in najfinejšega surovega * * * masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; v Parizu 1900 „Grand-Prix". v* milijona tacih strojev v rabi! Uravniijejo se pasterizšrske naprave za transport uileka. ?e lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivale sl-rotke na roko in parno moć. -^» Načiti proračuni. •-♦-(470) Akcijska družba (12) Alfa-Separator Dunaj, XVI. Ganglbanergasse 29. Canlkl, poučne broiur« br«zplačno. Trgovski pomoćnik vešč ttgoviue meSanega blaga, želi pietne n'ti službo ter vstopiti v mestu v kako špecerijsko trgovino ali na deželi v večjo trgovino. — Ponudbe vsprejema pod „Merkur" upravcištvo „S'ov. Nar.", kjer se izve tuđi naslov. (1037--Ji Čokolada Pari« 1«O». Ci ran «1 Prlm (i3—17) Povsotl ni* prodaj. Cacao Zdravilišče Toplice a&a& Ki*anjskent đolenjske železnice postaja Straža - Toplice. Akratoterma 33—38' C, pltno in kopalno zdrav-Ijenje, izredno vplivajoče pri protinu, reumi, ischias in nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni basini, posebne kopeli in barske kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralno in družbiuske sobe. Zdravo podnebje. — Uo/dnata okolica. — Dobre cenene restavracije. — SezIJ« od 1. maja do 15. oktobra. Pospekti in r&zjasniia brez BtroSkov pri (873—2) kopališkem ravnateljstvu. Gostilna se proda ali da v najem. V Rudolfovem na Dolanjakem je dobro znana gostilna in hlša za zalogo piva na prodaj ali pa se s 1. decembrom t. 1. na več let da v najem. HiSa ima lep, senčnat gostilniski vrt s krasnim razgledom, zaprto kegljišče, ki se lahko po zimi kuri, araeričansko ledenico in velike kleti za vino z vsem potrebnim. Več se izve pri lastmka Maksu Bruner-ju v Rudolfovem. (928—3) Gudovita novost! 325 komadov za 1 gld. 95 kr. Krasna ura z jako Iepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna maglca s 25 krasnlml podo-bami. 1 jako rina kravatna igla s simili bri-ljantorn, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najniodernejSi nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotk«, 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in araj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za do-pisovanje in še 200 razmh komadov, vse, kar sa potrebuje v hiSi. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poSt-nemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica S. Kohane, Krakovo, pustno predalo 99, (982-2) Ako ne ugaja, se denar vrne. Dobre cenene nre s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNSKONRAD _ tovarna za ure In eksportna hlša zlatnin most (BrUx) Ć'eabo. Dobra nikelnasta remontoarka . . glđ. 3 76 Prava srebrna remontoarka. ... n 680 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec......... . „ 196 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoC in tisoC priznalnih pišem. (2611—44) 03T 33uatrotxnti katalog nmmtunf 4m poštmlms proto. JW «»vojo imo!^ ^m /.a. vaako rodbino najvažuej&j| W*njigo t otroških sadevah b će.l ■ •-isoć zahv»Luinii p;3nij poSUj Btiakretno za 90 »in v avatr I A inamksh (odprto 70 vin.) i B^ goapa A. Hunpa, A ^^B.>rlia S. W. 22» r.... ^g wmmiii niM '" SUCHARD tfST Pod Trančo št. 2. T£3u 22 Veliko zalogo •OS* C5S_ 3 »5 coubjj. pod J?fl «$ £ Đragof isi Hešak j| $ aelatai« * 122 Ljubljana, S*. Petra cesta št. 4. razne zlatnine i u |>rN(mtov. Popravila in vsa v mojo široko spadajočadelase cenoin točno izvrSć. Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke ja vedno na izbaro. VsakerSna naročila izvrSujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih bla- govoli naj se vzorec vposlati. 22 < Josip Reich ► 4 iikanje sukna, barvarija in ? 1 kemična spiralnica * 4 Poljanski nasip — Ozka ulice št, 4 ^ 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča < J 22 dela. £ * Postreiba točna. — Oene nl&ke. f Fran Detter JL-JUBI^JAIVA, Stari trg &i. 1. 22 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu 80 dobivajo vsakovrstni kmetljskl stroj!. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Canfkl zastonj In pošlnlne prosti. «:«oo«oo«oo»co$ooa5oo«<}:>*»»cc^ i Avgust Repič, sođar j f Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 ? (tt 1'raovem) r izđeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne I oar »od© ~^q ;; 8. po najnl^jlh ernah. 22 I Kupnja in prodala staro vinsko pcsodo. 22 Ign. Faschlng-a vdove ključavnićarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova niša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnili ognjišč najpriprostejših kakor tuđi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnieami ali kahlami. Popravljanja hitro In po cenl. Vnanja naročila se hitru izvrSć. Samo malo časa v Ljubljani v Lattermannovem drevoredu razstavljen: # CJfka veliki historični mehanični ^ muzej in panoptikum v katerem so umetniška dela mođelirske umetnosti in mehanike, izdelana v zgođovinskih in mitologiških vo-^> ščenih figurah v življenski velikosti, elegantno in drago-H| ceno opremljene, kakoršne se tukaj še nišo kazale. § Vsak dan odprto od 9. ure naprej. Vstopnina 15 kr. Vojaki do narednika in otroci 10 kr. 3van Kordik v Cjiibljani t;gO7ima a galaate^ij^lsi?^ blagom Prešernove (Slonove) ulice št. 10—14 priporoča svojo veliko zalogo Jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpalce iii »lj>»l*a-sirei>r»,. Predmeti iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo: 1 tuc. žlic, navađnih gld. 440, težkih gld. 5*50 1 » » za kavo » 220, » » 260 1 » nožev ali vilic » 6-—, Jedna velika žlica za mleko gld. —80, za juho gld. 2.—. Nozi in vilice z roženim, koščenim ali trdo- lesenim ročajem : 12 parov navađnih . . od gld. 1.80 do gld. 3-— 12 » boljših ... » » 350 » » 750 Svečniki iz alpake visoki 21 24 21/2cm gld. 2— 2-30 2W Paper vestas, najboljše užigalice (svečice), gore" skoraj 5 minut, in nišo dražje od navađnih užigalic. (1043—2) Ustanovljeno 1872. Ustanovljeno 1872. Zopet z zlato kolajno 1900 odlikovano. ■•*- Hermana Jauke sveto vnoslovit obnovilec barve las Je najboljše sredstvo sveti za barvanje i -s. Brez evlnen in žvepla. Po đvakratnem namazanju dob6 vsr i osiveli lasje zopet svojo prej§njo provo barvo, ne da bi se polt onesnažila, li lasje prišli ob barvo. Jamstvo za uspeh. Vporaba dosti ugodnejša in jeđnostavnejša, kakor pri navađnih barvilih las. Jamstvo za brezpogojno neškodljivost Urađno pre-iskano in k prodaji dopuščeno. Najvišja odlikovanja, častna dari'i in zlate ko-iajne. Na željo se v finih salonih med česanjem povsem neopaženo vporablja. Zahteva naj se pri nakupu vedno izrecno Cena za karton «I«1. *•— in gl«!. •»•—. ■S^arssm« JtSAMm^a^im, Berlin AW., iTIlttelmtraHHe «1. • Spričevalo: Gosp. dr med. Bredow, Berlin, piše: Obnovilca barve las sera skrbno pre- i ikušal in potrjujem v polnem prostem prepričanju, da je zmes za organizem, posebno za glavne I :n poltne živce povsern neškodljiva Ako se po predpisu vporablja, je vspeh nedvomen in trajen. "7 rr, Vvtsq r\ & f Po H6rm. Janke-jevi „nedoiežnl" vodi za obveze brk ohranjuje se brke *~ti.x Ul dLitJ . tu(ji jjrez obveze v trajni najboljsi legi. 1 steklenica gld. r—. ] ^B«>s^"«^»«.a. ■g»s»l«4<5^ vsestransko kot najboljša priznana. a gld. 1.—. Veliki ilustrovani I 'as.a. i»i»Ii£ne o^buese cenik vseh parfum. Specijalitet last. izđelka pošilja se zastonj. ! Dobiva se v glavni zalogi: «. 5II(telhaeh, Dunaj, I., Holier Markt 8. — V I>Jubijani ! ima Olon Fettleli-Pranklieim, 14oiis:reNiil trg »t. 19. (853—8) U nedeljo, dne 19. maja. Gtnoritcu l>iranteuega urta. (0 (1078) neT" Vnuk cl>^He tžeejo' ; i Naznanilo in priporočilo. Naznanja se slavnemu občinstvu, da je restavracija z velikim senč- natim vrtom „Pri kraljiću" (1o45-2) v St. Vidu nad Ljubljano na novo vrejena. Za mnogobrojen obisk ter naklonjenost cenjenih gostov se najtopleje PriP°roča gosttlniftar. JVlnogo boljši SJ** je Rlobus snažilni ekstrakt tvrđke Najnovejše odlikovanje: zlata svetinja Svetovna razstava v Parizu 1900 Rolfktirna rszsiaia kcm. industrije. Fritz Scbulz jun. Akt.-Ges. Leipzig, Eger (Heb). (996-i) DDoioI-va* se po^rsoca.. _^-đ-xl3 ettsls© porsko kopališče č*?)™'- Postaja: < Devin-Sistiana fc JU »^m^m^m—m^m^^—m^ZZZZSi—^ i^1^ železnice. rMA MA Lastnik: Knez Aleksander pl. fhurn«T»xli. A^ JlJ KlimatiCno zračno zđraviliSče sa ćelo leto. Ia Trsta f/4 ure vožnje po železnici. Odlično biva- *Ma fw HSče pri zmernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopell. Hotelski Cfl MA toz na postaji. ay M (487—23) Ravnatelj Franc Gammuller ~WA FM poprej hOtel Munsch in nadvojvoda Karl na Dunaji. JM C kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovijah priporoča svoj pripoznano izvrsten Poirtlanđacemtent v vedno jednakomerni, vse od av8trijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gledć tlakovne in od-porne trdote dale« nadkrlljujoel dobroti, kakor tuđi svoje priznano izvrstno apn«»« Priporoćila in spričevala raznih urađov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (628-9) Đuna]^ I., IVIcLximilianstrassG 9. Prev^etje |gostiln.e< _ Usojava si p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da sva pre- J| f| vzela gostilno C Auer-jevlli dedicev na Dunajskl ^ °° cesti št. &9. — Točilo se bo dolenjsko, istrsko in dalmatinsko "51 E pristno vino, in tuđi priljubljeno marčno pivo iz pivovarne G. Auer- S g jevih dedičev ter postreglo vsaki čas z mrzlimi in gorkimi jedili. — SJ=* Najlepši senčnati vrt za balinanje. (1047—2) F. in J. Vođišek. Najboljše crnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti Iepo bleSčeče ir: trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveijsko crnilo za sveti a obutala aamo (24—20) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se c. kr. i&i& priv. povsodl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- jMtF Cl Va<»v«a1am A4> "^B sti pazi naj se natančno na moje Ime W*~ Wb. JE emOieUUU. -^m 'I Kopalisfi in KneioTsti zHni zavod Kamnik: v đražestni, zdravi, proti vetru zavarovani planinski krajini. — Popolno zđravljenje z vođo. Individualna zdravitev. Sezona se prlrn« m f A. majem. Pred In po Mezonl #:nllane rene. =^= Prospekti brr/plarno. =^ (927—3) <5_ Prva kranjska tovarna sađnih destilatov in pristnega žganj priporoča svoje edlno prlstne l^delke kakor : destilat Iz 'Km^m^gm^ d^citlla« lx «£ravalj9 to le v buteljkali; dalje 1» slivovec Iz domaelli £e&pel| in la ■»«*t««J^-w«5«5 v Hodrkih in manjših množinah in drujce dentllate. Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. PSST" Preknpcem večjih množin ugodni pogoji in popust. TjSd Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele v Ljubljani, (616-9) Lastnik tovarne: Franjo Fetscne, Staritrg pri Rakeku. j Na drobno. j Ivail N. AdStUliČ— I Na debelo. | vrvarstvo tt Li]ubljani7 Sir. Petra cesta 33 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga kakor: HlruiiKe, njzde, Hp«(o. vrtlee, mreie za Meno, vrvi za Heno, tranttmlHiJe i. t. d. Vsa druga v to stroko spadajoča dela se nolldno in po liajnižjlli cenah izđelujejo. (866—B) Oenilii in vzorei brezplaeuo. krasno posestvo na Spođnjem Štajersken komaj pol ure od železnice oddaljeno: Gospodska hiša, posebej Se dve stanovalni niši, prav pripravn: za letoviSCe in sedaj v najem cddani, poleg tega veliki, novozgrajeni hlevi, kompletna gospodarska poslopja, poldrug oral velik vrt, 18 oralov prvovrstnih njiv, 38 oralov preizbornih travnikov, okoL; 60 oralov gozda, 6 oralov vinogradov itd. Posestvo je jako pripravno za kakega kmetskega gospu-darja, kakor tuđi za gostilničarje, vinske trgovce in za vsako drugo podjetje, ker leži ob državni cesti Plačilni pogoji so jako kulantni in se lahko prevzame 24.000 gld. hranilniCnih dolgov, tako da bi ne bilo treba takoj plaćati velike svote v gotovini. — Tuđi se proda posestvo brez vinograda. Pojasnila daje e. kr. koneettljonlrana pUarna za nakup In prodajo poaettte« K-v« IVep. M*l.^»a*a>;, v Izubijani, Klmaka eesta *i. 94. (906—:'.': FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Christoph-ovo zrcalno svetio voščilo za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; dosežć se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (656—4) "V" I^jubl jaiii: ^5l. Staonl, vlsCranji: 1^. I>oleiix. I. X X X X X X X X Kranjsko društvo v varstvo lova. VABILO k IX. rednemu glavnemu zborovanju ki bode dne 29. maja ti. ob 8, uri zvečer vrestavraciji „priMaliču". T>ne>vni red: 1.) Računsko poročilo za leto 1900. 4.) Volitev revizijskega odbora za 2.) Poročilo revizijskega odbora. leto 1091. (1051—2) 3.) Volitev štirih odbornikov. 5.) Posebni predlogi. Samostojni predlogi za glavno zborovanje morajo so naznaniti najmanj osem dnij poprej pri društvenem odboru. V Ljubljani, dne 15. maja 1901. ODBOR. H^3£S MgSffaftSfi« Ustanovljeno Brata Eberl 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 22 juine železnice. Slikar ja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velik* lzblrka dr. Sohoenfold-ovih barv v tubah za akad. Bllkarje. •*♦■ Zaloga ***• vsakovrstnih dopldev za pleskarje, ali- karje In zidar je, itedUne^a maiUa s» hrastove pode, karbollneja itd. Posebno priporočava si. občinstvn naJDovejie, najboljSe in neprecenljivo sredstvo sa likanja sobnih tal pod imenom „Bapldol". Priporočava se tuđi bI. občinstvu za vse v na-)ino stroko spadajoće delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Fr. P® Zafee 22 urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana. Stari trg št. 28 priporoča svojo veliko zalogo raznovretnih Bvlearsitih žepnlh In Mtenaltln ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od glđ. t«»O. Srebrna cilinder remontoar ura „ n 4*—. Trgovina vsefi optlenlh predmetov: očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m iirriojtjo aataačao in i jamitvom. Anton Presker krojač Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 priporoCa svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 22 jopic in plaščev za gospe, uepremočljivih havelokov itd. Oblek« po merl se po najnovejelh nzorcih in po najnižih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. « Prodaja na drobno in debelo. Geniki brezplačno. Klobuke najnovejši fapone priporoCam x»«» «far. 1*1 «5^«al, J. S. Benedikt * Ljubljana, Stari trg, tik moje ;lavne prodajalne na voglu. JUHNA ZABELA Z MAGG Maggi-jeva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka tesnih, kolonijalnih, drogerijskih in gpecerijskih prodajalnicah. — Izvlrne — malo kapljic zađoSCa. V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delika-steklenlčlce se z Maggi-Jevo zabelo najceneje napolnujejo. (1C61) za birman$l^a m darila (1O73) priporeža v najueeji izberi (1) Jrid. JC off marni, urar v tjubljani, Dunajska cesta. ^ Stavbeni razpis. Mlekarska in sirarska zadruga logaška ođđaja vsa đela svoje nove stavbe. Nacrti in proračun glaseč se na 20.500 "K, kakor tuđi podrobnosti, razvidni so pri načelništvu mlekarne. Pismene ponudbe sprejemajo se do incl. četrtka 23. t. in. Mlekarska in sirarska zadruga logaška. J. Majciic,, t. č. načelnik. (KM8-2) „Andropogon" je najboljše, vsa pričakovanja prekagajoCe sredstvo za rast lns, katero ni nikako sleparatvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkusenait zajamčeno neškodljiva tekočina, I*.i zabrani Iz-padanje las In odstrani praliaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tuđi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—34) MnogoStevilna priznanja. Cena staklenice 5* K. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih đežele. 9 Glavna razpošiljatev pri iznajđitelju: Zgornja Foljskava. DE^reprođ-ajstlcI popust. Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petrlčić-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v KranJI. i Gost Bina ,pri novem svetu ^^. Marije Terezi je cesta št. 14. V neđeljo, dne 13. maja. 19O1 KONCERT meščanske godbe n.e^ Izđ-a/trs-o ©lepšsira-eaan. ^rrtij- a5»«5«3;«l* «»1» 3« mamri« ~Wstopiiliia prosta. Na vrtu sta salon in kogljišče. Točil bodem iz vrstna prlstna vina in Koslerjevo mareno pivo ter skrbel za dobra jedila in točno postrežbo. Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličrrm spoštovanjem (1062-2) Valentin IVIrali, gostilničar. Kegijišče je za nekaj dnij v tednu družbam na razpoiago. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po *tl ol brez odbitka rentnega davka, katcrcga posojllnica sama za vložnlkc placiijc. Uradne ure: razun neđelj in praznlkov vsak dan od ! 8.—12. ure dopoludne. (2693-20) Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. Graška trgovinska akademija. Trirazredna šola se bode dne 15. septembra t. 1. še jedenkrat ođprla. Od 15. septembra 1902.1. se bodo učenci vsprejemali le še v novo štirirazredno solo. Vsprejemajo se: srednješolci, ki so uspešno absolvirali spodnjo gimnazijo ali spodnjo realko, brez vsprejemnega izpita; mesčanski učenci z do-brimi spričevali, ako narede vsprejemni izpit iz nemščine, algebre in računanja; učenci z drugih učnih zavodov, n. pr. učiteljišč, dvorazrednih trgovinskih šol, inozemskih šol, pogojema. (io58) V pripravljalni razred morejo vstopiti učenci, katerih spričevala ne uga-jajo popolnoma navedenim pogojem in tujcl ki se morajo popolniti v nemščini. Pripravljalni razred pa se priklopi od 15. septembra 1901 že novi organizaciji. Natančneja pojasnila daje vsikđar ravnateljstvo, Kaiserfeldgasse St. 25. 4t Kova :trxols:»:r*iJ4a« <& a ---------------------------------------- a JE Pođpisani, kateri je bil poslovođja v trgovini gospe Josipine LavrenCiC, ter po pre- 5P 9 vzetju trgovine po gosp. Makeu LavrenCiču pri le-tem za potovalca, usoja si slavnomu 9 JrtL občinstvu uljudno naznanjati, da je sedaj «»*iw«»«*i.l. Jfh^ t lastno trgovino z moko S hiši) na Dolenjski cesti žtt. 6 v prostorih gosp. Kozlerja (poprej Hrovatovi kjer bode postrezal p. n. naroCnikom veđno točno, poSteno in po zmernih ccnah z moko, otrobi in koruzo. Za mnogobrojna naroCila se priporoča z vsem spoštovanjem (ioi3-2) Ju rij Ifiarciiče, mokar. ' *» IPREMIEEE^ The Premier Cvcle Co. Ltd. Covcntry (Angleško) Heb( Egcr) (Češko). in l>uiiaj. VI. VVindmlihlgasse 38. Zastopnik: (658-7) Fr. Čuđeiip trgovina s kolesi, v Ljubljani. Prva znamka ^ PREMIER h!^ Blaž Jesenko Izubijana, Stari trg št 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepić perila, kravat itd. ^ •wM«i Mehanm II. \m Mi stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Slvalnl atrojl po n%|nlijlh eenah, Blelfcle in v to stroko spadajoCa popravila izrrfiuje dobro In teno. 22 W0* Vnanja naročila se toCno izvrSĆ. ^Q Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skla* diSCe tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o Glavno skladišče Lcškega ševiota (sukna) katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarilišklli renah. Sukneni ostanki 2a razllenlh vrst zn polovico cene. Vzorce pošilja na zatitevanje poštnlne prosto. Pristen oknsen jetrni tran / G^) a 70 h. - a 1 K. j£ *»* Jelkino FrancoTO žganje ^<& <<^^*y^ Pulcherin-Creme JrJ* •\^Jy^J^ dela kožo lepo, Ci-^^ >> jfšf^ sto, gladko in /$ y& j/***y - fino; a 1 K,J^> <>/&*^^ $? stekleniCica .i^o^ fy Jr&ftr ^ zaposkus^^cr V Jr+Pč' ^o- -^ Jedini IzdelatelJ 21 Mr. Ph. Marđetschlaeger lekarnar !■ k«mik. Fozoi aa.«. I»3c«naai4lco fizaaaol ^K-Ezn^ciEis,! F ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoCa (12—112, Edmund Kavčić ▼ Ljubljani, Prešernove ulico, nasprotl pošle L Lusei* obliž za turisie. Prlznano najboljse sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem itd. itd. === Glavna zaloga: Schvvenk-ova lekarna Đunaj -Meidling. Lnser-jev-^t! Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mavr, G. Piccoli. V Kranju: K. Šavnik. (627—9) Zahte-vajte U kavarni „Europa" vsak dan svezi sladoled in ledena kava. Ravno tam se oddajo sledeče novine: Deutsches Volksblatt, Deutsche Zeitung, Reichspost, Siidsteirische Presse, Leipziger Illustrierte Zeitung, Osterreichische IUu-strierte Zeitung1, Moderne Kunst, \Yiener Fliegende Bliitter, Pschutt und Wiener Caricaturen, Bombe, Figaro, Kikeriki, In-teressantes Blatt, Simplicissimus, Slov. Narod. (1044—2) Tarst.znamka: Sidro. ^- ..a. iz Rlehterjeve lekarne v Praffl priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (-J498—25) Pri nakupu tega splošno priljubljenega dq-mačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobu originalni izđelek. Kleftierjeva lekarna pri zlatem levu v Pragl, I. Elizabete centa 5. rašto domaće mazilo Iz lekarne B. FKAGNER-ja v Pragi Je staro, najprej v Pragi rabljeno domaće zdravllo, katero ohrani rane čiste in va-ruje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pueicah a 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr. ve6. Bazpoćllja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 1 58, se poSljejo 4/1 puSice, ali za gld. 168 6 2 pušic, ali za gld. 230 6/1 pušic, ali za gld. 248 9,2 puiic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo zraven sto-ječo zakonito de-ponovano varst- veno znamko. O-la.T7-za.sc zalcga: B. FRA6NER, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna >,i»rl crn em orlu*' Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: O. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mar-b detschlager, J. Mayr. 1742-19 prua $trejna im \ prva l^onfel^cija « « pletilnica i za otr©l<« mu %m pri poro ča ijs najfinejšega flora in /j | priporoča svoje lastno pdelane otrove Jy(acco-preje lastno fedelane obujme, i oblekice, jopice, pelerine, obleke ja Ženske in otroške nogovice in vsa v ! dečke, avbice, čepiće, ki so v največji to strofo spadajoča dela. \ oberi vedno na ^/ad/jcu. 7am se tuđi pripletejo stare no- j Jmenovani predmeti se bdelujejo govice. ! tuđi po meri. (632-9) Jna I^aring Duerni trg |t. 1, na^preti „JCorcdne I