Telefon št. 74. /Posamna Številka 10 h. Po polti pro|enai: M calo eto naprej26 K — h pol lota » 13 ► — » četrt • > 6 » 50 » meseo » 2 > 20» V ■privolitvi prejemal: za celo leto naprej 20 K — h pil leta » 10 » — » Četrt » » 8 „ — » meseo » 1»70» Za po9iljanjenadom SlO b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlno In Inserat6 sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitar« jeve ulice it. 9. Rokoplel se ne vračajo, nefrankovana pisma na vsprejemajo. Uredništvo je t Beme-niških ulicah St. 2, I„ 17. Izhaja veak din.izvzemJi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 273, V Ljubljani, v sredo, 25. novembra 1903. Letnik Javen shod v Strugah- Poslanec Jaklič o učiteljskem vprašanju. V nedeljo, dne 22. t. m. po krščanskem nauku, je bil lep političen ehe d v zadružnih prostorih v Strugah, Shodu je predsadoval župnik Kerin. Poslanec J a k 1 i č je poročal o deželnem zboru. Katoliško narodni poslanci bo zastavili vse sile, da izvojujejo pošteno volivno reformo. Ljudstvu hočejo priboriti pravico. Deželna zbornica mora biti odprta ljudstvu, t. j. kmetskemu ljudstfu, ki je v ogromni večini v deželi, ne pa privilegiranim stanovom. Od tega boja ne odnehajo, dokler ne bo dosežena volivna reforma in bo kmetsko ljudstvo zmagalo. Naspretiiki volivne reforme so neiskreni. V zbornici so glasovali za nu noBt, — v odseku so se hoteli raz govarjati o vseh drugih rečeh, samo o volivni reformi ne — a na shodih pravijo, da je bila to oslarija. — Pred takimi 1 udmi neha ves rešpekt. Proti naši stranki huj-skajo sedaj učiteljstvo, češ, da smo mi zakrivili, da učiteljem niso zvišane plače. Sam sem učitelj in sam najbolj čutim, kako berasko smo učitelji plačani, a jaz sem popolnoma prepričan, da tudi, ko bi bili katoliško-narodni pc slanci držali roke na klopi in gledali liberalce, kako ti »delajo«, in jih pustili v miru, bi liberalni večini v tem zasedanju niti na misel ne prišlo pleče učiteljem zboljšati. Prva skrb bi jim bila pokriti deficit v deželnem gospodarstvu, ki znaša že nad pol milijona kron in urediti finance. Zato je nesramno, da se predbaciva katoliško-narodni stranki, da je uprizorila obstrukcijo zaradi regulacije učiteljskih plač, ko vendar že isak ve, da je obstrukcija rodila odpor liberalne večine, ki neče priznati brezpravnemu ljudstvu volivne pravico. Nevarno pa je — ne za našo stranko, ampak za uč.telj&tvo, katero so liberalci na-hujskali preti ljudstvu, da nastopajo učitelji sedaj proti volivni reformi in našim poslancem. Volivna reforma je ključ do regulacije učiteljskih plač. V interesu učiteljstva je vendar, da se v tem vprašanju pridružuje ljudstvu in za hteva, da se ta ljudska zahteva hitro reali-zuje. Ako učiteljstvo pod vplivom piuarjenja po liberalnih listih govori, da naše ljud-stvo še ni zrelo za splošnoin enako volivno pravico, bije učiteljstvo samo sebe po zobeh. Jaz sem prepričan, da ljudska šola že daje toliko podlage, da se more potem ljudstvo s pomočjo časopisja in shodov dovolj politično izobraziti. Gotovo pa je, da ko bi ljudstvo h .talo imeti liboralne učitelje za svoje zastopnike, bi ne kvasili takih neumnosti. S tistim strastnim nasprotovanjem proti poslancem katoliško-narodne Btranke, si zapravlja učiteljstvo vse simpatije pri njih. Nihče ni dolžan psovk s prijaznostjo po-vračati. Treba je dobre volje vseh poslancev, ker pri regulaciji je treba složnega sodelovanja vseh strank. Krik in vik liberalnih učiteljev ne bo prisilil katoliško narodnega kluba h kapitulaciji. Liberalna večina je deželi prigospoda-rila dolgove, katere bi radi potlačili s po višanjem deželnih naklad Teh dolgov niso napravili v skrbi za ljudski blagor, ampak izvršujoč načelo liberalne večine: Liberalcem groš — kmetom pa knof. Zato se mi ne moremo prav nič ogrevati za pokritje teh dolgov, ki niso bili narejeni zn ljudsko korist. Liberalcem gre trda za denar. Povsod iščejo potrebnih grošev. Celo na obrtni list krošnjarjev, ki je bil vsled neke cesarske naredbe iz 1. 1856 prost vseh naklad, so naložili deželno naklado. In sedaj se pobirajo deželne naklade in vse druge naklade od teh obrtnih listov, dasi cesarska naredba iz 1. 1856 ni prišla še ob veljavo. Pobiranje teh naklad je krivično. In to krivico so storili našim revnim krošnjarjem liberalci, ki imajo večino v deželnem zboru. Tem sa zahvalite! To dejstvo — krivičnost liberalcev napram krošnjarjem — pa ne hodi prav ribniškemu sodniku, ki takoj jekne, ako se kakemu liberalcu v našem okraju stopi na kurje oko, da se njegov jek razlega celo po »Sl. Narodu« v Ljubljani. Ta dolgočasni človek, ki krošnjari po ribniški dolini s preležano liberalno robo ia nadleguje poštene ljudi, je tsko prepričan o nedolžnosti svojih liberalnih somišljenikov v deželnem odboru, da je stavil 20 0 kron, ako mu kdo dokaže, da so to res liberalci zakrivili. Seveda mu bomo dali priliko se prepričati, kdo je zakrivil tisti zločin našim krošnjarjem, in bomo seveda apelirali na njegovo moško besedo ter ga olajšali za tistih 200 kron na korist ribniških revežev. Zavzeli smo stališče, da popravimo vse krivice, kijih bode v tem 6asu storila liberalna večina deželnega odbora našim volilcem. Mož ne more pozabiti, da je bil nekaj čada poslanec, in misli, da ga zbornica še sedaj ne more pogrešati. Njegovo pronon-eirano politično delovanje pa vzbuja pri ogromni večini prebivalstva v ribniškem okraju nezaupanje do njega kot sodnika. Zaupanje je stvar, ki se težko pridobi, težko ohrani, a silno lahko zapravi. In navaden kmet Bi ne more misliti, da bi bil kdo kot sodnik nepristransk, ako je kot političen človek hud strankar. Dejstvo je, da je v okraju zaupanje do njega kot sodnika zelo, zelo se očaralo, in jaz to obžalujem, ker se bojim, da ne bi liberalni sistem v deželi, ki je že toliko korumpiral, skušal prestopiti praga sodnijske dvorane. Ta mož — bivši poslanec — je povzročil nekaj izjav v ribniški dolini proti obstrukciji in volilni reformi. Take izjave se kmalu narede; gospod svetnik pride, in katera dobra duša se more ustavljati njegovi želji? Ziamere se boji in se podpiše. Jaz kmetom ne zamerim, da s takimi izjavami podpisujejo svoje zadovoljstvo z razmerami v deželi, da hočejo še nadalje vztrajati na tlaki grajščaku in meščanu. Ko bodo spoznali vso stvar, se bodo sramovali, da so šli Višnikarju na lim in bodo preklicali svoje podpise. Med drugimi občinami je tudi občina Jurjevica sklenila izjavo proti volilni pravici. Duša celega ob činskega odbora je neki Ivan Rus, ki si je z občnega gospodarskega poloma rešil samo obrtni list za žego, ki ni njegova; torej ta mož, ki misli namesto jurjevškega župana in zna pisati, je napisal sledečo izjavo, katero preberem, da boste videli, kako zna kmetski liberalec Ivan Rus v imenu jur-jevške občine modrovati: »Siiši se od vseh stranij, da ljudstvo želi splošne in enake volilne pravice. To jo gola Lž, izmišljija ali predrznost le nekaterih gospodov. Če pa mogoče pride enkrat do splošne in enake volilne pravice, bode kmetu le v škodo, ker že danes ne dobi več delavnih moči, kateri bi hoteli varovati tudi interese svojega gospodarja.« Tako piše človek, ki bi šele po splošni volilni pravici volilni glas imel, in župan se predrzne pcslati tako skrpucalo na deželni zbor! Dr. Tavčar je v Novem mestu govoril: »Naš kmet je bil že dozdaj v deželni zbornici tako zastopan, da bolje ni mogel biti zastopan. Naš kmet je imel v deželni zbornici, odkar obstoji deželni zbor, gorko svoje gnezdo.« Jaz mislim, da so kmetje, ki so v ogremni večini v deželi, a 16 poslanci vendar v manjšini nasproti 20 poslancem grajščakov in mest. To je vendar vsakemu dovolj znano, naj se še tako zavije. Kar se pa tiče gorkega gnezda, ja to umeti tako, da so okrog kmetskih poslancev stali » ^zbornici poslar.ci mest in grajščakov in so tiščali v tisto gnezdo, katero so morali greti. Toda kmetski poslanci ne marajo več igrati tiste vloge nedoraslih tičkov v gorkem gnezdu. Prosto se hočejo gibati v zbornici, naj je to liberalcem ljubo ali ne. L izjavo, da se ne bo prav nič oziral na take resolucije, ki se sklepajo pod vplivom svetnika Višnikarja, ali jih piša Ivan Rus, obljubi poslanec Jaklič, da bo vztrajal v borbi za volilno reformo za zmago ljudstva, naj pride, kar hoče. (Govorniku so viharno ploskali.) Za njim je kaplan Golf utemeljeval opravičenost volilne reforme in pozival vo-lilce, da vztrajajo trdno na strani svojih poslancev. Župnik Kerin je omenjal Jakličevo afero in povedal, iz katerih vzrokov je občina Struge imenovala poslanca Jakliča častnim občanom. Čimbolj besnčzo- U »Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku.« (Zbral dr, F r. Kos. Založila in izdala »Leonova družba..) »Leonova družba« je nedavno predložila slovenskemu svetu svoj prvi književni dar. Ne vem še, kako bode javnost sprejela znanstveno delo slovenske Leonine, a to vem, da je bil* prvi vtis, ki ga je knjiga napravila pri prijateljih in nasprotnikih — presenečenje. Mlado, komaj po imenu znano društvo, je naBtopilo z znanstvenim delom, ki je epohalnega pomena za slovensko zgodovinopisje, zastavilo si je cilj, kakršen morejo vstvariti le velike znanstvene akademije. Ali bodo z vzvišenim ciljem hkrati tudi rasle moči ? Kritične zbirke zgodovinskih spomenikov so temelj in neizogibni pogoj znanstvenega zgodovinopisja. Zgodovina, ki se na nje ne opira, je vedno v nevarnosti, da zablodi v prazne bajke in se obogati z blagom dvomljive vrednosti. In dovolj tako izmišljene na- vlake je doslej strašilo po naših zgodovinskih spisih in knjigah. A napačno bi bilo soditi, da ima knjiga, kakršno je izdala »Leonova družba«, pomen le za zgodovinarja - strokovnjaka. Vsak slovenski razumnik si je menda že otel toliko zgodovinske vednosti iz gimnazijskih let, da lahko s pridom in zanimanjem čita regeste, med katerimi se nekateri bero, kot zgodovinske povesti (n. pr. poročila Pavla dija-kona, nekaterih grških zgodovinopisoev). Jasno in jedrnato pisan uvod, tudi neveščemu čitatelju raztoltnači zemljepisne, politične in verske razmere tiste dobe, na katero bc zbrane listine nanašajo. Pa naj koga manj zanimajo navidez malenkostne zgodovinske posameznosti, ki so v knjigi zbrane in obravnavane, vendar je vsak zaveden Slovenec dolžan podpirati to znanstveno podjetje. Zbirati priče svoje preteklosti, ki govore o njega usodi v davnih časih, o njega delovanju in trpljenju , to je častna dolžnost vsakega naroda. Ne bom Be tu skliceval na mogočne Nemce, ki so si ustvarili veličastno zbirko »Monumenta Germaniae hiatorica«, opozar- jam raje na izgled naših sosedov Hrvatov. Ondi so že zgodovinarji Rački (»Monumenta Croatiae«), Tkalčič in jugoslovanska akademija (»Starine"), objavili mnogo spomenikov hrvaške zgodovine. Ako naše skromne moči ne vzmorejo sličnih, obsežno zasnovanih zbirk, sprejmimo vsaj z veseljem svoje zgodovinske spomeDike v obliki znanstveno-pravilnih r e g e s t. Profesor dr. Kos se je že davno pokazal veščaka na polju domače zgodovine. Kdor je bral njegove sestavke v spomenici", katero je izdala »Slovenska Matica" ob tisočletnici Metodove smrti ali njegove kritične članke v „Izveatjih", ta je moral občudovati veliko marljivost v preiskavanju zgodovinskih virov in izredno vestnost v obdelovanju zgodovinskega gradiva. Prav te Jasnosti ga usposabljajo, da nam Slovencem priredi kritično zbirko naših zgodovinskih spomenikov. Prva knjiga, ki jo imamo pred seboj, je šele majhen del obsežnega gradiva, katero misli pisatelj objaviti. A že na tej knjigi je videti, da je plod mnogoletnega truda in znanstvenega preiskovanja, da je delo celega življenja. Tu ni mesto, da bi napisali o knjigi strokovnjaško cceno in se spuščali v posameznosti. A tudi najrazboritejši kritik ji bode komaj mogel kaj očitati. Zgodovinska poročila, ki so v kaki zvezi s slovenskim narodom ali njegovim ozemljem, so tu marljivo zbrana in vešče raztolmačena. V tem pogledu si pisatelj nikakor ni zastavil preozkih mej. Preje bi smeli reči, da je podal preveč, kakor premalo. Gotovo so še zgo-vinski viri, nanašajoči Be na slovensko zgodovino, kateri zbiratelju niso bili pristopni. Tu imajo nasledniki priložnost naprej zidati na temelju, ki je s tem delom postavljen in je vedno bolj izpopolnjevati. Se važnejše kot marljivo zbiranje, pa je kritično presojanje zgodovinskega gradiva. Doslej je bilo pri naših zgodovinarjih take razsodnosti večkrat pogrešati. Kosovi zgodovinski spisi pa se že od nekdaj odlikujejo po trezni, premišljeni sodbi, po vestnem uporabljanju zgodovinskih virov. In prav tako trezna razsodnost in vestnost se zrcali v tej zbirki. — Marsikateri napačni nazori in zgodovinske pravljice, ki so se bile udomačile v slovenskih zgodovinskih knjigah in spisih, bodo za vedno vzele slovo. Koliko časa se n. pr. naši zgodovinarji niso mogli zjediniti o vprašanju : Kedaj per njega, čimbolj ga grdč, tembolj je nad. Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Ljudski shod v Strugah odobrava postopanje katoliiko-narodne stranke v de ielnem zboru in jej izreka svoje popolno zaupanje. Posebno zaupanje izraia svojemu poslanou Fr. Jakliču za njegovo požrtvovalno in nesebično delovanje. Odločno pa protestira zoper preganjanje Jakličevo od katerekoli oblasti. 2. Obsoja sedanji krivični volilni red in zahteva splošno in enako volilno pravico. 3. Protestira proti odpravi slovenskega jezika pri koroških sodišč'h. 4. Ljudski shod v strugah obžaluje, da vsled političnega delovanja sodnika izginja pri ogromni večini prebivalcev ribniškega sodnega okraja potrebno zaupanje v nepri-stranost sodišča in tako slabi pravni čut ljudstva. Shod v Črnem vrhu. Preteklo nedeljo vršil se je tudi v Črnem vrhu ljudski shod in sicer v gostilniških prostorih g F.lipaRudolfa, kije bil izvoljen za predsednika. D ;želni poslanec, č. g. dekan Arko je v obilnem številu zbranim mižem prav poljudno razjasnil položaj v deželnem zboru. Pokazal je, kakšna krivici se godi kmetu in Slovencem sploh, ker vlada v deželi Ne mec. Te nezdrave razmere se ne bodo izpre-menile, dokler ljudstvo, ki plaču e večino davkov, ne dobi primernega zastopstva v deželnem zboru. Rizš riti se mora volivna pravica, in ko bo to zagotovljeno, p tem še le bo mogoče redno delovanje deželnega zbora. S /oj govor je razjasnjeval in utemeljeval g. poslanec s posameznimi slučaji iz deželnega zbora, n. pr. o podržavljenju idrijske realke, tako, da so mu zborovalci sledili z velikim zanimanjem in navaušenim odobravanjem. Po končanem govoru vpraša g. predsednik, če ima kdo kaj pripomniti. K besedi se oglasi zvest pristaš lib. stranke, g. Zagoda in stavi na g. poslanca smešna vprašanja, naj mu pojasn' kam je šlo tistih 30.000 K, ki so se izdali za dež. zbor. Tako je brai seveda v »Narodu«, ki je pisal, da je klerikalna stranka oškodovala deželo za ogromno svoto, in mož je hotel mogoče zvedeti na kak nač:n so si klerikalci prisvojili tiste lepe kroni oa. Ko mu g. govornik še drugič razloži, kilo je kriv, da deželni zbor ni redno deloval in ko mu pove, da poslanci kat nar. stranke svoje nagrede vporabljajo v koristne namene, tedaj g. Zsgoda ni vedel ničesar več reči. Gotovo je spoznal, kako se je osmešil s svojim modrim vprašanjem in uvidel, da bi bilo bolje, ko bi bil ubogal svojega dobrega soseda, ki ga je za »rekelc« nazaj vlekel, ko se je oglasil k besedi. Ker se nihče več ne oglasi, predlaga g. Lih iz Idrije s krepkimi bev a še vedno mladeniško nove Radeckega koračnice. Vojaki, ki dva dni niso dobili g >rke jedi pod zobe, korakajo kakor Napoleonovi zmagonosni gre-nadirji, ako jim godba igra koračnico avstrijskih veteranov. In kaj naj pore^emo o Madjaru, ki čuie glasove llakoozyjeve poskočnice? Ta mu zmede razum, da pleše in raja, kakor mlad arabski konj, ki uida iz tesne ograje In glejtel Dr. pl. Korber je spretno zaigral, kakor le on zna R »deckega koračnico, v Pešti pa grof Tisza Rnkoczyjevo poskoč-nioo. Ooema so ploskali, dasi so si nagibi toliko sorodni, kakor ogenj in voda. V avstrijski zbornici odmeva klio : »Proč od Ogrske!«, in v Pešti kriče : • Proč od Avstrije!« Dvomimo, da to nameravata avstrijski in ogrski min. predsednik. Sicer trdijo vladna glasila, da je dvoboj med Korberjem in Tiszo za sedaj končan, ali poglejta v zbornici, kjer divja boj med zastopniki obeh državnih polovic. Kakor so danes razmere v avstrijski zbornioi, je naravnost izključeno, da bi sedanja vlada dobila večino za nBgodbo. In na Ogrskem? Tu pa že bivši min. predsedniki in visoki dostojanstveniki javno proglašijo kot edino rcš'tav krize — razdelitev države, razdelitev armade, ločitev divjega zakona, konte dualizma. Baron B a n -ffy, bivši min. predsednik in najvišji cesarjev dvornik, zbira novo stranko pod novo madjarsko zastavo, ki ne pozna avstrijske barve, ki zavrača znamen|a skupne habsburške države. Minolo nedeljo je baron Bir,ffy v slojem javnem govoru rekel mej drugim: „Dr-žava je močna, ako je samostojna in neodvisna. Zato se Odrska ne more razvijati, ker je zvezana z Ajstrijo. Ojjri moramo zahtevati samostojno carinsko ozemlje. Ko sem bil na čelu vlade, nisem smel izsvati novega boja mod krono in narodom, ker cerkveno politični boji še niso bili pozabljeni. Toda Bedaj ječas, da se to vprašanje več ne odlaša. Ako sklenemo z Avstrijo nagodbo za deset let, potem je naša samostojnost za dolgo časa nemogoča. Treba bode žrtev, toda te so potrebne, to je dolžnost vsakega Ogra na korist domovine. Ž e danea morem reči, dabibila nadaljna gospodarska skupnost z koristim roda.« Ali more Košut, več zahtevat,? V čem ae loči baron Bar,ffy, prvi ogrski dvornik s Avstrijo zločin pr madjarskega o t i na- starosti Dr. slancev in kaj družini. bi sprejemal neutemeljene trditve. Zbirki strogost ni v škodo. Če še pripomnimo, da so regesti, kakor tudi uvod, pisani v lepi slovenščini, da so poleg njih natančno zabeleženi viri, iz katerih so zajeti, in večkrat tudi v latinščini ali grščini doslovno citirani, da je tisk lep in zunanja oblika zelo lična, potem smo menda površno označili poglavitne prednosti znamenite knjige. Čeprav izkušajo nekateri s preziranjem utajiti njeno vrednost, čeprav se strankarska zavist zaletuje ob znanstveno delo, ki je važno za ves slovenski narod, vendar se s tem prav nič ne zmanjša pomenljivi pojav na našem znanstvenem polju. „Gradivo", katero je pričel objavljati profesor Kos, je izredno dejanje v slovenskem zgodovinopisju. Monumentalni značaj se kaže na vsaki strani. Zato je to delo vzvišeno nad mrzko strankarsko kritiko, niti ga ne more uničiti preziranje gotovih krogov. Slovenci pa s tako taktiko le kažemo, da nismo več zmožni, priznati zasluženo hvalo znanstvenemu delu, ki nam je pred vsem omikanim svetom v čast. Dr.Jos. Gruden. cesarjev, od poBlanca Birabasa, lii pozna le Rakoczyievo melodijo? In nauk te komedije? Nauk je ta, da bodeta vladi sklenili novo nagodbo le s § 14 , ker je ustavna nagodba izključena. Tano ao poslanci le še strašila za birokrate, parlamentni ustavi pa znamenita posebnost v avstrijskem muzeju za starine. Politična debata. Danes je bil v avstrijski zbornici zopet političen ples; igrala je vojaška godba vedno j le Radeckega koračnico, v odmorih je od- , mevala Haydnova himna, ki je že zaradi j vsega spoštovanja vredna. j Kramar je v imenu čeških po j dajal vladi lepe nauke, kaj naj stori opusti, ako hoče mir v avstrijski j Sicer pa je dr. Krami f prepričan, } da sedanja vlada ne napravi miru, torej naj ^ bi to nBlogo prepustila spretnejšim rokam. Grof Dzieduszycki pa je v imenu Poljakov zagovarjal 8kuDnost zO/rsko. Ako se to posreči dr. pl. Ko/berju, dobro, Pollaki mu ne odreko podpore. Ako pa se Korberju ne posreči, naj se žrtvuje, kakor znani rimski junak Markus Kurcij, ki je v polni opravi s konjem vred skočil v prepad, da resi domovino. Dr. Ploj je v imenu »Slovanske zveze« mej živahnim odobravanjem jugoslovanskih in čeških poslane )v cč.tal min. predsedniku, da sicer jako lepo govori v ravnopravnosti, dela pa narobe, ker je »vjetnik nemške levice*, da se ganiti ne more in ne sme. V dokaz navaja zadnja uradniška imenovanja na Stajarskem in Koroškem, osobito pa postopanje nemških uradnikov pri koroških sodiščih proti slovenskemu jeziku. Korber-jeva vlada ni več nad strankami, kar bi morala biti kot uradniška, marveč je le izvrševalni odbor nemške levice. (Burno odobravanje.) V Avstriji je treba najprvo rešiti jezikovno vprašanje, a ne le na severu, marveč tudi na jugu. (Ž vahno odobravanj*.) Govo rita še danes dr. K a t h r e i n in Roman-c z u k. Jutri utegne biti ta razprava končana. moč države. Tretjeletnikov bb ne more odpustiti iz vojaške službe, ne da bi se poklicali novi rekrutje. Ako zbornica ne odobri kontingenta novincev, bo treba poklicati nadomestne rezerviste v službo. Govoril je 0 velikih koristih, ki so omenjene v vojaškem programu liberalne stranke za uve-ljavljenje madjarskega življa v skupni vojski. Posl. Pocsgay je imel dolg obstruk-c jaki govor. Potem predlaga predsednik, naj se izvoli jutri zbornični podpredsednik in 40 članov ogrske delegacije. Temu t ni ugovarjal nikdo. — Tisza vloži jutri pradlog, da so vršita vsak dan paralelni seji. Gref Apponyi je izjavil, da bo protestiral zoper ta predlog; opozicija bo v tem s'učaju mjbtž>a pričela t tehnično olstruk-cijo. Givori se, da meni Appoi yi izstopiti iz liberalne stranke, ako bo Tisza predlagal paralelne seje. D» izgublja vlada svejo moč po deželi, se vidi iz tega, da je bil trgovinski minister, ki Be je moral podvreči volitvam v Szat-maru, izvoljen le z neznatno večino. Po volitvah so opozicijonalci vdrli v volilni le kal in razbili pohištvo. Potem eo vlomili v kavarno, kjer so bili zbrani vladni pristaši in tam zopet raztolkli vse na drobno. — Tretjeletnike nameravajo odpustiti 1. jan Nova trozveza. Ruski listi radostno pozdravljajo najnovejše zbližanje med Italijo in Franc sko, ni jim pa po volji, da temu zbližanju kumuje prekanjena Anglija, ki ravno zdaj p š lja veliko »znanstveno" — pravzaprav vojaško — ekspedicijo v Tibet, da bi zamogla tudi s te strani pritiskati na Kino, seveda vedno proti Rusiji. V fraioskih listih čitamo dannadan o vedno veflji napetosti med Dunaiem in italijansko vlado v rimskem Kvinna u. Ravno te dni pa so iz Berolina sporočili na Dunaj: »Proti Italiji vam dajemo vedno prosta roke; Nemčija noče več niti prsta zganiti za italijanske interese. Naša nevtralnost vam je zagotovljena v slučaju ,nove Lške provokacije', nalik oni v Vidmu« (Uiine) Grof N gra, italijanski poslanik na Dunaju, skula sicer na vso moč, da rimske in tržaške kroge napelje k največji opreznosti napram Avstriji, ravno zato, ker za njim stoji Nemčija, ali italijanska vlada se ne čuti povse samo v tej „najiskrenejši zvezi v Evropi«. Sploh iz mnog h stvari je razvidno, da trozveža med Avstrijo, Nemčijo in Italijo ob-Btoji samo še po imenu. Na njeno meBto stopa nova trozveza: Anglija, Francija in Italija. j O tej novi zvezi pravijo, da ima prvo besedo mladi in edvažni italijanski krali, oziroma njegova žena, katero so baš zato, ker 1 je Slovanka, pozdiavili ob posetu v Parizu I tako, kakor se še nikdar ni nikjer zgodilo. Francozi upajo, rta bo ravno ta S ovanka i preprečila, d* Be Rusija ne loči od te tro-zveze. No, Rusija so je že umaknila na stran j in se približala Dunaju, ali samo zato, da zamore bolj paziti na prste Berolina. In tako smo sedaj priče splošne evropske koncentracije preti nenasitnim nemškim želiam ne samo za gospodstvom na Dunavu, nego tudi na Adriji in Levantu, v Mali Aziji in Perzijskem zalivu; vsi vidimo, kako se Nemčiji cede sline po Indiji. Dandanes je skoraj vb» Evropa proti nemška, in zato je tudi zavzeta za slobodn balkanskih narodov in za lepšo bodočnost Hrvatov. Položaj na Ogrskem. V včerajšnji seji državne zbornice se je zavrgel predlog, da bi cesarjev reskript glede sklicanja delegacij prišel v razpravo. Odklonjen jo bil tudi H o 11 o - jev prodlog, da pošlji — poslanska zbornica 10 in ma-gnatska 50 članov v delegacijo. V debati o rekrutni predlogi je govoril honved - minister N y i z i in povdarjal škodo, ki jo je povzročila obstrukcija glede na brambeno Kritičen položaj v avstrijski gosposki zbornici. V avstrijski gosposki zbornici je jako kritičen položaj. Mnogi člani gosposke zbornice so jako razburjeni vsled vojaških koncesij, katere so dobili Ogri. Varšavski list „S!owo" poroča, da je predsednik gosposke zbornice , knez Windischgraetz, predložil spomenico, v kateri se naznanja, da gosposka zbornica ne dovoli nobenega vinarja za skupno vojsko, ako Madjari dobe vojaške koncesije. Grof Schčnborn je izjavil, da bo v znamenje protesta odložil svoj mandat, vendar to ga prijatelji pregovorili, da tega ni storil. Nikaha skrivnost ni več, da v gosposki zbornici merodajni člani te zbornice obsojajo sedanji položaj. Francija. Zbornica je razpravljala zadnji čas o proračunu zunanjega ministrstva. Poslanec S e u b a t je izrazil nado, da se kmalu sklene francosko- angleška zveza, in se bo potem lahko omejilo oboroževanje. Francija dela za politiko miru. Minister Delcasse je razpravljal o balkanskem vprašanju in omenjal svoječasni reformni program, ki sta ga Ru-Bija in Avstrija predložili Turčiji, a poslednja ni bila v stanu izpeljati ga. Porta nima prav, da prostovoljno ne vzprejme teh zahtev. Francija bo obe državi podpirala, da se reforma uresniči. Minister je sporočil, da je ruski car z z a d o v o 1 j s t v o m pozdravil francosko - italijansko sporazum-Ijenje. Predsednik Loubet bo v kratkem šel v Rim; to potovanje bo velikega pomena. Zbornica je ministrovo izjavo odobrila 2490 proti 66 glasovi. Priloga 273 Ste v. „S1 o verica" dn6 35. novembra 19G3. Sultan in evropska kontrola. Zunanji turški minister Ttwfik paša je bil zadnja nedeljo pri avstrijskem in ruskem kontulu ter ju prosil, naj črtata prvo reformno zahtevo, in naj se dovoli Turčiji še nekaj č.ibh za premislek. Prošnja mu je bila odločno odbit9. Isti dan se je vršil svet turških ministrov, ki jo bil jako buren in jo trajal do polnoči. Vršil se je tudi v po nodeljek in večina ministrov jo bila zoper zahteve evropske kontrole Sultan je poklical parit To t predsednika dri. sveta in se ž njim posvetoval. Panama. Vstaja v Panami šo ni zahtevala niti kapljice krvi. Ta dežela se je odtrgala od republike Kolumbija in se proglasila za slo-bodno državo, ne da bi počil strel, V deželi zapovedujoči general je pri iz bruhu vstaje cdšel s svojo 485 mož šte vilno četo, namesto da bi se postavil v bran. Revolucija je zmagala brez boja. Nastala |e le vsled tega, ker vlada v Kolumbiji ni hotela odobriti pogodbe za zgradbo panamskega prekopa in jo hotela preprečiti. Mogoče je Panamce podkupila vlada Zdru ženih držav, a gotovo ni to, ker Panama sama čuti veliko potrebo, da se izkoplje ta predor. Združene države so priznale novo republiko takoj za samostojno državo. Pred sednik Kolumbije sicer ni s tem zadovoljen in si hoče Panamo zopet osvojiti, a to ni verjetno, ker mu stoji nasproti sever, ameriška Unija. Vojna nevarnost pa ni velika, ker so je Kolumbija izjavila, da se za deset milijonov dolarjev odreče vseh pravio na Panamo, ki šteje le 300.000 prebivalcev. Denar bo plačal brat, dolgi Jonatan, t. j. Zvezne dižave. Panamski zastopnik poroča, da se 1. januvarija 1904 snide konvencija, da podeli novi državi ustavo in trajno vlado. Iz brzojavk. Dunaj. Iz Korberjeve okolice se čuje, da jo Korber sklenil, zbornico, ako bo do božiča v njej divjala obstrukcija, tekom meseca januvarija razpust i t i. Dunaj. Fzm. baron Al bor i pre vzame v kr&tkom poveljstvo II. kora, ker bo general UtxUul Gyllenbach imenovan za prvega cesarjevega adjutanta. General P a a r stopi v pokoj. Dunaj. Listi poročajo, da namerava cesar Franc Jc sip I potovati v Rim, potr jer.o pa to poročilo še ni. Dunaj. Lueger pojde v Petrograd k razstavi predmetov za mladino. Dunaj. Krščanski soc'alci so v vče rajšnii seji interpelirali radi petrolejskega kartela. K r a k o v o. Poljska krščanska ljudska stranka bo imela januvarija meseca tu stran karski shod Stojaiovski namerava odstopiti od vodstva etranke, kateri je načeloval trideset let. Belgrad. Srbskega metropolita v Skcpbu, FismibariR. je z«dela kap. Belgrad. Zdravniki svetujejo kralju Petru, naj gre v Karlove vare. Kralj je jako bolthen. * Berolin. C ssr Viljem pojde dne 3 jan. tsa iu>r Bival bo cblje časa v Opatiji ali pa v Monacu. Belgrad. »B?ogradske Novosti*, ki so bile opetovano koiifi.cirane, so prenehale izhajati. Berolin. Pri mest lih občinskih vo litvah v Ciiarlottenburgu ho zmagali socialni demokratje, London. »Dai!y Msil« poroča, da so anarhisti v nedeljo zvečer poskusili spraviti raz tir vlak, v katerem se jo vozila itali janska kraljeva dvojica. Železniški paznik našel jo nagromsdenega ria progi polno ka menjE. Vojaka, ki je imel nalog, stražiti do tični del proge, so zaprli. Laški kralj in kra ljioj sta so nepoškodovana povrnila v Italijo. London. 1 z Tokio poročajo: Ruski poslanik v Soul je naznanil kore ai;8iii vladi, da bo Runja odločno nastopila proti temu, da bi koreans';a vlada odprla Gongampha in Infota. Koreanska vlada je odgovorila, da protestira preti kršenju su-verenitete Koreje. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. novembra. Slovensko-nemška zvezana Kranj skem izku5a izrabiti celo postopanje štajar skih Slovencev, da bi se opravičila. To jo žo največja predrzni st, da se upa zveza na Kranjskem, zasnovana zoper slovensko ljudstvo, primerjati z nastopom štajarskih Slo vencev, ki hočojo slovenskomu ljudstvu pri dobiti več pravic in od slučaja do slučaja ukrepajo z drugimi kmetskimi poslanci, kar so jim zdi za njihovega kmeta koristno. To je torej ravno nasprotno. Poleg tega je slo-vensko-nemška zveza trdno zvezana gospo- dujoča večina, kater3 je celo glede na šolstvo toliko narodna, da pošilja dr. Schafferja v deželni šolski svet. Liberalni u5itelji — razbijavci katollško-narodnlh shodov ? Liberalni učitelji torej izkušajo izvajati svoj sklep, da hi razbijali s pijanimi frkolinčki ljudske shode katoliško narodnih mež, ki se posvetujejo, kako bi so razmere v naši deželi obrnile na bolje. Zoper to je najboljše sredstvo, da tam, kjer liberalno učiteljstvo dela zgago, ljudje sklenejo resolucijo, v kateri povedo, kakšno plačo in koliko žele dati takemu učitelju, ki se trudi, da bi osleparil ljudstvo za volilno pravico. Pametni učitelj Jaklič se trudi, da bi učiteljstvu pridobil ugled in našel sredstev, da z b o 1 j š a učiteljsko gmotno stanje, prismojeni liberalci pa to njegovo delo podirajo. To jim povemo, da noben napad na katoliško-narodno stranko no bo ostal brez kazni! Dokler ne da liberalno učiteljstvo javno zadoščenja, ne pride v razpravo zboljšanje plač. To stoji. Zdaj pa mislite, kar hočete! Nam bo žal, ako bodo morali trpeti tudi nedolžni zaradi pobalinstva neksterih sirovih »Narodovcov«. Rafaelovo društvo na Dunaju, ki je že mnogo dobrega storilo tudi našim slovenskim izseljencem, se je na podlagi volitev izza nedavno zvršenega občnega zbora kon Btituiralo. Drugi podpredsednik društvu je prof. dr. J a n e ž i č. Zapisnikarjev namestnik pa Jan. Kalan. Dva Slovenca ima torej v odboru. Upati smemo, da se sedaj res kmalu vresniči tako v živo segajoči, praktični nasvet ameriških slovenskih duhov nikov, naj so naš m izseljencem naklonijo dobrote, ki jih daje Rafaelovo društvo. Osebne vesti. V pokoj je stopil svetnik dež. vlade in lokalni komisar za agrarne operacije na Kranjskem, g. Rudolf grof Margheri. — Dosedanji asistent lokal, komisarja, okrajni komisar gosp. dr. Ivan V r t a č n i k, je imenovan lokalnim komisarjem za agrarne operacije na Kranjskem. — Doktorjem filozofije je bil včeraj na vseučilišču v Gradcu promoviran g. med. univ. dr. Ivan Lenarčič Sprememba na vodstvu finančnega ravnateljstva v Trstu. Današnji „Sole" donaša vest, da bo sedanji finančni ravnatelj v Trstu, dvorni Bvetnik g. Oton Zimmermann, pozvan v ministrstvo in da pride na njegovo mesto dvorni svetnik in sedanji finančni ravnatelj v Zadru, gosp. Hočevar. Umeščen jo bil danes na župnijo Ihan č. g. A n t o n A n t o n č i č , doslej župnik na Planini pr; Vipavi. »Gorenjec" in „sleparski gostilničarji." Modrijan Puc se jo skobacal v uvodnem članku „G renjca", kakor pravi, na dvo glavni kolesi, ki danes gonita „našo klerikalno politiko." Ti dve kolesi Bta mu: konsumna društva in škofovi zavodi. Pire larba syojo bralce, da ti „nesrečni konsumi kmetom vse požre" in da vkljub t*.mu konsumi ne morejo priti „na zeleno travo." Zaradi te prismojeno pisave bi tio bili prijeli Pirca za ušesa, kor „Otroškemu vrtcu" sploh prizanašamo, ali prijeti ga moramo zato, ker ima ta možic prekratek spomin. V uvodnem članku piše namreč zoper konsumna društva sploh, na četrti strani istega lista pa pokaže kot velike sleparje največjo nasprotnike konsumov, namreč — gostilničarje. Piše se mu tako: »Dandanes so po gostilnah okrog po deželi že silno težko dobi dobro naravno vino. Skoro v vsth kmečkih krčmah se postavi pred gosta namesto vina le neka ponarejena kolobocija, ki ima po vsem drugem več duha in okusa kakor po vinu, naj eč seveda po Špiritu! Nekateri gostilničarji kar no morejo pustiti vina pri miru v kleti. Naj dobedo dobrega, mešajo in broz-gajo ga z raznimi zopornimi in cenenimi tvariaami tako dolgo, da ga spridijo popolnoma." — V tem tonu gre pridiga gostilničarjem naprej, kajti Pire pridiguje kaj rad in dolgo. Saj pa tudi zna. Bolj uspešna pa bo šo ta lepa pridiga, ako se bo vstopil prihodnjič oblastni Pire, kadar bo zbral zopet dr. Tavčar svoje napredne notranjske »ode-ruhe" in »poštene" liberalno gorenjske gostilničarje na shod zoper konsume v Ljub- ljano, ako se bo široko vstopil na prag »Narodnega Doma" in bo prihajajočim »na prednim poštenjakom" omenjeno pridigo iz »Gorenjca" na glas prebral. Notranjski »oderuhi" in Gorenjski »sleparji" bodo potem ložjp kričali zoper gospodarsko organizacijo slovenskega ljudstva in — Pire ž njimi, Heinovo glasilo. »Slovenski Narod« včeraj zopot zagovarja Heina. Postal je bolj uraden, nego »Laibncher Zoitung«. Izjave za Heina, katere so celo za »Laibachcr Ztg.« preneumne, podaja »Narod«. Kar so tiče ve selice Salezijancev na starem strelišču, smo svoje stališče odločno povedali v »Slovencu«. Tudi iz takratnega nastopa je vsak spoznal, da n a m ekscelonce niso nič, ampak vse čast in korist slovenskega ljudstva. — V morju utopil se je v Trstu neki Anton Kure t. — Hrvatska zmaga. Pri obč. vo litvah v Roču, kjer so Lahi imeli v rokah ves obč. zastop, so včeraj Hrvatje zmagali v III. volilnem razredu. — Zagrebški župan pl. Mošinsky. kot ss govori, bo odstopil. Sledil mu bo prof. Kršnjavi. — Županom v Postojini je bil izvoljen g. Gregor Piki. — K železniškemu predoru v Hrušioi je došla včeraj komisiji«, ki se po svetujo, kako odstraniti razne zapreke pri zgradbi predora. — Iz Kranja se nam poroča: Družinski večer, ki ga jo priredilo zadnjo ne doljo našo »Izobraževalno in zabavno društvo Kranj", se je posrečil v vsakem oziru popolnoma. Udoležilo se ga je mnogobrojno občinstvo; bilo je zbranih nad 200 oseb, članov z družinami in gostov. Vse je pri jetno iznenadila nova dvorana v blesteči električni luči in lični oder, zlasti še zastor, na katerem je naslikal jako spretno gospod Bradaška »Stari Kranj" iz leta 1644. Prvič jo nastopil društveni orkester, živahno aklamiran, kar jo v prvi vrsti zasluga gosp. kaplana H y b ž š k a. Pod vodstvom organista g. M o h o r j a sta zapela moški in mešani zbor več umetnih pesmi — posebno je ugajala »Planinska" in Hubadove narodne. V poljudnem govoru jo podal gosp. dekan K o b 1 a r jasno sliko prihoda Slovencev v ntšd kraje. Za zabavo pa bo skrbeli klepar, mizar in pleskar, ki so z ozirom na novi oder v kupletih povedali nam marsikatero šaljivo in resno; najboljša pohvala jim je bilo splošno ploskanje. Skratka: Združeno je bilo koristno in prijetno; dokaz je temu tudi splošno zadovoljstvo in velika vstrajnost, s katero so sledili zbrani precej obširnemu programu. Vsa pohvala tudi postrežbi in kuhinji gosp. Jegiiča. — V nedeljo, 29. t. m, priredi društvo o b p o 1 5 uri popoldne predavanje v društvenih pro štorih. — Službo sta zamenjala poštna oficijala F r. Dolu v Trstu in Teodor K e i 1 v Tržiču. — Imenovanje. Pomorski podčastniki Lov Bobi«, Josip Rudolf in Viljem Z u p e 1 j so imenovani poštnim asistent m. — Premeščen je poštni oficijal Veko-slav M b t e j <51 č iz Pazina v Trst. — Poštna vest. Cesar jo z odiočbo od 8. listopada t. 1. podelil milostno c. kr. poštnemu, svetniku g. A r t u r j u Mar-cocchia pl. M a r c a i u i v Trstu na slov in značaj višjega poštnega svetnika, oprostivši ga pristojbin. — Budimo narodno zavest Kako nuino potrebno je še buditi mej Slovenci narodno zavest, kažejo sledeči podatki: Na Dunaju je zapisalo izmed oseb, rojenih na Slovenskem, 1259 slovenski občevalni jezik, rojenih pa jo bilo v popolnoma slo venskih okrajih 6404 in v pretežno sloven. okrajih3004(skupa) 9408). pristojnih pa 11.920. Še značiInejšo sliko kaže statistika glede Gradca. Od 9222 oseb, rojenih v popolnoma slovenskih okrajih, jo zapisalo v Gradcu slovenski občevalni jezik samo 632 oseb, in od 3313 oseb, rojenih na Kranjskem, samo 461. V T r s t u jo bilo v času štetja vso skupaj 10.1-32 oseb iz Kranjskega, in sicer 8910 iz docela slovenskih krajev, in ostali iz pretežno slovenskih krajev, a skoro vsi so vpisani za Italijane, namreč 6153, in le 2972 jih je zapisalo slovenski občevalni jezik. To jo tem bolj čudno, ker se je na celem Kranjskem zapisalo mani oseb z italijanskim občevalnim jezikom (v vsem 256) nego v Trstu tistih, ki so prišli s Kranjskega. D »si torej na Kranjskem ni Italijanov, naj bi vendar bilo prišlo iz Kranjskega v Trst 6153 oseb z italijanskim občevalnim jezikom. — Deželna zavarovalnica za govejo živino. Zakonski načrt, katerega je sklenil goriški deželni zbor in s katerim se ustanavlja deželna zavarovalnica za govejo živino, je dobil najviš|e potrjenje. Zategadelj stopi dotična deželna postava kmalu v veljavo. Ker bodo morale tudi že obstoječe zavarovalnice za govejo živino računati z omenjeno novo postavo, bodo vse take zavarovalnice na Goriškem imele razgovor dnč 30. novembra v Gorici v gostilni „pri zlatom križu«. — Nova Sola v Tolminu. V Tolminu se otvori s početkom šolskega leta 1904/05 državna pripravljavnica za učiteljska izobra-vališča. V ta namen je postavljen v državni proračun za tretji del leta znesek 951 K. — Predor pod Kostanjevioo pri Gorioi. Predor pod Kostanjevico pri Gorici na bohinjBki železniški črti je prevrtan. V soboto zjutraj ob 4. uri zadeli so delavci od obeh strani drugi na druge. Trebalo je torej 3 mesece in 17 dnij, da so predrli predor. — Novice od D. M. v Polju. Naj dena utopljenka. Truplo dekle M. Novak, ki je utonila v Vodmatu, so našli v Ljubljanici ter je prepeljali v tukajšnjo mrtvašnico. — V Ljubljanico sko-č i I. Dne 24. t. m. je skočil v Zalogu v Ljubljanico hlapec pri Gradišku, K. Bil je udan žganju. Ko je šel v Ljubljanico, je bil baje trezeu. — Za makedonske begunce je izdal odbor v Sofiji oklic na vse Slovane, kateri prosi pomoči. Oklic pravi: »Pero ne more narisati trpljenja in bede tega potlačenega naroda. Od 1895 leta do današnjega dne je poklanih 150.000 duš, do 2000 vasi uničenih in spremenjenih v prah in pepel, med katerimi so oplenjena mesta Bitolje, Kruševo, Mehomie in mnoga druga. Okoli 35 000 nesrečnih vdov, večinoma a 3—4 otroci, kateri so lačni, nagi in bosi, se potepa in blodi, kakor plašna zver po gorah in umirajo lakote, ker so jim divje tuiške druhali vzele kruh ter vse opustošile in ople-nile. Ako se zdaj, v tem skrajnem času, temu nesrečnemu narodu ne priskoči v pomoč, zgine z lica zemlje. Vsa Makedonija in OdrinBko okrožje sta v živem plamenu in s krvjo oblita ; kristijanska trupla pokrivajo polja in travnike in nad njimi se skupljajo črni krokarji in orli, namesto grobarjev in duhovnikov, ki bi jih pokopali. Usužnjence vežejo na debla, a pod njimi pa netijo ogenj in nesrečniki škripljejo z zobmi in njih strašen krik čuti je več milj na daleč. — Bratje ! Na to stran meje se je rešilo več nego 100 000 beguncev, ali v kakem stanju so ?! Nagi, bosi, lačni, ranjeni, bolni, z bolnimi otroci v naročji in vse to so skoro samo žene, katerim so možje poklani. Turške vojašnico so prepolne žen in deklet, okoli njih pa je samo nasilje, zverstvo in neusahljiva strast besnega Turka, katere meče isti na cesto, ko si je nasitil živinsko strast. Strašno je videti 4000 deklet, katere postanejo v kratkem posili-matere ter a krščenim mlekom podoje plod prokletega turškega vraga. Zdravniške pomoči takorekoč ni, pa tudi hrano pomanjkuje. Kužne bolezni mečejo vsak dan nesrečnike v hladni grob Zato, bratje, pomagajte, pomagajte in zopet pomagajte ! ! Svobodna Bolgarija ne more sama pomagati, ker je primorana vzdrževati vojsko, s katero čuva mejo pred turškimi napadi. Makedonija je postala klavnica, kakor pred tremi leti Carigrad in Ar menija, kjer je bilo poklanih čez 300000 nesrečnih Armencev. Ravno to misli Turek napraviti tudi v Makedoniji G e r m a n i j a gieda na svojo korist, želi, da Turek uniči slovanstvo v Makedoniji, da jo naseli s svojim živijo m.« — Darovo sprejema »Slavjansko blagotvoriteljno družestvo v So fiji« ter se isti objavljajo v bolgarskih listih : »Večerna pošta«, »Dnevnik« in »Sofijsko Vedomosti«. — Iz Olševka, 22. novem. 1903. Naš učitelj Ferjan hoče na vsak način kot bli-ščeča luč izpod mernika na mizo. Doslej je bil še nekam skromen; pošiljal je plodove svojega truda v »Gorenjca«. Sedaj mu je pa Pirčevo glasilo naenkrat postalo preobskurno; zato si je prebral in Bicer si je izbral »Narod«, ki naj mu odpre svoje predale, da vanje strese svojo modrost. V tem oziru se mu je precej ustreglo in v eni zadnjih številk se že blišči njegovo ime pod nekim kon-fuznim dopisom »iz O ševka«. V njem se nam kažo kot dobrega poznavatelja »ligvor-janske morale«. Pa saj bo je tudi lahko poučil o njej iz stanovskega evangelija, ki sliši na ime »nemčurska nerodnost«. Nadalje imenitno krtači »klerikalne Sončurjane", ki po njegovem mnenju niti ne vedo, „kaj in kje jo Jaklič«, dasiravno ga občina za občino soglasno proglaša častnim občanom, medtem ko glas o Ferjanu seže k večjemu iz 01-ševka do velesovškega Sajovca in do »viao-škega vodje,". No pa le nikar pres'abo ne sodimo! Čeravno ni toliko znan kot politik, je pa zato tem izbornejša učiteljska moč; saj je ravno to njegov poklic in to je tudi nekaj. Kot učitelj si v dopisu želi kar »sto nadzornikov", ki naj bi občudovali vspehe na njegovi šoli. Presrečni Olševk, ki se lahko ponašaš s takim odgojiteljem svojo dece! In ta svitla luč ti celo kmalu zasveti na nad-učiteljskom mestu; saj so oče župan rekli, da ne bodo imeli nič zoper to; »visoški vodja" bo pa tudi brez dvoma njihovega mne- nj«. Ker v dopisu pravite, da Senčurjanom ne razodenete imena tega strašnega »viso-škega vodje«, upamo, da ga nam ne bodete zamolčali; saj smo vendar vsi iz iste vasi. Ali je mar on tista znana metla, ki je v nedeljo na nekem shodu liberalce pometala, v ponedeljek pa že po Kranju Eržena iskala, da bi mu opravičila svoje nedeljsko pometanje ? Ati je mar to oni zaupnik katoliškonarodne stranke, ki je na njenem zaupnem shodu prisegal na njen prapor, čez par me seoev pa prestopil v sovražni tabor? Ali je »visoški vodja« tisti značaj, katerega ste Vi z usiljevanjem „Naroda« in »Gorenjoa« iz katoliškega narodnjaka z lahkoto prelevili v liberalca? Brez dvoma bo eden izmed teh treh. Ce nam še odgovorite, zakaj Bte bili zadnjič obsojeni in kake izraze rabite o škofih in drugi duhovščini, potem bomo z Vami zadovoljni. Le to Vas prosimo, da glede slovnice, pravopisja in spisja odgovor pravilno sestavite; drugače utegnemo nanj opo zoriti onih »Bto nadzornikov". Ti bi Vas v zadnjem slučaju zaradi svoje nepristranosti brez dvoma kvalificirali ne za „kaum ver vvendbar", ampak za »giinzlich unverwend-bar«. No, pa zaradi tega vsejedno lahko postanete naš gospod nadučitelj, saj mi smo z malim zadovoljni. Zato pa le mirni bedite! — Zahteve državnih uslužbencev. V ljudski dvorani dunajske mestne hiše se je vršil splošen Bhod državnih uslužbencev. Na Bhod, ki je bil dobro obiskan, so došli tudi odposlanci iz Štajarskega, Koroškega in Moravskega. Soglasno je bila vsprejeta naslednja resolucija, v kateri so označene vse zahteve in želje državnih uslužbencev vseh vrst: 1. Naprava službene pragmatike za vse panoge državne službe; 2. odprava štirih plačilnih razredov in napredovanje po služ benih letih; 3. vštetje aktivitetnih doklad v pokojnino proti plačevanju v to potrebnih odstotnih doneskov; 4. Znižanje službovanja od 40 na 35, v dotičnih strokah, katerih služba traja 16 ur dnevno, na 30 let (n. pr. v jetnišnicah, kaznilnicah, paznicah, bolnicah 1. dr ); 5. zvišanje pokojnine za vdove in sirote ter prispevka za vzgojo; 6. določenje provizoričnega in pomožnega dela za eno leto, in 7. določenje pavšala za obleko. — V drugi resoluciji so bile označene želje in zahteve uslužbencev na pošti in pri brzo javu na sledeči način: 1. Za poštne pomožne delavce določenje provizorija za eno leto; 2. za druge kategorije: a) odprava nekih napredovalnih stopenj; b) priznanje starostne doklade k pokojnini; c) znižanje sluibova nja od 40 na 35 let; d) vračunanje aktivi tetnih doklad k pokojnini in njih zvišanje; e) zvišanje pokojnine za vdove na 600 kron in njeno zvišanje po službenih letih soproga; 3 za paznike pri brzojavu in telefonu : a) dovoljenje mesečnega pavšala 60 K za delo na progi; b) zvišanje delavskih doklad od 2 K 80 h na 4 K ; c) dovoljenje dvojne službene oprave; d) zvišanje v Galiciji navad nega pavšala za konja od 480 K na 840. K letno ; e) zvišanje pisalnega pavšala od 2 K 80 h na 12 K; 4. za poštne nastavljence na deželi: a) prevzetje poštnega ravnateljstva za nastavljanje in odpuščanje poštnih nastavljencev ; razdeljenje, napredovanje in določenje plač, kakor pri drugih uslužbencih; c) izdaja knjige s pravicami in dolžnostmi; d) starostno preskrkljenje in pokojnine vdov in sirot; e) poštno ravnateljstvo naj plačuje uslužbence, ki preskrbujejo dela na kolo dvoru, ako se jim prigodi kaka nesreča. Ljubljanske novice. Ljubljanski občinski svet Ljubljana spi. K včerajšnji občinski seji je prišlo izvanredno veliko občinstva, ki je pričakovalo, da pride v razgovor zadeva nadporočnika Btickhla z županom. Občinski zastop je molčal in občinstvo se ie razšlo. Sedaj pa slovensko občinstvo po Ljubljani dalje mirno spi. Da bi v Trstu ali v Gradcu kak nadporočnik vtikal se v govor županov, ki mora vendar imeti prosto besedo v imenu občinstva, tedaj bi bil ondi vihar, ki bi dotičnega častnika zavrnil v one meje, v katerih mora vsak častnik biti, da ne pride v nasprotje s civilnim prebivalstvom. Župan ni naš političen prijatelj, a kadar nastopa edino kot slovenski župan Ljubljane, tedaj se ne po mišljujemo, da tudi mi branimo njegovo stališče. V takih slučajih kakor je zgoraj opisani, bi vstalo v Gradcu in v Trstu vse meščanstvo in bi odločno protestiralo proti nastopu častnika Biiokhla ter najodločnejše zahtevalo, da zapusti Ljubljano. L;ubljana pa spi! Pričakujemo od krogov, ki so najbližji županu, da pričro akcijo, ki bo gotovi go-s, odi dala respekt pred Slovenc1. Predvsem to zahtevamo od ljubljanskega občinskega sveta! Dnevni red včerajšnje seje je bil jako suhoparen. O regulaciji mesta onkraj južne železnice ob ceBti na Rožnik se je sklenilo, da se Cesta na Rožnik razširi od 10 na 12 metrov, da bo svet mej železnico in cesto regulira v načrtu določeni smeri in da se pri tobačni tovarni projektirana cesta nekoliko odmakne. — Prošnja mestne policijske straže za po- višanje vsakoletnega pavšala za obutev je bila odklonjena. Istoitko je bila odklonjena prošnja za stalno nagrado šolskim slugam j na I. in II. mestni deški ljudski šoli in na ' slovenski dekliški osemrazrednici. — Nagrado pomožni vrtnarici na II. mestnem ' otroškem vrtcu, Ani Goruoovi, je občinski svet zvišal na mesečnih 60 kron. — Na j knadno se je dovolilo kredita 5000 kron za podaljšanje ondotnih cevi po Miklošičevi ce- ! j sti, po Dalmatinovih ulicah itd. — Prošnji gospe Uršule aouvan in g Fr. Munde za večjo uporabo vode je občinski svet odklo-| nil. — Občinski svet je sklenil dati 2000 K za polaganje novih kabljev za elektriko po Knalljevib ulicah do novega poslopja „Na j rodne tiskarne". Dalje je sklenil občinski svet, da bo dovoljeno prevažati prešiče iz okuženih okrajev s kolodvora le v vozu, katerega naroči v ta namen msgiBtrat, ki tudi seBtavi cenik za tako prevažanje. i Proračun mestnegavodo-tvoda za leto 1904 izkazuje prebitka 34.869 K 86 v Upraviteljstvo je predlagalo , da se kontrola o porabi vede poostri in da ; se naj upeljejo povsod vodomeri ter da se naroči gospodarjem naj skrbe, da bodo cevi ; po katerih je napeljana veda v stranišče pravilno položene, da ne bo treba porabiti velike množine vode za to, da cevi ne zamrznejo. Obč. svet je te predloge odobril. Nenavaden prizor i je gotovo, ako v ljubljanskem občin, svetu kdo pove kaj, ne da bi mu prej zavezal usta klub. To se je včeraj zgedilo. Obč. svetnik Velkavrh je stavil predlog, naj se računa hišnim gospodarjem poraba vode četrtletno, ne pa na mesec. Ta predlog je bil odklonjen, ker je obč. svetnik poročevalec Š u -b i c povdarjal, da bi mestna, blagajna pri tem trpela. Občinski svetnik Subic je dejal, da bi se morali vsi taki predlogi prej naznaniti klubu, ker „kam pa pridemo«, če se bodo nakrat vrgli pred občinski svet taki predlogi, kakor je bil zadnjič predlog, naj se da društveni godbi podpora 1200 kron in je j dotični predlog občinski svet sprejel. Občin, svetnik dr. Kušar razburjen odgovarja, da ] s svojim predlogom ni preloputnil občin, sveta, ker predlog je bil v o d a e k u. Ako ! pa kaj edsek odkloni, ne sledi iz tega, da ; bi morali po odseku tudi v plenumu občin, sveta imeti zamašenausta. Proračuna mestne klavnice in vodovoda. Proračun mestne klavnice j za leto 1904 izkazuje prebitka 19.210 kron. 1 Občinski svet je sklenil, da se kredit za napravo železnih mizic, ki še niso napravljene, ohrani, in da se naj naročilo izvrši. Občin ski svetnik Kozak je grajal domačo tvrdko, ki je delo prevzela, a je ne izvrši. Kurjava »Schulvereinske* šole na mestne stroške Nekaj takega bi bil včeraj odobril obč. svet, da ni g. svetnik Žužek pravočasno pieprečil. Na realki imajo centralno kurjavo, s katero se torej kurijo tudi pro stori • »schulvereinske« šole, ki je nameščena v realki. Včerai je bil pred obč. svetom predlog za dovolitev letnega prispevka za pomagača pri centralni kurjavi na vičji re alki in odsek je priporočal ugodno rešitev. Obč. svetnik Zuiek je priporočal, naj se zadeva vrne odseku ker vendar ne gre, pri spevit ludi za kurjavo »Schulvereinske« šole. Odsek naj si o stvari natančnejše pouči. Obč. svetnik L e n č e : »Kranjska bra nilnica ima dovolj denarja«. Javni seji je sledila tajna seja. Bazar v korist „Marijanišču". Damski odbor „marijaniški" prireja v e 1 e z a n i -miv bazar, na katerega že zdaj opozarjamo. Razstavljena bodo krasna ročna dela. Bazar bo trajal od ponedeljka, dne 3 0. novembra, do sobote. Prostori: Pri Slonu'. Koncertni mojster Hubad nevarno bolan. Poroča se, da je koncertni vodja »Glasbene Matice« g. Matej Hubad v Cirkvenici nevarno bolan G. deželni šolski nadzornik Hubad se bo podal k bolnemu bratu. Obolelemu g. vodji Hubadu želimo skorajšnjega ozdravljenja! Poročil se je danes v cerkvi sv. Petra učitelj gosp. Ivan Vozel iz Trebnjega z prospod čno Olgo Rom, c. kr. poštarico v Trebnjem. Nemški realci imajo spet svoje shaja lišče pri »Kleeblatt« v Florijanskih ulicah, kjer hajlaio in pri pivu in vinu časte svoje nemške bogove. V nedeljo po noči okoli 1. ure so se ti fantiči pijani, kakor muhe, vračali domov, hejlali in se zaletavali v ljudi in jih atakirali. Neki mlečnozobnež je uoil nad enim gosp dom: »Ich gib dir eine Watsc;hen, dass d:ch der Teulel holt«. In tervenirati je morala menda celo policija. Osleparjena izposojevalka koles Dne 20. t. m prišel je k Ani Gore, izpi sojevalki koles v Sidnijskih ulicah št 3, nek mlad človek in jo prosil, naj mu posodi za dva uri bicikel. Gorčeva je posodila kolo ne znancu in ta jej je pristojbino takoj plačal in zapisal na listek, da je Karol Schaftelner, stanujoč na Rimski cesti št. 18. Ker dotičnik čez dve uri in tudi drugi dan ni pripeljal kolesa nazaj, šla je Gorčeva na R msko cesto v omenjeno hišo povprašat, če stanuje tu kaki Schalfelner. V hiši ga ni nihče poznal. Ana Gorčeva še danes ni dobila bi cikla nazaj in ga menda tudi ne bode. Opeharjeni izseljenci. Včeraj pripeljalo se je iz Amerike v Ljubljano 212 oseb, ka tere je spremljal neki agent. Ljudje so trdili, da so že v Ameriki plačali vožnjo do Zagreba in do Reke, pa niso imeli za to no banih dokazov v roki, pa tudi agent ni imel ničesar. Tukaj bi bili morali na kolodvoru plačati sami vožnjo do Reke in do Zagreba, pa je policija agenta primorala, da je brzo javil po denar svoji družbi v Basel in da je potem vožnjo plaval. Napačna detektiva. Pred dnevi prišla sta v Lassnikovo gostilno dva trgovska pomočnika in se tu natakaricama izdala za po licijskega uradnika in detektiva. Grozila sta natakaricama, da jih lahko aretirata, ker sta ponoči z vojakom okoli hodili in jih izročila sodniji, česar sta se natakarici bali. Ogenj. V Baumgartnerjevi hiši na Franca Jožefa cesti je bil predvčerajšnjim nastal ogenj. Kuharica baronice Gossicheve, Ana Walzer, postavila je bila zaboj na smeti, mej katerimi je bilo nekaj gorečega oglja, na hodniku v hiši. Smeti so se vnele in zaboj je začel goreti. Pogorele so dile na hodniku in ožgala vrata. Ogenj je kuharica sama opazila in pogasila. Slovensko pevsko društvo »Lipa« je imela svoj izredni občni zbor v nedeljo dnč 22. t m. V odbor so bili sledeči gg. izvoljeni. Predsednikom: Pavel Balog, pod predsednikom: Ivan Benčan, tajnikom : Albert Briifach, blagajnikom: ^ Karol Kapelj, odborniki: Josip Podbevšek, Štefan Strenya, Radivoj Dežman. Pregledovalca računov: Albin Pavšek, Zvonimir Masle. Pevovodja: g. Pavel Balog. Sekundant avskultanta Pavlička v zadnjem dvoboju je bil nadporočnik B ii c k h e 1. Povsod in vedno Btickhel! Strah pred stražnikom. Janoz Zaje, hlapec pri Juvančiču v S.ški, je podil konja z vozom po frančiškanskem mostu in Mestnem trgu, ne da bi poslušal policaja, ni ga je opominjal. Slednjič je stražnik stekel za njim in skočil na voz, a Zaiec ga je hotel pahniti na tla. Pri Mayerjevi hiši pa se je konj spodtaknil in padel, in tedaj je bilo mogoče hlapca aretovati. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Preziranjeslovenščine. Restavrater F a n t i n i priredi danes vojaški koncert, h kateremu vabi občinstvo s s a m o n e m -š k i m i lepaki. Slovenski gostje naj ga po-uče o dostojnosti. Vojak pobegnil. Dne 20. t. m. pobegnil je iz brambovske vojašnice prostak Jakob Kosec iz Vel. Brusnic in se do daneB še ni vrnil. V blaznico. Danes ponoči pripeljali so v blaznico na Studencu finančnega uradnika Ivana Omana in klavniškega hlapca Primoža Teršana. Splašen konj pobil dečka. Pri kovaču Weissu v Konjušnih ulicah splašil se je danes opoludne hlapcu Franu Kolarju, sta- f i nujoč v Kolizejskih ulicah št. 4, konj in mu ; ; všel. Mej dirjanjem po Trnovem in Krako- ! ! vem je podrl v Gradaških ulicah 6 let sta- j rega mesarjevega sina Alojzija Andlovica, 1 kateri se je pri padcu na obrazu pobil. Izmišljen napad. Pred dnevi smo priob- ; Tčili vest, da je bil hššnik Karol Svetič, sta- j nujoč na sv. Petra nasipu štev. 53, due 15. t. m. na poti iz Stepanove vasi domov blizu Kodellijevega gradu napaden in oropan. Sedaj pa se je drgnalo, da vse to ni res. Sve-tic je uro, verižico in prstan, o katerih je dejal, da mu jih je napadalec vzel, prodal v Stepanovi vasi, denar pa je zapil. Poškodbe, ki jih je imel, jih je zadobil, ko je padel na tla in se zvrnil v trnje. Svetic je orožnikom sam priznal, da si je napad izmislil. Z električne železnice. Ivan Vinc. hla pec pri Manji Vovk v Stepanovi vasi št. 10 vozil je včeraj zvečer na Poljanski cesti po tiru električne cestne železnice in sa ni mogel na dano znamenje izogniti električnemu vozu tako, da je ta zadel v njegov voz. Nesreča se ni nobena zgodila. 2000 kron našel. Poštni sluga Rudolf Trdina je našel danes zjutraj v bližini hotela »Štrukelj« denarnico, v kateri je bilo nad 2000 kron. Denarnico je bila izgubila gospa Dima Tavčarjeva, stanujoča v Predilnih ulicah št. 10. V Ameriko je včiraj odpotovalo z juž nega kolodvora 152 izseljencev — 16 Slovencev in 136 Hrvatov. Koncert Društvena tfodba priredi v četrtek, dne 26. t. mes. društveni konc rt pri » L 1 o y d u «. Člani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 40 v. Razne stvari. Mfajnovojit od rasnih stran? Dve deklici vkradeni. V bližini Tangres sta pred nekaj dnevi brez sledu zginili dve doklici v starosti 11 in 13 tet. Bržkone so ju odvedli ciganje. — Trojni umor. V ruski vasi Ljachovci v okra} SiJomir je vstrelil 18!etni zastavonoša Gu-barševsky svojo mačeho in njena 2 otroka ter se potem sam naznanil oblasti. — Enajstletni morilec. Kakor se poroča iz Vel. Becskereka, je llletni Ervin Pavel svojega tovariša Nikolaja Findlinga iz maščevanja zabodel v srce. Nato je obvestil o tem svojem činu umorjenčeve stariše ter se sam naznanil orožništvu. — Vulkan S t r o m b o 1 i je pričel bljuvati od 11. do 18 t. m. — Napad z bombo. V Ir-dingu Be je izvršil atentat z bombo na pod jetnika Zanardellija. Poleg njegovega sina je ubitih še 6 oseb, ranjenih pa 16 To je maščevanje enega od 500 delavcev, ki bo bili v soboto odpuščeni. — Nov kardinal. Iz Budimpešte se poroča, da bo v kratkem nadškof S a m a s s a imenovan kardinslom. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj; 25. novembra. Danes nadaljuje zbornica razpravo o izjavi ministrskega predsednika. Posegel je v | debato tudi 'pl. Korber, ki se je glede koroških zadev postavil popolnoma na nemško- nacijonalno stališče ter naravnost izjavil, da bo vlada vzdr-i žala krivico, ki se godi koroškim Slo-| vencem. Dejal je: Vlada je namera-I vala (!) razmere na Koroškem zboljšati, ! ali pred kakim agitatorjem se ne more ; umakniti. Koga je tu Korber mislil, ni J treba dolgo pomišljati. Korber je na-| dalje dejal, da na razmerah, katere so j navajali češki govorniki, ni vlada kriva . ter je vso krivdo naprtil češki obstruk-! ciji. Fresl kriči. Stein kliče: „Molči, tat, | ukradel si nekoč žepno uro!". Fresl je nato poslal Steinu priče. Korberjeva izvajanja so slovanske poslance jako razburila in jih prepričala, da od te vlade ni pričakovali dobrega Slovanom. Kaka je prava resnica na Korberjevi izjavi, da je vlada hotela urediti razmere na Koroškem, se vidi iz dejstva, da so nedavno zopet izšle krivične naredbe proti rabi slovenščine pri koroških sodiščih, katerih naredb Korber ni tajil. Edina pot proti taki vladi je obstrukcija. Dunaj, 25. novembra. Po dobesednem prečitanju došlih ulog, kar je trajalo pol ure, je v današnji seji drž. zbora govoril nemški liberalec G r o ss, ki je povdarjal potrebo enotne armade. Govoril je proti češkim zahtevam in dejal, da je sporazumljenje s Cehi toliko časa nemogoče, dokler vzdržujejo svoje zahteve. Pozival je vlado, naj odločno nastopi proti Cehom in naj s krepko roko napravi „red" v državi. Nato je pričel govoriti Ferjančič. Dunaj, 25. novembra. V današnji seji državnega zbora je državni poslanec dr. Žitnik vložil na nauč-nega ministra interpelacijo glede šolskih razmer na Koroškem, kjer učitelji v popolnoma slovenskih krajih niso zmožni slovenskega jezika in so tako ljudske šole postale ger-manizatorični zavodi. Kot dokaz je posebno navajal šoli v Pre valj ah in Lešah. V Prevaljah, kjer je 90 odstotkov slovenskih otrok, učitelji ne znajo slovenski. Dunaj, 25. nov. Uradni listi pri-občujejo sklicanje delegacij na dan 15. dec. Budimpešta, 25. nov. Iz kraja, kjer se vrši danes dopolnilna držav-nozborska volitev in kjer kandidira Tisza, se poroča o velikih izgredih. Volitev se vrši pod velikim terorizmom. Dva volivca sta ustreljena, en ubit. Dva skednja gorita. Budimpešta, 25. nov. Podpredsednikom drž. zbora je bil izvoljen baron Felitzsch. Nato je zbornica izvolila delegacije ter je nadaljevala debato o vojaških novincih. Gradec, 25. novembra. Poročilo o dinamitnem atentatu v Irdingu se uradoma pojasnjujejo tako, da je bilo poslopje podjetja za zgradbo železniškega predora vsled neprevidnosti razrušeno po dinamitni eksploziji. Praga, 25. novembra. Danes se je pričela obravnava proti bivšim urad- iiikom sv. Vaolavske založne. Deficita so obtoženci napravili 8 milijonov kron. Inomost, 25. nov. Pri demonstracijah proti profesorju Gubernati so Nemci oddali en strel iz revolverja, ki pa ni zadel profesorja. Laški in nemški dijaki so se stepli. Več dijakov je ranjenih. Draždane, 25. nov. Vse časopisje se bavi z novim dvornim škandalom. Prijateljica sedanje grofice Montignoso in sestra avstrijske nadvojvodinje Blan-ke, soproga princa Friderika Schonburg Waldenburg, 28 let stara princezinja Alice je pobegnila s svojim kočijažem Lahom Emilio Matterni. Njena sestra je pred leti pobegnila s slikarjem Fol-chi. Uradno časopisje skuša zadevo zakriti in trdi, da je princezinja sama zapustila moža, ter se podala na jug. Padua, 25. nov. Tu so bile velike demonstracije povodom dogodkov v Inomostu. Berolin, 25. decembra. Cesar Viljem se bo meseca decembra udeleževal že dvornih lovov. Petrograd, 25. nov. Iz Tokio je prišlo poročilo, da je proti ruskemu brodovju, ki je na poti v Port Arthur, poslala nasproti japonska vlada japonsko brodovje, da prepreči združitev tega dela ruskega brodovja z onim delom, ki je že v Port Arthurju. lii*u«iiiva. (Bralno društvo »Lipa«) na Slapu pri Vipavi bode imelo svoi redni ob?, zbor v nedeljo, dne 29. nov. 1903 popoldne, z navadnim vsporedom. Meteorologično porodilo. V /lina nad morjem 306.2 m, aiednji sraini tlak 736'0 mm Cas «pa-(oniji Stanje Tempe*' ih •3 8 i barometri,. ratnra _ po | Vetrerl. Nebo t ram. Celiljo 1 9. zvefi. | 742 4 | 7. zjutr. «■2 | sr jzaU. | del. obl" 25 73 S 5 obl. 4 5 j sr. ssvzh. ,2. popol.| 735*0 | 7-2 | , | » | Srednja vCerajSnja tomDftratura 6-3* normale 17* 00 Rogaški Styria-vre!ec 1393 50 - 5 |B zdravilna voda zoper uljesa v želodcu in krče, zoper Brightovo vnetje obisti, zdravnlMk0 katare v sapniku, priporočeno! v želodcu in črevah Izvrstni kislinasto diatheso, 1467 zdravimi sladkorno use. bolezen, uspehi i teles, zaprtje, bolezni v jetrih ' Medicinalni konjak garantirano pristni vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija Camis & Sfock Trst-Barkovlje. '/, steklenice K 5 — V, » » 2 60- Dobiva se v vseli boljših trgovinah. Najboljše Čistilno sredstvo je svetovno znani Globua čistilni Izvleček za vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta za zrcala in okna. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. b24 6 12-3 Zltl ***> <315 II e dn6 26. novembra 1903, (Termin.) Na budimpeštantkl borsi: PSenica ia april.....K 7 K9 , 7-70 Ri za april.................> 6(58 Oves za april .........5'4W . 5 50 Koruza za maj 1904 .....» 5'l9 » 5 20 (Efektiv). Dunajski trg. Plenica banaSka.......K 7'80 do 8-35 Rž južne železnice ........7 95 , 8.35 ..........................6 75 » 6 90 Ječmen , .........6 50 „ 7 60 ob Tisi .....„ 610 » 7"20 Koruza ogrska stara.......6 35 , 6-55 , nova ...,.„ 5 35 » 6 6U Cinkvant stari...... > . — - — » novi.......» 6 65 „ 7'— Oves srednji........ , 5.70 » 6 95 Fižol..........7 50 > 13 26 P" 1545 1-1 1'režalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša predobra mati, gospa Frančiška Flis, nadučiteljeva vdova in posestnlca v Laškem trgu danes, previdena s svetotajstvi za umirajoče, po kratki bolezni v svojem 87. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v četrtek, 26. t. m , popoludne ob 4. uri. Sv. maše zadušnice brale se bodo v petek v nadžupni cerkvi sv. Martina. Laški trg, dne 24. nov. 1903. Žalujoči ostali. 1 .>■/>> A-'. Ravno ]e izšel Stenski koledar >.\\.\ \v/. \v/. \v-/. VV < Xy>V~> za leto 1Q04 Cena 40 vinarjev, po pošti 50 vinarjev. Prodaja ga založnik Jernej BahoveG, trgovina papirja, v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 2. 1546 3—1 te mi m \v/. V-"A.V> \v/. sv/. >v < vi>N>> VV ,<>•'/. v-^V.V-. \v/. .v