. KUPUJTE
lOJNE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v tem listu so uspešni
buy
INITIO •*ATE«
ENAKOPRAVNO
■'H..
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
LETO xxvm.
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest \ Slovene Daily
in Ohio ★
Best Advertising Medium
J/ICTORY
BUY
UNITBD STATES
ONDS STAMPS
^'oclina no delu za obnovo Slovenije
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA); NOVEMBER 14, 1945


^ ® katero je vzel Theodore Andrica, pred |ja otroke nekje v Sloveniji, ki razbijajo be-utrdbo, katero so zgradili Nemci tekom"
«tavi
Veliki izgredi ameriških mornarjev v mestu Honolulu
ŠTEVILKA (NUMBER) 265
_____________
®din;^ v Sloveniji prednjači v delu za obnovo la ^°^'®žnika razdejanih trgov in vasi. Mladenka ^ it prejema odlikovanje za zasluge, katere si g	tozadevno v svojem domačem kraju.
■	Courtesy of "Cleveland Press"
^^Hca na obisku pri Rev. Slapsaka, ki vzornih Slovencev
C	in značilno je peto poročilo Theodorja
orespondenta "Cleveland Pressa," ki se nahaja g ^ Sloveniji, kajti iz tega poročila se jasno vidi, j,^.|®®lna so natolcevanja tistih elementov med na-/Jo, da v novi Jugoslaviji ni nobene svobode, ra-®^iuniste" in da sedanja vlada "preganja" katoli-Slovence. V Ljubljani napisano poročilo se

/
isku

staršev Rev. Ju-pomočnika pri fa-ri sv. Lovrenca v Clevelandu, sem imel posebno priliko in vesel je, seznaniti se s slovensko družino, katero bi se moglo smatrati za simbol ^ onih solidnih, lijj ,. poštenih, resnih t ki napravljajo deželo. ^ doktorice Ama-,7^ zašel na dom g.
na Skopolijevi
A	nasloV mi je
predno sem ^J^velanda. Bila je z velikim vr-

'i
y
"j
>'7
,,ir->
ped je bila
'^na.
t'T
^ v Ameriki
P^srčno sprejeta r 75 /"^žnatega obra?a. :V;'«ni oče S

3
Rev. Slap-bilo doma; bila
cerkvi, kjer je bil leti Rev. Slap-
\ u>il
^ duhovnika. Po-
doma starejša
Sa. Ana Rott,
se sedaj nahaja na službenem mestu v Št. Jerneju, in Tinčka, ki je nuna v Ljubljani. Ga. Rott, hči, ki živi pri starših v Ljubljani, je mati petih otrok, kate-
HONOLULU, Havajski otoki, 13. novembra. — Snoči in danes zgodaj zjutraj je drhal, sestoječa iz kakih tisoč ameriških mornarjev in častnikov z bajoneti in krepelci divjala skozi rezidenčne dele tega mesta, in vzelo je par ur, predno je vojaška in mestna policija napravila red v mestu.
Mornarji in častniki, ki so odgovorni za izgrede, pravijo, da so se tega koraka poslužili, da odgovorijo na ponovne napade, katere vprizarjajo na mornarje ob večernih urah nižinski elementi, ki so znani pod imenom ''Gooks", kar je nekaj podobnega kot "Zoot-suiters" v nekaterih mestih v Zed. državah— namreč mladi fantalini, ki nosijo izredno široke madrave hlače in provocirajo nemire z izzivalnim vedenjem na ulicah in v javnih prostorih.
Tekom izgredov je bilo aretiranih 50 mornarjev in mornariških častnikov. Neki 75-letni moški z imenom Joseph Guth-ridge, je vsled razburjenja, ko je gledal divjanje na ulicah, umrl za srčno kapjo.
INDONEZI IZBRALI NOVEGA VODITELJA
BATA VIA, 13. novembra.—Gibanje za indoneško neodvisnost je dobilo danes novo lice, ko je dr. Sukarno, predsednik nepriznane indoneške republike odstopil, nakar je bil na njegovo mesto izbran zmernejši predstavnik gibanja, dosedanji zunanji minister Sultan Sjahrir.
Med tem se bitka za mornariško bazo Soerabaja nadaljuje. Glasom zjwlnjih vesti so britske indjjske čete prodrle v srce n%esta, kjer se je nahajalo središče in-doneškega odpora.
Nov grob
FRANCES OWENS
Kot smo včeraj poročali, je v ponedeljek okrog 4. ure popoldne umrla v mestni bolnišnici Frances Owens, rojena Prelo-gar, stara 41 let. Stanovala je na 4018 Buxton Rd., So. Euclid. Bila je članica društva Collin-woodske Slovenke št/ 22 SDZ in CIO unije pri Fisher Body Co. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, F 2/c Adolpha na Pacifiku, očeta Feliksa, in dve sestri Anno in Irene Hočevar. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Gregorija na Green Rd. v So. Euclid, in nato na Calvary pokopališče.
Mrs. Field apelira Za obleko za Jugoslovane
CHICAGO, 111.^ Znana Mrs. Marshall Field, soproga lastnika chicaškega dnevnika "The Chicago Sun ', je objavila v nedeljo apel za pomoč in »obleko za Jugoslovane. Mrs. .Field je načelnica ženskega oddelka, ki zbira darovane obleke za Jugoslavijo. Kampanja se je pričela 22. oktobra in se konča 30. novembra. Glavni stan je na 123 W. Madison St. v Chicagi.
Mrs. Field pravi v svojem apelu, da 80^ jugoslovanskih ljudi ni primerno oblečenih: Zato količine v darovanju oblačil ni določeno, ampak se bo sprejelo vse vrste obleke fti vse, kar kdo more dati v ta namen. Potrebuje se vse. Mrs. Field pravi dalje: "Tu je resnično vprašanje umiranja in življenja. Mali suknjič lahko reši otroka pred smrtjo. Med Jugoslovani je kazala tabela umrljivosti med vojno 15%. Da bo umrljivost v teh razmerah še višja je skoro gotovo."
Mrs. Field povdarja v apelu: "Amerikanci so pozdravljali Jugoslovane, ko so se upirali Nemcem," po tem pa je dodala; "Mi jim moramo ta dolg zdaj poplačati in ne dopuščati, da bi zgub-Ijali po nepotrebnem svoja življenja."
............................
PISMA IZ STAREGA KRAJA
"Povedala sta nama, da so baš pred par dnevi prejeli prvo karto od Rev. Slapsaka, ki je bila oddana na pošto v Clevelandu 23. junija in da upajo, da bo moje poročilo z novicami o družini preje dospelo v Cleveland kot pa njihov odgovor.
"Slapšakovo družino je pred kratkim zadel hud udarec. Žaluje namreč za hčerko Maro, sestro Rev. Slapsaka, ki je 14.
aprila po kratki bolezni umrla,
baš ko je končala zdravniške študije. Dali so mi več Marinih slik, da ponesem v Cleveland.
Oče je bil 43 let učitelj v Ljubljani
S, smrtjo M'are imajo Slapša-kovi še osem živečih otrok. Rev.
Julij Slapšak v Clevelandu; Dora, ki je poročena v Ribnici;
France in Stane, ki sta poročena v Belgradu; Mila, ki je bolničarka v Kranju, Božidar, ki domov jih še ni in si jih tudi je nedavno postal duhovnik in ne želimo."
Značilno poročilo iz Toplic na DolGnjskomi drugo prihaja iz Jesenic
Mrs. Frances Gorjanc, stanujoča na 19314 Arrowhead Ave., dobro poznana in delavna, narodno zavedna in napredna Slovenka, je dobila dvoje pisem iz domovine. Prvo ji pošilja njen "brat Ivan Sober iz 70*^110 na Dolenjskem, drugo ji piše njen nečak Viktor Medic iz Jesenic na Gorenjskem.
Prvo pismo tako jasno pove, kako so slovenske izdajice (belogardisti, plavogardisti in črna roka) sodelovali z okupatorjem —z fašisti in nacisti.
O tistih izdajicah, za katere nabirajo po Ameriki, pravi Ivan Sober tako-le: "V Toplicah imamo 22 žrtev; iz Toplic jih je bilo devet pri belogardistih, domačih izdajalcih; nekaj jih je že padlo, za nekaj se jih ne ve, kje so, ker
Prvo pismo, napisano v Toplicah 20. septembra 1945 je sledeče vsebine:
"Draga sestra Francka: "Tvoje pismo sem prejel. Ker
jetno prav gotovo ne. Takoj, ko so okupatorji zasedli Jugoslavijo, začelo se je gorje. Gotovo si čitala v časopisih, kaj so vsa počenjali :
"Vasi požigali, ljudi streljali, žive ljudi v kako poslopje segna-li in zažgali. Nato se je začel beg moških in mladih žensk v gozdove in so se organizirali v partizansko vojsko, a tisti, ki smo ostali doma, smo se organizirali in skrbeli za hrano partizanom.
"Ker je bilo med našimi domačimi precej izdajte, sem bil že Ipta 1941 aretiran od Italijanov, presedel dva meseca v zaporu, oddan na vojno sodišče. Drugo leto sem bil aretiran še' štirikrat,
"Leta 1943 so naši izdajalci (belogardisti) aretirali mene ženo in enega sina. Po aretaci ji so nas takoj postavili pred hišo, da nas bodo ustrelili .
(Dalje na 2. strani)
rih najmlajši, Tomažek, je star mi tako malo pišeš, bom jaz šest mesecev.	'	imel toliko več pisanja o teh šti-
(Dalje na 2. strani)
rih letih, kako smo se imeli. Pri- povratek!
NA OBISKU
Na obisk k svoji hčeri v Washington, D. C., se poda Anna Skully, 6802 St. Clair Ave. Želimo ji obilo zabave in srečen
Moralni napredek mora dohiteti zna
Attlee člane kongresa
Naši fantje-vojaici
Častno je bil odpuščen od mornarice MMM 1/c Charles A. Vintar, sin Mr. in Mrs. Anton Vintar, 19205 Muskoka Ave. Prihodnji mesec bo tri leta, odkar je odšel v službo Strica Sama. Onstran morja na Pacifiku se je nahajal 29 mesecev.
*
Pfc. Albin M. Podboy, sin obče poznanih Mr. in Mrs. Mike Podboy, 15250 Lake Shore Blvd., je bil častno odpuščen od vojakov, pri katerih se je nahajal 29 mesecev. Preko morja je bil 19 mesecev in bil je odlikovan z medaljo za lepo vedenje in s štirimi bojnimi zvezdami,
v
Cpl. Edward J. Rozance, sin poznane družine Mr. in Mrs. John Rožanc, 15216 Lucknow Ave., je zopet doma, častno odpuščen od vojakov, pri katerih se je nahajal od marca 1943. Preko morja je odšel v februarju 1944. •
Njegov brat Pfc Ivan je pred par dnevi prišel na 60-dnevni dopust iz Berlina, kjer se je nahajal šest mesecev. V vojaški služ-bi je od junija 1942, ter pričakuje, da bo po dopustu častno odpuščen.
*
Na 30-dnevnemu dopustu se nahaja Joe Matteucic, S 3/c, sin Mrs. Rose Resetič, 15012 Hale Ave. Prihodnji marec bo tri leta, odkar služi pri mornarici. Na 24. novembra se bo javil na glavnemu stanu v Clevelandu, odkjer bo poslan naprej v svrho nadaljne službe.
Njegov polbrat Stanley Resetič se tudi nahaja pri mornarici, dočim je bil drugi polbrat Louis Resetič po pet-letni službi pri armadi, častno odpuščen.
Svet čaka pogin, ako ne bo začel praktično izvajati načel krščanskega bratstva in se naučil živeti v miru med seboj
WASHINGTON, 13. novembra — Britski premier Clement Attlee je imel danes pred obema zbornicama kongre-i govor, v katerem je svaril, da civilizacija ne bo prežive-atomske bombe, ako narodi ne bodo sprejeli krščanskega principa, da smo si vsi bratje.
Novi socialistični ministrski predsednik Velike Britanije je izjavil, da nevarnost, ki danes preti človeštvu je zapopadena v tem, ker je njegov moralni napredek daleč zaostal za odkritji na polju materijalne znanosti.
Način sodobnega mišljenja je napačen
"Velika napaka je," je rekel Attlee, "misliti neprestano o vojni in kako vojno preprečiti.
Mesto tega bi morali neprestano misliti, kako bomo zgradili,
svet, v katerem bo mogoč mir.
Ko sem zadnji teden govoril v Londonu, sem rekel, da se temelj miru nahaja v srcih ljudi, in moje globoko prepričanje je,
da čim bolj se ljudstva sveta spoznajo med seboj, tem manjša bo možnost, da se ustvari čustveno razpoloženje, v katerem je vojna mogoča.
"Iz tega razloga," je nadalje-
NOVE HIŠE V ZGRADBI
Iz urada korporacije za pozidavo pogorišča, se sporoča zanimivost, da se je včeraj začelo z gradbenim delom na petih morda šestih hišah na E. 61 St., za katere so podpisali kon-trakt sledeči: John Potokar, Rt. Rev. B., J. Ponikvar, Frank Za-krajšek. Frank in Mary Credence, Mr. Kosta in Iva Trupinich. Tem se namerava pridružiti tudi korporacija z zgradbo ene hiše. Hiša, ki bo vsa zidana in moderna, ne sme presegati cene $10,000, in v kolikor bo mogoče, bodo stale manj. Arhitekt je Mr. George Voinovich, kontraktor pa firma Roediger Construction Co., Inc. Skušalo se bo te hiše dogotoviti še pred zimo.
POUK V ANGLEŠČINI
V Norwood javni knjižnici na 6405 Superior Ave. se vršijo te-Čaji v angleščini in pouk za državljanstvo za moške in ženske. Pouk se vrši od 1. do 3. ure popoldne. Za začetnike se vrši pouk vsak ponedeljek in sredo, za one, ki so že nekoliko vešči jezika pa vsak torek in četrtek.
Učiteljica je Mabel McCarthy, ki je med našimi rojaki znana, ter vabi, da bi se čim več oseb poslužilo tega pouka.
val britski premier, "mora biti naša organizacija Združenih narodov, v katero imam globoko vero, nekaj več kot papirnat sporazum med vladami. Biti mora izraz volje preprostega ljudstva vseh dežel na svetu."
Besede priznanja za Roose-velta, Churchilla in Stalina
Govor premierja je bil' splošnega značaja in se ni bavil s podrobnostmi ožjega sodelovanja med tremi velikimi vojnimi zaveznicami, toda dal je visoko priznanje možem, ki so vodili Ameriko, Anglijo in Rusijo sko. zi vojno. Rekel je:
"V borbi proti silam tiran-stva bosta imeni teh dveh mož, Churchilla in Roosevelta skupno z imenom generalisima Stalina, za vse čase zvezana v znamenju velikih dejanj, ki so bila izvršena pod njihovim vodstvom."
SANS nabral za pomožno akcijo $103,804,75
(Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta)
Komaj pred dobrim letom je bil organiziran skupni re-lifni fond Amerikancev južnoslovanskega porekla, da pomaga zbirati denarne in materialne prispevke za takojšnjo pomoč narodom Jugoslavije. Zvezne oblasti so mu nadele dolgo in konfuzno ime War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent (WRFASSD), toda največkrat smo re-ferirali nanj kot "Relifna akcija Združenega odbora." Tej novi pomožni akciji se je takoj od začetka pridružil tudi SANS, ki je med svojimi člani in podružnicami pomagal zbirati finančne prispevke ter darove v blagu za takojšnjo pomoč najpotrebnejšim v Jugoslaviji.
Prvi finančni prispevek nam*.............
je poslala 10. oktobra lanskega leta naša agilna podružnica št.
33, Bridgeport, Ohio. Pridružile so se ji druge, apel za takojšnjo pomoč je podprla večina postojank JPO-SS, velika večina naših podpol-nih organizacij, društev ter posameznikov. Ko zaključujemo prvo leto našega prizadevanja za čim večjo materialno pomoč Jugoslaviji, nam kažejo številke naslednje rezultate:
Finančni prispevki za relifno akcijo potom SANSa znašajo $103,804.75 do 7. novembra 1945. Naši Slovenci so nadalje prispevali do $20,000 v gotovini, katera vsota ni šla skozi SANS-ov urad, temveč je bila poslana naravnost na blagajništvo v New Yorku. Istočasno so naši ameriški Slovenci nabrali nad sto ton različnega materiala— obleke, perila, odej, čevljev, raznovrstne hrane, mila, medikalij
in krugih skrajno potrebnih stvari, kar je vse bilo odposlano v Jugoslavijo ter tam tudi prejeto. Nabrano blago predstavlja ocenjeno vrednost nad $200,000.
Poleg tega so Slovenci prispevali za pomožno akcijo WRFASSD tudi potom skupnih jugoslovanskih odborov po raznih naselbinah, in to v denarju in blagu. Naša kolektivna prizadevanja na relifnem polju torej znašajo najmanj $350,000 vrednosti.
Co 30. septembra je WRFASSD nabral v gotovini $722,-617,56, v blagu pa $686,325.46, torej v skupni vrednosti $1,408,-942.98 v 11 mesecih. Pošiljke poslanega blaga predstavljajo vrednost $1,001,749.84, od katere vsote je bilo v oktobru poslano za $390,670.82. Če primerjamo te številke s prispevki ameriških Slovencev, tedaj lahko ugotovimo, da predstavlja slo-(Dalje na 2. strani)
w
t' '
3lUAl5a
enakopravnost
^ENAKOPRAVNOST'
__Owned and PubUsbed by
m AnUOAH JUGOSLAV PBINTINO AND FUBLISHINQ CO. ffU BT. OIiAIR AVENUE — HENDERSON 6311-11 iHind Every Day Except Sundays and HoUdayi BUBSORIFnON RATES. rfOENE NAROČNINI)
Bt Carrier In Cleveland and by Mali Out of Town:
(Fo ramaSalcu v Cleveland In po pošti Izven me#ta):
ror One Year — (Za eelo leto)____
Wot Hall Year — (Za pol leta) ___________giO
For S Months — (Za ■ meaaoe)__________________2.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexteo':
iPo po6U V Clevelandu, Kanadi In MehlU):
for One Year — (Za celo leto)	'____
For Hall Year — (Za pol leta) _____________
For 9 Montbm — (Za • ommm) ________
14. novembra,
194»
ai£o _ t.oo _ ue
ror Europe, Boutb America and Other Foreign Countries;
(Za Evropo, Južno Ameriko lo druge inoumske driave):
For One Year — (Za celo leto)________f« 00
for Halt Year - (Za pol leta)_____________________
entered m Second Clas* Matter April 28tli, lfil8 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congreu of March 8rd, 1S79.
Donald BeU 10. N. A.);
MOLOTOV JE ODGOVORIL TRUMANU
Trajalo bo nekaj časa, predno bomo prebavili govor komisarja Molotova o zunanji politiki. Prvo, kar je presenetljivo, je to, da je govoril Molotov in ne Stalin. Toda iz govora samega izhaja, da Stalin nikakor nima namena umakniti se v ozadje, in da je slej kot prej duševni vodja Rusije in odločilna osebnost v njeni zunanji politiki.
Druga značilna poteza je ta, da se je začela proslava ruske revolucije z govorom o zunanji politiki. Iz tega sledi, da so zadeve zunanje politike danes v Sovjetski Rusiji na prvem mestu.
Redko se pripeti, da dobi ruski narod tako podrobne podatke o sovjetski zunanji politiki. To je zato, ker je bil govor namenjen v prvi vrsti zunanjemu svetu — najbolj pač Washingtonu. Molotov je odgovarjal predsedniku Tru-manu na njegov govor o priliki obletnice mornarice.
Predsednik Truman je bil prvi, ki je poskusil obnoviti odnosa je pretrgane na londonski konferenci, ko je poslal ^vojega ambasadorja h Stalinu. Trumanov govor je bil tudi v celoti priobčen v ruskem časopisju. Ruski prvaki bi bili mogli odgovoriti preko svojih diplomatov, a so raje stopili v javnost.
Molotov se ni lotil razprave o načelih, katera je objavil predsednik Truman. Bil je mnogo bolj stvaren in se podal bolj v podrobnosti — govoril je o atomski bombi in o denacifikaciji Evrope, o nemških reparacijah in pokrajinskih blokih držav, o oboroževanju in o razdelitvi velepo-sestev v Evropi, o tem, kako Rusi razumevajo poj m demokracija. Dotaknil se je predmetov kot svoboda časopisja, antisemitizem, kontrolna komisija za Japonsko, razmerje velikih treh in bodočnost organizacije zedinjenih narodov.
Največ odobravanja je doživel ruski državnik, ko je dejal, da bo prišel čas, ko bo Rusija imela atomsko energijo, in še mnogo drugega. Toda zopet, Molotov tega ni re-kel v onem delu govora, v katerem je razpravljal o oboroževanju in poudarjal, da nobena tehnična tajnost v današnjem času ne more več ostati prikrita, ali posest ene same države ali skupine držav. To zatrdilo je prišlo šele pozneje v njegovem govoru, tam, kjer je razpravljal o'tehničnem napredku in raziskovanju v svrhe miru. Zelo pazljivo se je torej izognil vtisu, ki bi mogel sicer nastati, da namerava Rusija proizvajati in vporabljati atomske bombe. Nikjer ni zahteval, da naj Zedinjene države dele z Rusi svoje skrivnosti glede atomske energije. Dejal je le, da si jih bo Rusija sama tudi preskrbela.
V bistvu je torej Molotov rekel predsedniku Truma-nu naslednje: Vaša politika ni realistična. Mesto, da govorite o atomski energiji, dajte, da se pomenimo nekoliko o vprašanju razoroževanjd. Ko je govoril o balkanskih problemih, je izpustil najmočnejši argument, ki mu je bil na razpolago, namreč, popolna svoboda volitev, ki so se vršile na Madžarskem. Dejal je, da je razdelitev veleposestev star problem v Evropi in da Sovjetska unija ni odgovorna za levičarsko smer v teh deželah. Poudaril je, da obljuba' krimske deklaracije, da bodo izbrisani tudi zadnji sledovi nacizma in fašizma, ni izpolnjena. "V nekaterih deželah še vedno velja načelo, da naj svoboda govora in časopisja pomeni, da prodanim lakajem fašizma ni treba nobene kamu-flaže za njihovo propagando," je dejal.
Molotov je tudi naglašal, d^ program za reparacije, glede katerega so se bili sporazumeli veliki trije v Pots-damu, še vedno ni v izvedbi, navzlic velikanskim potrebam Rusije, ki fnora nadomestiti, kar so Nemci odnesli iz dežele. To je bil tudi Molotovov odgovor Trumanu na izjave glede vrednosti mednarodnih sporazumov.
Ko je Molotov govoril o zadevi zahodnega bloka, katerega smatra za odkrito grožnjo proti Sovjetski uniji, so bile njegove besede naslovljene Britaniji in Franciji, ne pa Ameriki. Ne da bi omenil besedo "vzhodni blok," Molotov zanikuje, da bi bila Rusija zgradila svoj lastni blok na vzhodu. On zahteva, da prevzamejo veliki trije odgovornost za svetovni mir, ter da se poslužujejo kot orodja pri tem organizacije zedinjenih narodov. Tu svari sovjetski prvak pred tem, da bi postala organizacija zedinjenih narodov orodje ene ali dveh sil, ki je očividno spomin na londonsko konferenco, kjer je imel vedno štiri glase proti sebi in Sovjetski uniji.
PISMA IZ STAREGA KRAJA
^Nadaljevanje s 1. strani)
"V istem času pa se je nabralo toliko naših domačih pred hišo, da so se belogardisti kar premislili. Nato so mene in sina vklenili in odpeljali proti Semiču. Med potjo so mislili napraviti, kar so preje nameravali, pa so naju mogli kar po naključju izpustiti. Seveda, spet ne kar tako lahko in gladko. Naju so pretepli tako, da je sin imel pod-pludbe 14 dni na telesu.
"Od tistega dne nisem več čakal doma. Smo se takoj umaknili. Sin je odšel v partizane.
"Leta 1942 je bila velika italijanska ofenziva z vsem orožjem in zrakoplovi čez Rog, da bi uničili partizane, pa se jim je ponesrečilo.
Po tej ofenzivi jih je še več odšlo v partizane.
"Veliko pa so jih odpeljali v internacijo, če so jih dobili doma ali na cesti. Tudi moja dva sina sta bila v internaciji, eden je prišel domov po razpadu Italije, a drugega pa so Nemci odpeljali v zloglasno taborišče Dachau. Prišel pa je sedaj domov, ko so isto taborišče osvobodili Amerikanci.
"Leta 1943, štirinajst dni pred kapitulacijo Italije, so prihrumeli Italijani in belogardisti v Toplice ter zažgali Strnišeto-vo hišo, občinsko hišo in mojo hišo. Takoj nato pa so jih napadli partizani in jih odbili nazaj proti Novem mestu. Med tem pa so ženske pogasile ogenj, tako da stanovanje ni pogorelo, le pohištvo in kuhinjska oprema. Pokradli pa so vse, kar jim je prišlo pod roke, od najmanjše stvari pa do največje. Vzeli so tudi moj denar, 1,200 dinarjev iz Amerike in čez pet tisoč srenjskega denarja.
"Porušenih je tudi več stavb od bombardiranja; Hiša Siterja Ign^Lcija, Kulavčeve dve, Goren-škove, Kastelčeve, nekdanje Stravsove. Poškodovanih pa je še mnogo drugih. Sedaj bomo počasi zopet pričeli obnavljati gospodarstva, v kolikor bomo pač mogli, ker sedaj je bolj revščina na vseh koncih.
"V Toplicah imamo 22 žrtev; iz Toplic jih je bilo devet pri belogardistih, domačih izdajicah;, nekaj jih je že padlo, za nekaj se ne ve, kje so, domov jih še in si jih tudi ne želimo.
"V letu 1944, dne 30.'oktobra, je padel tudi moj sin. V Trebnem od Pršinatovega Načeta pa hčerka Anica. Dva moja sina sta v Rusiji, dva pa sta tukaj v vojski. Tako da sem na stara leta sam z ženo za. delo. Hčerka je stara sedaj 10 let in en sin 14 let, pa študira na gimnaziji.
"Zadnje tedne pred razpadom Nemčije, so še veliko škode napravili v vaseh; Meniška vas, Podhosta do Poljan, ker je naša vojska šla takrat na Primorsko, da so tam zasedli Trst, Gorico in Reko. Mi smo ostali brez vojaštva, zato so takrat imeli prosto pot, da so udrli iz Novega mesta in Žužemberka v naše kraje. Vsa, ta okupatorska vojska je bila sestavljena iz belogardistov, črne roke, ruskih Mongolov, italijanskih fašistov in Nemcev.
"Kar je bilo nas, da smo bili v nevarnosti pred temi razbojniki, smo se za 14 dni umaknili v Gorski kotor. Iz okolice Toplic nas je bilo okoli 350 civilistov. Veliko jih je bilo iste čase v Dalmaciji, ker so odšli že par mesecev preje.
"Ko smo prišli domov, je bilo vse izropano, kar je od preje ostalo, tako da bomo sedaj začeli vse na novo gospodariti in novo življenje živeti. No, samo da ''smo glave odnesli, drugo si bomo vse polagoma uredili.
"Živine je prav malo ostalo. Dosti smo jo dali za našo partizansko vojsko, kar je ostalo, so okupatorji pobrali. Isto so napravili s prašiči. Konj imamo sedaj veliko, samo bolj slabi so.
Prevaža se sedaj bolj z motornimi vozili, ker železnice so vse uničene. Toda popravlja se sedaj ceste in železnice. Dobivamo veliko živeža od UNRRA, seveda pri nas bolj počasi, radi prevoznih sredstev.
"Tako sem Ti malo opisal, kako je pri nas v Jugoslaviji sedaj, a v novi naši Jugoslaviji bo boljše.
"Te najlepše pozdravljam in vse znance. Tvoj brat,
"Ivan Sober."
*
Drugo pismo je iz Jesenic na Gorenjskem; napisano je bilo 12. septembra 1945, in vsebuje sledeče;
"Draga teta!
"Po dolgem času spet lahko pišem. Sporočam, da smo še živi pri nas. Samo mama je bolj bolehna. Stric France in Janez sta tudi zdrava. Samo teta Micka je umrla. Saj ni čudno, da je še kakšna ženska zdrava, ker smo bili zmerom v gozdovih. Njo so Italijani in Nemci pri-*ganjali in strašili, če ne povedo, kje smo, da jo bodo izselili ali pobili. Toda ona vseeno ni povedala, kje smo.
"Jaz nisem bil doma, ko so umrli, bil sem v„ internaciji v Italiji, tako tudi stric France. Ni dosti manjkalo, da nisva šla za teto. Jaz sem tehtal še 42 kilogramov okoli 93 funtov), a stric nič boljši od samega gladu in uši. Bila sva na zloglasnem otoku Rabu, potem pa še v drugih logefjlh. ,.
"Ko je Italija kapitulirala, smo bili izpuščeni, nakar sva prišla v bolnišnico v Ljubljano, Ko sva se malo pozdravila, sva šla k stricu Viktorju za enčas. Od tam je stric ušel domov v Toplice, ker tam so bili že partizani. Toplice in kočevski gozdovi, to je bila naša trdnjava.
"Jaz še niseni bil dosti zdrav, sem ostal še v Ljubljani. Pa nisem ostal tam dolgo časa, kajti-spet so me Nemci nagnali, da sem moral v Nemčijo'na prisilno delo. Bila pa je sreča za mene, da so me poslali samo do Jesenic. Tam je bil logar. Odtod sem ušel v partizane, pa sem moral partizane zapustiti, ker so me noge bolele in zatekale. Saj na terenu sem naredil še več dobrega.
"Janezov sin Jože je tudi padel. Ne morem opisati, koliko smo trpeli, vsi, naj bodo ženske ali moški.
Jaz delam sedaj v tovarni na Jesenicah. Na stanovanju sem pri bratu. On je že poročen. Jaz ne vem, kdaj se bom poročil. Saj se ne morem, ker sem popolnoma izčrpan. Kar sem še imel, sem prostovoljno dal za partizane, a drugo so mi okupatorji pokradli,
"Pošiljam najlepše pozdrave vsem skupaj. Pozdravite tudi Franceta, če ga kaj vidite.
"Vaš nečak,
» "Viktor Medic."
Andrica na obisku pri slarših Rev. Slapšaka, ki so tip vzornih Slovencev
(Nadaljevanje s 1. strani)
Oče Slapšak je bil skozi 43 let učitelj v Ljubljani. Ko je pred ' dvema letoma obhajal svoj 70. ' rojstni dan, so njegovi prijate-; Iji ob tej priliki izdali posebno ; spominsko knjigo. Dali so mi en !iztis te knjige, da jo izročim Rev. Slapšaku, kadar se vrnem v Cleveland.
Na obiska pri Dolenčevi družini v Ljubljani
Po daljšem obisku pri Slapša-kovih sva ae ustavila na Holzap-felOvi ulici št. 12, da najdeva Josipa Zupana, brata Ivana Zupana, urednika glasila KSKJ, 6117 St. Clair Ave. Stanovalci hiše so nama povedali, da se je g. Zupan preselil pred dvema letoma in da jim ni znano, kje sedaj stanuje.
Mrs. Marion Senkar iz 7905
SANS nabral za pomožno akcijo $103,804.75
(Nadaljevanje s 1. strani)
venski delež nabrane in odposlane podpore 25% od celotne vrednosti«.
Dasi SANS radi drugih kampanj ni vodil posebne kampanje za relifno'akcijo, smo v zadnjih osmih tednih vseeno prejeli v gotovini $7,574.35 za našo skupno pomožno akcijo. K tej vsoti je prispevala podružnica št. 48, Cleveland, Ohio, $2,000, skupne podružnice SANSa in postojanke JPO-SS iz Puebla, Colo., $1,150, podružnica SANSa in JPO-SS, iz Jolieta, 111., $1,000, postojanka JPO-SS št. 4, Sheboygan, Wis., $1,000, Progresivne Slovenke, Cleveland, O., $500. Izvršni odbor SNPJ v Chi-cagu je od proizvajanja filma "German Attrocities" in "Osvobojen je Belgrada" izročil $437.-20 za relifne namene.
Mladinski krožek št. 26 SNPJ "Perfect Circle," je dne 29. septembra priredil Vinsko trgatev v korist naše pomožne akcije in napravil $321 čistega prebitka. Tej mladini želimo izraziti naše posebno priznanje za aočustvo in plemenito delo.
Od podružnice št. 6 JPO-SS, Ely, Minn., smo prejeli $200, od naše podružnice v Milwaukee ju skupaj $168.50, od podružnice v Detroitu, Mich., $32, št. 103, Witt, 111., $43.65, št. 33, Bridgeport, Ohio, $25; št. 61, Indianapolis, Ind., $30. Od drugih podružnic sfno prejeli: št. 73, Her-minie. Pa., $10; št. 94, Hostet-ter, Pa., $14; št. 97, I^Jewark, N. J., $-9; št. 98, Export, Pa., $3, in št. 99, Luzerne, Pa., $5.
Društva SNPJ, ki so prispevala za pomožno alccijo v tej dobi, so: št. 3, Johnstown, Pa., $10; št. 481, Niies, Ohio, $14.50.
Ček za $25 smo prejeli tudi od First Czecho-Slovak Educational Club, Salem, O. Tajnik nam sporoča v pismu, da je med člani kluba tudi nekaj Jugoslovanov, vsled tega je odbor odločil omenjeno vsoto našemu relifne-mu fondu.
Prank in Frances Stark sta
FerreU Ave. in istotako v Clevelandu bivajoča Mrs. Ivanka Marinček sta me prosili, da obi-ščem njih sestro in brata, Mimi in Fran jo Dolenca, ki vodi moderen fotografski atelje v Ljubljani. Njegova žena in 20-letna' hčerka Nada mu pomagata v atelju. Družina je zdrava in upa, da bo sedaj, ko se je pošta izboljšala, kmalu dobila kaka pisma iz Clevelanda.
Soproga Franja Dolenca mi je povedala, da ima v Clevelandu sorodnika Josipa Žitnika, k,4 je leta 1934, ko so zadnjič sli-šaU od njega, stanoval na 14714 Sylvia Ave.
Tipične zgodbe slovenskih družin tekom vojne
Mimi Dolenc stanuje na Lav-ričevi ulici št. 15. Pri nji stanuje tudi sestra Marta Zupane, ki ima dva otroka, Engelberta in Matico. V Ljubljani živfjo tudi trije bratje in so vsi zdravi. Sin enega od bratov je med vojno izginil.
Ko sem se vrnil v pisarno slovenskega časniškega urada, sem tam srečal gdč. Minko Cernič iz Metlike, ki mi je povedala, da ima v Clevelandu strica, ki se piše Anton Brodarič, od katerega niso sorodniki doma slišali Ž3 zadnjih šest let.
Zgodba, katero mi je povedala gdč. černič je karakterična za deset tisoče drugih slovenskih družin. Mimičjn oče je umrl leta 1943. Dva njena brala sta padla v boju kot partizana. Eden je bil star 22 let, drugi pa 18 let. Mimica, ki še ni izpolnila 20. leto, se je sama tri leta borila v partizanskih vrstah. Nemci so dom Cerničeve družine v Metliki popolnoma razdejali.
darovala pri podružnici št. 25 v Chicagu $5, Frank Vidmar iz San Francisca, Cal., $10; Mrs. Eva C. Gardon iz Chicaga, 111., $25; poznani dopisnik v Prosve-ti, George Gornik, Bellingham, Wash., pa celih $50.
V	Chicagu sta pomožni urednik Prosvete, Milan Medvešek in SANSov tajnik Mirko G. Kuhel napravila prijateljsko stavo, v katerem listu je več pisem iz stare domovine priobčenih v Pros veti, ali Enakopravnosti in G}as Naroda skupaj. Medvešek je takoj dobil sekundanta v osebi našega novega "penzijonista" Pavla Bergerja, Kuhel pa v osebi Johna 2eleznikarja. Kdo je dobil "stavo," se danes ni dokazano, naš relifni fond pa je postal glavni koristnik in sicer po $5 od vsakega ali za $20.
Vsem tem podružnicam SANSa, postojankam JPO-SS, društvom in posameznikom izrekamo na tem mestu našo iskreno zahvalo. Obenem se zahvaljujemo izvršnemu odboru SNPJ, sestri Sanneman od krožka Perfect Circle, blagajniku skupnega odbora v Pueblu, bratu Johnu Germu, tajnici postojanke JPO v Sheboyganu, sestri Johani Mohar ter vsem ostalim za naklonjeno pomoč.
V	istem času so naše podružnice, podporna društva in posamezniki prispevali za politično akcijo SANSa $2,036.39. Ce upoštevamo dejstvo, da SANS podpira Združeni odbor v znesku po $1,000 na mesec, tedaj zgoraj sprejeti prispevki še od daleč ne zadostujejo za kritje vseh SANSovih izdatkov. Segati je treba v rezervo. Na naše podružnice in posamezne člane torej apeliramo, da imajo v mislih tudi našo politično akcijo, ki je še vedno neobhodno potrebna. Za svojo lastno upravo so SANSov) stroški zelo nizki, ker je veliko našega dela opravljenega brez vsakega plačila. Imamo pa re~dne administracijske stroške ter našo obligacijo napram Združenemu odboru, ki dela v glavnem med ameriško javnostjo, vsled česar je neobhodno potrebno, da so ti stroški kriti iz rednih dohodkov ter da se naša rezerva ohrani za nujne nepred-vidne stroške v bodočnosti.
V	čast in ponos vsakemu zavednemu Slovencu in Slovenki v Ameriki bi moralo biti, da je ob najtežji uri slovenskega naroda aktivno pomagal organizaciji, ki je v Ameriki vodila borbo proti reakciji za pravo politično in gospodarsko svobodo svoje stare domovine. To velja zlasti onim našim priseljencem in pri-selienkam v Zedinjenih državah, katerih očetje in matere, bratje in sestre, sinovi ali hčere, ali drugi sorodniki in prijatelji so se borili v vrstah narodne osvobodilne vojske, ali pa so doma pomagali svojim borcem za svobodo, in ki sedaj opisujejo do-godščine svojcem v Ameriko.
Vsi ti zavedni Slovenci in Slovenke lahko upravičeno priča-j kujejo, da sočustvujejo z njimi tudi njihovi ameriški rojaki in prijatelji. Večjega razočaranja bi ne bilo, kakor če bi zvedeli, da so ti njihovi sorodniki stali j brezbrižno ob. strani, v zlati sre- { dini, ali celo nasprotovali Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu. Radi tega ponovno vabimo vse nečlane SANSa, da se mu pridružijo. Na ostale apeliramo, da poravnajo svojo članarino.
V	Ameriki bi ne smelo biti Slovenca-ali Slovenke, ^i bi ne bil član naše organizacije. Politično podnebje se je vendar že toliko zvedrilo, da bi že skoraj vsak slepec lahko "videl," kako visoko na nebu se blest:i zvezda DANICA! Zvezda svobodne Slovenije v demokratični, federativni republiki Jugoslaviji!
HOČETE VEC LA ZA PERILO?
Vaše porabljene maščobe s® potrebne v izdelavi kot tudi za blago, nylons i® tisočero drugih stvari, 1" jih hočete.
ODDAJTE VAŠE POBA®' LJENE MAŠČOBE!
O

%
Prireditev SANSa
V nedeljo 18. novembra _ ^ jo skupne podružnice	,
Chicagu, 111., svojo običajno r
-rr K,	V aVt"
letno prireditev. Vrši se v ^
toriju SNPJ, 2657 So. Ave., pričenši ob 3. ^
Na programu bodo premi

zvočne slike o osvoboj'
ie«]"

vzhodne Jugoslavije ter bo tudi nastop pevskega 2'
filmov iz Nemčije. Na
France Prešeren in zbora venske ženske zveze iz Ch' j poleg drugih točk. Kot g govornik pa nastopi bivši ^ zanski podpolkovnik in s® svetnik pri jugoslovanski a sadi v Washingtonu, dT. ^ . Zore. S tem se nudi Chika^^^^jj prilika, da slišijo besede o s
K
%
»te
'it 2V(
k
^ _ --------J--- xiove»"
rojstni domovini iz ust ci" ^
ki se je aktivno boril me
venskimi borci za svobodo ^
venije. Prepričani bodite.
iof
ta govornik ne bo razočara^'
Dan pred to prireditvijo ^ v soboto 17. novembra, P^, vrši v Chicagu redna seja šnega odbora S^NSa,
bosta po možnosti udeležil^^, dr. Zore in naš častni nik Louis Adamič, ki bo ^ jih poslih istočasno v Chi'
Predvajanje
V prihodnjih štirih
do zaporedoma predvajal'^j. ni filmi o nemških stvih v koncentracijskih ^ ščih, ali zvočni film o tvi Belgrada, ali oba, v njih naselbinah:
Nedelja 18. novembra cagu, skupne lokalne podi" SANSa. Govori dr. Zore. ^ Nedelja 25. novembra jO verju. Celo., podružnica ^ SANSa. Govori Anthony J
Nedelja 2. decembra Sallu, 111., podružnica ® \ SANSa. Govori Mirko K"
Sobota 8. decembra v ganu. 111., lokalni odbor. jjjl-
Nedelja 9. decembra waukee. Wis., lokalni ^ ^ Sobota 19. decembra .p Louisu, Mo., podružnica SAISSa.	_
Podružnice, ki bi želele katerega teh filmov v

'd( k 1st kn) -Al

S
It,

d
■it
k
selbini, se naj obrnejo nila na SANSov urad.


Ob volitvah v Jug' ,
r	.vrši'®!!
Zadnjo nedeljo so se
vsej Jugoslaviji narodne
za zvezne poslance in
za ustavodajno skupščin^'^ ^ f
šemo te besede, se vo]it^'"^.^|ii'
so vršile. Trdno smo P^^^p 'f
da bodo te volitve svob
raz mišljenja in
ogromne večine slovens^
roda in drugih narodov Jt'
vije. Nasprotne stranke, viT
joč se ogromnega poraz^
lišču, so zadnji trenutei^
nile listo svojih kandi"^
tako nudile priliko	vf''
null'" "
reakciji, da že naprej
je o "demokratičnih vo

Vsekakor pa bodo t najbolj svobodne, najboJ^^^^«^ kratične in najbolj

kar jih je bilo kedaj ^
viji. Izdajalci svojega	«
izgubili pravico do g ^ do izvolitev. Politi^*^
ke, ki so bile naklonj®^-j{j p'' mu in odpirale yrata o® , ti koloni, ki se je že zijo vgnezdila in zal^gl^^^ po j. slaviji, nimajo Učnega izražanja. Y ^ bodo jMia, ki so se borili ^ f domovino, ki so trpeli, osvobodili. Reakcija svoje pravo. Drugačni bile farsa.	, ,
Mirko G.
Mh
i,
C
S
v
s

ra, 1945
ENAKOPRAVNOST
BTKAB 8
$yiCE IZ JUGOSLAVIJE
^VQ+i in Italijani v Pulju protes+irajo
—I"'' """""""
i^edemokratskega po-policije ob obi-^fiškega maršala Alek-h začetkom avgu-^ti in Italijani v Pu-1. ^ 08i]| Glavni odbor pro-''^'^■dine Balkana, da . '6st, v katerem je med %čeno:
tovariši! Ko je v pr-avgusta prebivalstvo za obisk maršala ^ samo od se-■ kjer je z zastavami,
*0 bile rdeče zvezde,
in bratstva na-hotelo pozdraviti
ki


«8Voiu®! pi'ise] poslo-*tei čet. Peščica ljudi, ; ^jovesnosti prisostvo-jy^ 'j^ii&ko zastavo brez v kateri so bili
s
mi-
a, je našla 'Oblasti. Puljsko Ijud-hotelo pozdraviti je bilo surovo na-.	oklopnimi av-
r bilo

jvo-ig^
o' ,1)0^1
CD''
etični
nske
miličniki, člani
sodrg;
garde, policaji in
krvi
s palicami pre-
'Mset'	bilo
y vrženih v zapo-^^1 sodrgi, ki je štiri i"
in ki je po za-fašistov vrši-
'Sleže",
la po gozdovih "čistke" proti partizanom, tako da so ropali, požigali vasi in streljali nedolžno prebivalstvo, ni padel las z glave. Italijansko in hrvatsko delovno ljudstvo iz Pulja, ki je dalo preko 3,000 sinov v partizanske vrste v borbo proti naci-fašizmu, od katerih jih je 600 dalo svoja življenja, ljudstvo, ki je v smrtni nevarnosti skrivalo in reševalo zavezniške letalce od nacifašističnih zveri, je bilo pretepano. Borbene zastave, napravljene v času fašistične okupacije, so bile pohojene in oskrunjene; najbolj pa rdeča zastava s srpom in kladivom, simbolom Sovjetske zveze, to je narodov, ki so največ žrtvovali v borbi proti nacifašizmu in največ doprinesli k zmagi. Angleške oblasti niso dale in niso mogle dati nobenega pojasnila in opravičila. To je poslednje ponižanje od tolikih, ki smo jih morali že pretrpeti. Mi, mladi pulj-ski Hrvati in Italijani, smo skupaj z vsem prebivalstvom Pulja prepričani, da je tak postopek zavezniških okupacijskih oblasti v nasprotju z demokratskimi načeli, zato prosimo ta odbor, ki zastopa pred vsem svetom balkansko mladino, da objavi naš protest."
odredbo anglo-ameriške vojaške oblasti kot kršitev načel atlantske listine in v nasprotju z vsemi načeli demokracije.
Ob tej priliki je predsednik PNOO tov. France Bevk dejal na vprašanja novinarjev med drugim; "Ni "niti najmanjšega dvoma, komu bo prej ali slej pripadla zmaga v borbi med svetom napredka in svetom reakcije, ki sta se srečala v Trstu.
bi jih z dbbro voljo ne bilo mogoče rešiti. Za svetovni mir in za rekonstrukcijo so dobri odnoša-ji med Ameriko in Rusijo največje važnosti.
Obe skupini sta se tudi strinjali, da čim preje Amerika razproda vojne zaloge v Evropi, ki
jih ne mislimo prevažati nazaj, in zaloge blaga, ki so se tam ostale od "i^nd-lease," tem bolj in tem bolj hitreje bo poraagano izčrpanim evropskim narodom. V mnogih tamkajšnjih deželah preti resno pomanjkanje in stradanje v bodoči zimi. Mednarod-
na odpombžna organizacija UNRRA sicer precej pomaga, toda njena pomoč je bila dose-daj res dobra samo v Grčiji, v vseh drugih prizadetih deželah pa je bila pomanjkljiva in nezadostna. Vsako odlašanje in cin-canje v tem oziru bo odgovorno
za tisoče in morda stotisoče žrtev, ki jih hitra in izdatna pomoč lahko reši. Bližajoča se zima bo najbolj kritični čas za evropsko prebivalstvo, ki je preživelo vojno in sovražno okupa-? cijo.	^	ji
"Nova Doha," glasilo ABZ,
^^0 in primorsko ljudstvo zahteva ljudsko oblast
-i Pri
hel'
t '/"Gorski in Istri, v ' v Benečiji prote-Vo^°v odredbi za-oblasti, na po-^ morajo ukiniti ^°bodilni odbori, iti ponovno vzpo-i: ^''iznanje narodnih Jih je ljudstvo izvo-težke borbe proti
Okrajnega odbo-4,1^ Idrijsko so zavez-® oblasti naročile,
poslati v Krmin
št-
33 iti
'i'S
ff
yii' pf
razburila ljudstvo vest, da so vojne oblasti hotele postaviti v odbor bivšega fašističnega dav-karja. Ljudstvo je sklenilo, da bo poslalo v Gorico delegacijo s protestom.
H komandantu odreda Jugoslovanske armade za Primors-sko, je prišla deputacija 100 Benečanov. Beneško ljudstvo, ki po odhodu J A trpi nasilja in krivice, je preko teh svojih odposlancev dvignilo svoj glas. Beneški zastopniki so povedali, da so se takoj po odhodu jugoslovanske armade začeli vračati v Benečijo fašisti. Ti fašisti kljub zavezniško vojaški oblasti so nekaznovano terorizirali ljudstvo. Fašisti, ki dobivajo po-tuho, gredo tako daleč, da zastrupljajo poštenim Benečanom vodo, mečejo v stanovanje bombe, požigajo hiše; postavljajo zasede, iz katerih streljajo' na nedolžne ljudi.
Predstavniki antifašistične slovensko-italijan^ke zveze so, oKrajnega izročili zavezniški vojaški upra-^^einonstriralo pro- vi spomenico, v kateri je rečeno, da so bili Narodno osvobodilni
24
'Vo ^"^^tavljenih župa-Sam guver-^eljo anglo-ame-' "ia. bi županstvo v Virgilij Svili-^ fašističnim re-
je dejal, Va temu ukazu,
ftiora izvoliti. [Ve ljudstvo iz Me-Vg',^'jane, Dobrove, '	™ ostalih
' ° z zastavami v ®edež okrajnega


dep;
^ ,'(r pa
to^ <'r
iP %.
tva"'
vol/
%
rX
,v»' itr»'
nj» sP"Lf
1k.
»p-
^^anjih narodno
i^^borov, ki ji jih
in -v katere Sprejelo je žft je do sedaj f ^.'800 ljudi, v k je ljudstvo in se ni ba-Zaupalo, da se ^sty^^^^ja ljudstva. 25 "^"^Pelo pod faši-pod postavije-^ je zato danes J , ' da ne odneha % k ^jo pridobljenih Odnehalo, dokler čistka fa-istvo iz Brd za-vseh fašistov, "^obodno kreta-*4 ,. ^®®h protifaši-U^MUdsko oblast in ^ tajne volitve. I	sodišča.
"Za nas ^^terim smo »itj- ®tni borbi pro-
faši
Povra+ek kongresnl-kov iz Evrope
Sredi oktobra sta se vrnili z dvamesečnega potovanja po Evropi dve skupini kongresnikov, ki so študirali razmere v Starem svetu. V eni skupini je bilo enajst članov poslanske zbornice, ki so predstavljali toliko kongresnih odsekov. V drugi skupini, ki je zastopala odsek zunanjih zadev, sta bila kon-gresnik Mundt iz North Dakote in kongresnica Bolton iz države Ohio. Šest članov prve skupine je obiskalo 32 dežel Evrope in Srednjega Vzhoda, pet iz iste skupine 20 dežel, in nadaljna dva, kot druga skupina, sta obiskala tudi 20 dežel.
Vrnivši se kongresniki so podali svoja poročila pristojnim odsekom. Ta poročila so se nanašala na ameriške odnošaje napram'Rusiji; na potrebo hitrejše razprodaje ali oddaje ameriškega vojnega blaga v Evropi; ,na problem Palestine; na izboljšanje operacij UNRRA, na 3oljše ameriške zunanje smernice itd. V mnogih ozirih so kongresniki prišli do enakih zaključkov, dasi so probleme študirali kot posamezniki.
Načelnik skupine, ki je prva posetila Rusijo po zaključku vojne, kongresnik Wickersham, je poročal, da je njegova skupina našla rusko ljudstvo prijazno in prijateljsko naklonjeno Ameriki, ki ne misli na vojno, ampak si po največji možnosti skuša izboljšati svoj življenjski položaj. Obžaloval je, da se od naše strani ne skuša dovolj odstraniti vzroke nesporazumov.
Poročilo kongresnika Mundta in kongresnice Bolton je bilo v tem oziru ostrejše: "Po najinem razumevanju .leži slabost naše smernice napram Rusiji v tem, da se poslužujemo proti njej 'dvojnega standarda' glede politične in diplomatične morale v naših oficielnih odnošajih. Ta dvojna mera bi se morala opustiti. Naše rusko-ameriške smernice bi morale delovati na obe strani in veljati enako v obeh deželah."
Wickershamova skupina je k temu dodala: "Mi iskreno upamo, da se najdejo pota in sredstva, da dosežemo skupni temelj razumevanja z Rusijo, da bomo v bodoče lahko polagali več važnosti na točke, na katerih se strinjamo, namesto, da poudarjamo tiste, na katerih se dose-, daj nismo mogli sporazumeti."
Vsi poslanci so se strinjali, da Rusija potrebuje in želi miru in da med Ameriko in Rusijo ni nobenih takih nesporazumov, ki
odbori, tako okrožni kot pokrajinski Narodno osvobodilni odbor iii mestni odbor za Trst izvoljeni po volji ljudstva z volitvami na najdemokratičnejši na-č i n. Antifašistična italijansko-slovenska zveza vztraja na načelu, 4a ima samo ljudstvo pravico odločevati o svoji upravi.
To pa je mogoče samo s svobodnimi tajnimi volitvami pod vodstvom dosedanjih javno izvolje- "enakopravnosti nih odborov. Spomenica smatra 1 kupujte vojne bonde
MacArthiir Reforms Japan's Cabinet
sizmu
svo-

9"

K' ^
izbili -f/
ljudstvo obgL^"Slo-ameri.
. ®u, se je nad Gladine zbra-K' l^i.^^'^^Parenti pred odbora v
^^130 m proti Posebno je
tn 'more >vays than one General Mac Arthur has reformed the Japanese cabinct. He removed most of the personnel and those he let stay, he reformed. They are shown as they were formally inducted into office on tbe ground# of the piim« miuistac-'s residence in T^kyo. Genera.1 M««-Arthur says they shall stay in office only so long as they co-operate.
NOV 21.1945
VAŽEN DAN ZA TISOČE
VETERANOV ARMADE
SEDAJ V CIVILNEM ŽIVLJENJU
"FANT! TA PRILOŽNOST JE PREDOBRA, DA BI JO ZAMUDIL!
£\tVOTtt
l^xvcaA" I w®''"
vseo" . v. viitti	. ...ki


WD SEDAJ pa do 21. novembra se bo im tisoče armadnih veteranov zopet priglasilo v novo mirodobno redno armado Strica Sama. Kajti—vojaki, ki so bili odpuščeni med 12. majem in 1. novembrom letošnjega leta in se zopet priglasijo do 21. novembra ali prej, se bodo mogli vrniti v armado z istim činom, kakoršnega so imeli ko so bili odpuščeni.
Vojaki, ki so zadovoljivo $luži)i 6 mesecev in so bilo, odpuščeni kot prostaki, bodo z zopetnim priglasom pred 21. novembrom dobili čin prostaka prvega razreda.
Vojaki, ki so sedaj v armadi in ki bodo prosili za odpust po 1. NOVEMBRU v namenu, da se zopet priglasijo v redno armado, bodo tudi obdržali svoj sedanji čin, ako se vpišejo v 20 dneh po odpustu pred 1. FEBRUARJEM 1946.
Te posebne pravice so značilne v novi postavi, ki jo je sprejel kongres, da postavi najboljše pla-
čano, najboljše vežbano mirodobno armado v zgodovini U. S. Malokatere priložnosti" za kariero celega življenja nudijo toliko privlačnih ugodnosti.
'NAJBOLJŠA SLUŽBA NA SVETU"
Ali si morete misliti kako drugo delo, ki bi vam prinašalo dobro plačo, hrano, obleko, stanovanje, brezplačno zdravniško in zobozdravniško postrežbo, potovanje po celem svetu, 30 dni dopusta vsako leto, izobrazbo in učenje. v skoro 200 poklicih in strokah, in ste' v položaju, da greste v vokoj z življenjskimi dohodki vsak čas po 20 letih službe?
Ni drugega dela! Zaradi tega smatrajo vaše delo v novi mirodobni redni armadi za "Najboljšo sluižbo na svetu."
To 90 samo poglavitne točke nova Postave za Prostovoljni Nabor za Oboroženo Silo leta 1945. Vsak Amerikanec bi moral znati popolno povest. Zglasite se pri vaši najbližji armadni naborni postaji in dobite vsa dejstva.
POGLAVITNE TOČKE NOVEGA NABORNEGA PROGRAMA
1.
3.
4.
6.
7.
8.
9.
10. 11.
12.
13.
14.
Pristop za IX, 2 ali 3 leta. (Enoletni vstop dovoljen za vojake, ki so bili v armadi šest mesecev.)
Pristopna starost od 17 do 34 let vključno, raznn onih, ki so sedaj v armadi, ki se morejo nanovo priglasiti v vsaki starosti in za bivše vojake, pri katerih je odvisno od dolgosti vojaške službe.
Vojaki, ki se zopet priglasijo, obdrže s,voje sedanje čine, ako se priglasijo v 20 dneh po odpustu in pred 1. februarjem 1946. Isto velja za vojake, ki so bili odpuščeni med 12. majem in 1. novembrom 1945, ki so se priglasili pred 21. novembrom 1945.
Najboljša plačilna lest^'ica, zdravniška oskrba, hrana, stanovanje in obleka v zgodovini naše armade.
Povišanje bonusa za zopetno priglasitev S50 za vsako leto v aktivni službi, odkar je bil plačan zadnji tak bonus, ali pa od zadnjega vstopa v službo 20% posebne plače za službo onkraj morja.
Do 90 dni plačanega dopusta, kar je odvisno od dolgosti s užbe, s počitniško plačano vožnjo domov in nazaj, za vojake, ki so sedaj v armadi in se zopet ^iriglasijo. 30-dnevni dopust vsako leto s polno plačo.
Vežbalnu plača (na podlagi dolgosti službe) vsem vojakom, ki so odpuščeni, da se zopet priglasijo.
Povišek 5% v plači za vsake 3 leta službe — dodatno k mnogim drugim možnim povišanjem.
Na izbiro izstopiti s polovično plačo za celo življenje po 20-etni službi — ali tri četrtine plače po 30-letni službi. (Pokojnina je kot za čin Mastex ali First Sergeant celo življenje do $155.25 na meseci)* Vse prejšnje dejanske vojaške službe štejejo za pokojnino.
Korist po Gl postavi glede pravic.
Podpora za dfužino za čas vojaške službe " za dne,- ki so odvisni Ofi vojaka, ki se je priglasil ali nanovo priglasil pred 1. julijem 1946.
Priložnost učiti se enega ali več izmed 200 pokHcov in .strok, ki se poučujejo v voj^aških strokovnih šolah V U. S. ali okupiranih deže ah.	, , ... .
SEE	THE	iOB	through
U. s. Army
15.	Izbira oddelka službe in prekomorskega kraja v zračni službi, na tleh ali v službeni armadi na triletni službi.
16.	Prednost dobrot National Service Life Insurance.
17.	Rezervni in A. U. S. Commissioned častniki, ki so bili odpuščeni iz aktivne službe, se morejo priglasiti v Grade 1 (Master or 1st Sergeant) in še mor«jo obdržati svoj rezervni čin.
MESEČNA PLAČA—ENLISTED			MENi
piWeg hrane, stanovanja, obleke in		zdravniške	oskrbe.
		MONTHLY RETIflEMBNT	
	Sfarf/ng	INCOME AFTER;	
Master Sergeant	Jas« Pay	20 year**	30 Tear#'
	far Month	Service	SarWce
or First Sergeant.	^138.00	^89.70	^155.25
Technical Sergeant	114.00	74.10	128.25
Sta£F Sergeant . .	96.00	62.40	108.00
Sergeant .....	78.00	50.70	87.75
Corporal ....	66.00	42.90	74.25
Private First Class .	54.00	35.10	60.75
Private.....	50.00	32.50	56.25
(a)—Dodatno 20% povigka za prekomorsko službo.			
(b)—Dodatno 50% za	letalsko posadko, padalce itd.		
(c)—Dodatno 5% povišanje plače		za vsako triletno	
službo.			
JJ, fOllOtS . WMW"
SERVICE FOftCEB
VPIŠITE SE ZOPET SEDAJ PRI VAŠI NAJBLIŽJI NABORNI POSTAJI - U. S. ARMY
1268 Ontario Street ' Ckveknd^ Ohio
...... I I	I II I
■ ■ ! ' i
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
54. novcmtif^
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje)	Anton Jakob se je dotaknil z
"Gospod'upokojeni vladni oblicami sinovega čela Nato je retnik." ie rekel Teo. "tisti, ki	s™ozadovoljno
svetnik," je rekel Teo, "tisti, ki
govorijo o smrti, živijo vedno
najdelj. človek bi moral v vseh
važnih trenutkih svojega živ- ^	.	,
. . ....	, ..v .. , teboj nai gre v cerkev. Za vse
Ijenja misliti na svoj bliznji ko-	P.
nec.
1 na svoj Diiznii ko-Ni pa potrebno, da bi bil pnpravljena s to svojo naj-... ...... novejšo obleko, ki si jo je kupila v Muhlhausenu."
zaradi tega pobit. Odločitev o tem, kdaj se bodo končali naši dnevi, ni v naših rokah."
"Dobro ste povedali, gospod	°°sei iz sooe m zapri
župnik," je počasi odvrnil An-	f	">» Tere-
ton Jakob. "In meni se zdi, da je še mnogo drugih odločitev, ki niso v naših rokah. Človeku ne preostane drugega kakor da gle
da na vse zadeve filozofsko^ in	™^araa. Njena lepota je zadela » avujmu pie-
.V v , . ,	Gottfrieda z vnetljivo silo blis- krasnimi zvoki in jo vzdramile.
ka. Ozrla se je in lahno prestra- Ko je posMala te zvoke, ji je
"D + A- +• + •	seno zakričala. bilo, kakor da ji vlivajo novo
ru ne smeš"godrnjati'^ iTotT-	^em, da je Tone!" je življenje. Mlada prsa so se ji atnviia	dejala in se hitro skrila za na- dvigala. Ko ji je Gottfried zastavna lereza. -----šepetal, da bo imel po nasled-
stavila Tereza.
Smehljaje se je obrnila h Gottfriedu.
"Prideva! Gotovo prideva!" je zašepetala.
Teo je pogledal globoko v Gottfriedove oči in se nato ozrl vstran.
"Ko sem že vedno bolj odvisen do vas mladih ljudi," je počasi dejal Anton Jakob, "storite torej z menoj kar hočete. Toda ne dajte, da bi hodil preveč navkreber, še cel kup stvari moram opraviti, dokler to srce še opravlja svoje delo."
"Dobro bomo pazili na te. Tone," je zaskrbljeno zaklicala Tereza.
V	soboto pred Teodorjevo ordinacijo sta se vrnila Anton Jakob in Tereza «iz Plombiersa. Spet sta se nastanila v istem hotelu; ker pa nista vnaprej sporočila, nista dobila sosednjih sob. Med njunimi vrati je bil hodnik.
Zgodaj zvečer po prihodu sta obiskala Gottfrieda v njegovem malem stanovanju ob Renu in kasneje so skupaj večerjali v hotelu. Antonu Jakobu je bilo slabo, bil je utrujen in je preklinjal vse zdravilne kure, čez, da bo docela nepotrebna brklja-rija. Nekaj mesecev bo potreboval, je dejal, da bo okreval od učinkov tega zdravljenja in sveto se je zaklinjal, da ne gre svoj živ dan več k nobenemu doktorju pa naj se zgodi karkoli. Med zdravljenjem je mnogo premišljal o Gottfriedu. Opazil je, da je postal fant v teku minulega leta bolj možat. Vendar pa je imel še vedno zaradi njega nekatere skrbi. V Gott-friedovem pogledu in vedenju je bilo nekaj, kar je njegovega očeta naskrivaj skrbelo.
V	nedeljo zjutraj je prišel Gottfried Sixtus v hotel, da bi peljal svojega očeta in Terezo v cerkev. Sluga ga je peljal v spalno sobo Antona Jakoba. Ko je vstopil, je dobil očeta v srajci na nizki zofi, pred seboj je imel zajtrk in steklenico z zdravili.
"No, fant." je dejal stari in mu podal roko, "lepo je, da si prišel. Ne smeš biti hud name, toda danes ne pojdem v cerkev. 2e dolgo časa nisem bil v nobeni cerkvi, če grem zdaj, se bom zdel sam sebi neumen. Ne verjamem pošteno v te stvari in hli-niti se ne maram. In namen, da bi koga počastil, tudi ni zadosten razlog za pot v cerkev. Skratka; ostanem med svojimi štirimi stenami. Toda pojdi preko hodnika in pokliči Terezo. 2e dobro uro se lišpa. Da, fant, čudno življenje, ali ne? Gre neprestano dalje in dalje in vedno je nekaj novega. Saj imaš vendar še nekoliko rad starega iz Gama? Ej?"
"Seveda, očka," je odvrnil Gottfried in stresel očetovo roko.	I Nagni se!''
Gottfried je sklonil glavo in
Pojdi zdaj in potrkaj pri Te-rezi. Vrata so prav nasproti. S
"Poklical jo bom," je dejal Gottfried, odšel iz sobe in zaprl
zina vrata, je zaklicala "notri!" in on je odprl.
Stala je pred zrcalom v živof-ku in se česala z dvignjenima
ko nad mesto. Vstopila sta skozi vzhodni portal in si poiskala prostor poleg enega izmed stebrov ki so nosili večkrat zavite galerije. Tereza je takoj sedla. Opazila je, da je Gottfried za trenutek obstal in si pridr-žal klobuk pred obrazom ter nekaj vanj zamrmral. Nato je prav tako sedel.
Sredi rahlo pritajenega človeškega hruma, ki je polnil mogočno, cerkev, se je izgubil Te-rezin duh v čudne meglene paj-čolane. Na njen obraz je legel izraz vdanosti v usodo, pogledi so ji tavali od človeških obrazov do kamnitih stebrov, sem in tja po gotskih obokih in so se za hip zmedeno ustavili na od sonca ožarjenih, barvitih oknih. Velika cerkev jo je tlačila.
Praznina in mraz sta bila v njeni duši. Toda nenadoma so zadonele orgle s svojimi pre-
slonjalom naslonjača.
Gottfried je ta^j zaprl vra- njem koralu Teo svojo prvo pri
rr_ J_________"I • I V * 1	1	1	f.141*« ^v
ta. Za trenotek je držal kljuko v roki in srce mu je burno utripalo. Nato se je obvladal, stopil do očetovih vrat, jih odprl in rekel: "še ni povsem gotova. Grem dol in jo počakam."
"To sem ti vendar dejal," se je norčeval Anton Jakob. "Vedno potrebuje celo uro."
Malo kasneje je prišla Tereza po stopnicah. Znova si je moral Gottfried priznati, da koraka prav kakor čistokrvna žrebica. Kakor hitro je ujela njegov pogled, se mu je nasmejala.
"Pozdravljen!" je rekla s čistim bernskim naglasom. "Sama morava iti. Tvoj oče noče, da bi ga nadlegovali. Nisem ga mogla pregovoriti, da bi šel z nama."
"Pozdravljena, Tereza! Vem, povedal mi je."
Omamila ga je njena svežost in zdrav dih, ki ga je izžarevala.
"Mislim, da se bova morala peljati s cestno železnico, če ne bova zamudila."
"Torej pojdi! Naprej!"
Zapustila sta hotel.
"Bog pomagaj!" je rekla, ko sta prišla do postajališčne hišice cestne železnice na postajnem trgu. "Poslušaj te številne zvonove! Jezus! Kakšno pobožno mesto je ta Basel! Ali gredo vsi ti črno oblečeni ljudje v cerkev? Poslušaj veliki zvon! Prav tak zvon sem slišala v Bernu."
"To je veliki zvon v stolni cerkvi. V stolno cerkev greva."
Stopila sta na cestno železnico in se peljala v notranji del mesta. Ko sta se pripeljala do trgovske banke, sta izstopila. Nato sta hodila par minut peš, prekoračila stolni trg in pred Terezinimi začudenimi očmi se je dvigala rdeča zgradba iz pa-ščenjaka z enakima gotskima stolpama, ki sta se dvigala viso-
digo, je mislila, da sedi že celo večnost v tej cerkvi,
"Tako, da, njegova prva! Koliko jih bo imel še v bodoče?" je rekla.
Kmalu nato je videla, kako je korakal po stopnicah na priž-nico Teo, majhen, temen mož, širokega čela in dolgega, belega nosu. Bil je izredno uren, vneto je pridigoval, ne da bi se bal ali zatikal in izborno je izgovarjal. Tereza si je prizadevala, da bi razbrala njegove poteze. Toda obraz je bil videti v daljavi tako čudno spremenjen, da se ji ni posrečilo. Medtem ko je poslušala pridigo, jo je neprestano mučila predstava, kako bi neki na tem mestu pridigoval Gottfried številni množici mož in žena, med njimi tudi ljubkim ženam.
"Ah! Kakšen nesmisel! O bog! Kakšen nesmisel govoriti
Musician Hath Farm




Paul Whiteman, insert, and entrance to the farm of the erstwhile "King of Jazz." Whiteman has made 8 paying proposition out of his farm, which he has stocked with purebred cattle, horses and poultry. He does much of hig own work.
SKEBE & ULLE
PLUMBING AND HEATING CO. 15801 WATERLOO ROAD KENMORE 7248 Nanovo poloiimo vodne cgvl in sčistimo odvodne kanale. Dajte vase naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati!_Mi
prodajamo plumberski in grelni materijal ler istega tudi inštaliramo.
Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614 -AL ULLE_IV 1788
Gos+ilničarjem, trgovcem, društvom in posameznikom — naznanjamo,
DA VAM SEDAJ LAHKO POSTREŽEMO Z RAZNO VRSTNIM PIVOM
GROSSVATER
(SPRING WATER)
ALE -- HALF & HALF
Se priporočamo
Double Eagle Bottling Co.
John Potokar in sinovi, lastniki
6517 St. Clair Ave. HEnderson 4629
0 večnih stvareh! Kako naj bi verjela v blede duhove ona, ki je z rdečo, vročo krvjo ljubila zemljo? Ni bila vraževerna. Ni se bala niti groma niti strele. Niti zvezde je niso mogle prepričati, da je neko posebno božanstvo, ki prisostvuje cerkvenim ceremonijam.
Dejstvo, da se je Gottfried, kakor vse kaže, ujel v hinav-ščino, ki je bila po njenem mnenju nenaravna, je Terezo zagrenilo. Pogledala ga je od strani. Udobno je sedel v svojem stolu. Njegova glava, ki je kraljevala nad visokim ovratnikom, je bila nekako ošabna, preveval jo je čuden izraz, njegove fino rezane poteze so zakrknile, da so bile skoraj kakor maska. Njegove ledeniško modre oči so požirale Teodorjevo majhno, čudno postavo, ki je skakala po globoki prižnici sem in tja. Kakšen čuden prijatelj je bil Gottfried!
Nazadnje je bilo konec Teodor j eve pridige, toda maša se je nadaljevala.
Tereza je hrepenela po trenutku, ko bodo spet igrale orgle. Ah! Oboževala je orgle. Ljubila je vsako godbo, četudi ni ničesar razumela o godbi. Ko so nazadnje zadonele orgle, je v nemem zamaknjen ju zaprla oči in ko so
utihnili poslednji zvoki, je zašepetala Gottfriedu na uho:
"Veš, če slišim godbo, me podere neusmiljeno na tla kakor vihar vrbovje."
(Dalje prihodnjič)
Išče se sobo
za dekleta. V okolici St, Clair Ave. Naslov se naj pusti v uradu Enakopravnosti.
i oglasi
Proda se
cottage s 3 sobami in en aker zemlje. Cena manj kot $1,500, Zidano poslopje v Mantua; spodaj trgovski prostor, okrog 15 sob. Zadaj za 2 družini. Tudi en aker zemlje. Cena okrog $6,500. Pokličite IV 1514,
k. A vlvvvv
Moski isce
2 sobi brez pohištva. Kdor ima kaj, naj pusti naslov pri Enakopravnosti,
Hiša za 2 družini
naprodaj na Garfield Ave. in E. 97 St., 5 in 5 sob, dve garaži, lepa lota. Cena $6,500. Spodnje stanovanje je prazno. Pokličite MA 1773, Mr. Kersis.
Oglašajte v Enakopravnosti
Went ^nto Business for Himself

EKSPERTNA POPRAVILA NA PRALNIH STROJIH 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808
Odprto od 11. zj. do 11.30 zv.
Nicholas Kocheck, was given a gun and went into business for himself. He was given credit for knocking out more tanks and killing more Germans than many divisions, while he was AWOL and serving with th* French underground. He is shown wearing the French beret. He said he deserted army as he did not like to peel potatoes. Court martial cleared him a£ charge.
Denar v stari kraj
Po dolgem času so se zveze s našim starim krajem zopet obnovile in se sedaj že lal^ko pošlje denar v Jugoslavijo, Trst, Gorico in Italijo.
Božič ni več daleč, potreba in pomanjkanje pa je danes v starem kraju večje kot kdaj poprej. Zelo dobro in koristno delo boste storili, ako pomagate svojim sedaj in takoj, ko so vaše pomoči najbolj potrebni.
Denarna naročila se sprejemna j o v dolarjih, izplačajo pa se v Jugoslaviji v dinarjih, v Trstu, Gorici in v Italiji v lirah. Naročila se lahko pošljejo po navadni ali zračni pošti ali po kabelnu. Potom kabelna je sedaj, ko je pomoč zelo nujna in navadna pošta še precej počasna, najbolj priporočljivo pošiljati. Vsaka pošiljate v je jamčena. Poslati se more denar le osebam, za katere veste, da so živi in katerih naslovi so vam znani.
Ker ima Kollander mnogoletne izkušnje pri pošiljanju denarja, kakor tudi v vseh drugih zadevah, ki se tičejo starega kraja, boste pač pravilno storili, ako se vedno obrnete na:
AUfiUST KOLLANDER
V SLOV. NARODNEM DOMU,
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Kollander tudi sprejema naročila za pakete v staro domovino, vam preskrbi zaboje za take pošiljat ve ter pomaga pri oddaji zavitkov na tukajšnji pošti.
Kakor hitro se bo odprlo potovanje v staro domovino, bo Kollander med prvimi, ki bo prodajal paro-brpdne listke, tudi bo potoval v staro domovino, kadar bodo razmere dopustile, ter tamkaj obiskal mnogo vaših sorodnikov, kot je to delal pred vojno.
Postrežba pri Kollanderju je vedno točna in zanesljiva. Obrnite se torej nanj v vseh zadevah, tikaj očih se starega kraja.
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanskU) zastorov In "draperies."
PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave.
Odprto ob večerih
George Tomoslr
Cement Contractor Izdelujem hodnike, dovoze (driveways), zidam kleti in položim tla v garaži 5338 St. Clair Ave. HE 9721 Imamo 39 let izkušnje v temu delu
Kadar kupujete ali prodajate!
Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas.
Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd.
Gradimo tudi nove domove po vašem okusu.
Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.
KE 5030
NAZNANJAMO
da imamo sedaj velike zaboje za čevlje in obleko, ki jo nameravate poslati v staro domovino. Ako hočete pomagati svojim sorodnikom v stari domovini za božič, obiščite
Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
HE 6152
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas/ podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
OGLAŠAJTE V- /
"ENAKOPRAVNOSTI"

'Behind-;:
Your Bonds c
Lies the Might of America
APPLES AND WHEAT
A third of the Nation's apple crop Is produced In the State of Washington. The eastern section annually produces 40 million bushels of wheat. Dairy and poultry products have Increased tremendously in recent years to add resources to the Nation's wealth that iguarantees Victory Bonds. I	U. S, Treasury Depaitmeni
Za delavci
delajte v
MODERNEMU POSl TjHE TELEPHONE potrebuje
ŽENSKE %
delavke, hišnih '
Downtown
Stalno delo—Dobrer
Polni ali
6 večerov v te®' 5:10 do 1:40 zJ'
Zglasite s® " Employment O ^
700 Prospect Ave-'
od 8. zj. do 5. pop''L razven ob ned^i \
THE OHIO BK
telephone ^
___———^ %
Išče se
KARPENTAB^
Delo stalno Dobra pl®^®
Kdor se zanimS' oglasi
980 E. 185

B. J. RADIO
■% •H
'%v
Si
h
1363 E. 45 St. ^
Prvovrstna popr*^^% vrst radio aP»"
Žensko
želi delo v kuhinji , jsfl. in soboto večer. Te J vilko se poizve v
k\
pravnosti
so 8 tednov stari	^
f %
tajo od. 25 dO 30 j $7; ter 12 te^ov s # tehtajoči 38 funto j, GEO. GABEL, R-Ridge Rd., Madiso^^>^
Radi nakupe
bi rad prodal dve b' ti; prinašajo
so blizu cerkve f g 5" vselite v stanovanj^ ^ in kopalnico.
E. 39 St., sTpod&i'jjy

lei
%
Proda se
v slovenski naselbjjj ^ mB.79St.naS^>Jf^'
ber promet;	Sni
25 tisoč dolarjev j V: ka. Kdor želi dobe zglasi na 6704 St-pokliče KE 4963
POMlV^ g i>i za delni ^/1""
V
I, k
/k
h
ob večerih
SOBN--6036 St CUa * -

Za
6016 ST. Cl^j,
Ena