Poštnina plačana t gotovini
Spediz. in abbca. post. • I Gruppo
Posamezna številka L 30
citoliški
Leto X. - Štev. 16	Gorica	-	četrtek	17.	aprila	1958	-	Trst
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	800
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
Razorožitev in propaganda VOLILNO PISMO IZ TRSTA
Že nekaj tednov je v središču svetovne Politike priprava vrhunske konference državnih poglavarjev nekaterih najmočnejših držav, ki naj najdejo pot do razorožitve, zlasti še do atomske razorožitve. Da
gre predvsem za to slednje, je pričala Sovjetska zveza, ki je nenapovedano sklenila, da na svojo roko prekine z atomskimi poizkusi. O vrhunski konferenci in z njo v zvezi o atomski razorožitvi b°do še dolgo razpravljali, bodisi da se Posreči njeno sklicanje bodisi da se ne Posreči. Državni voditelji so pač zaskrbljeni pred odgovornostjo kake nove vojne, ki bi nujno postala atomska vojna. Saj vedo, da bi posledice atomske in vodikove vojne bile za vse človeštvo strahotne, morda tako kakor vesoljni potop. Vsi odgovorni ljudje se tega zavedajo. Zato tudi toliko govore o razorožitvi, o Prenehanju z atomskimi poizkusi, o prepovedi izdelave atomskih in vodikovih bomb itd. Toda pri vsej tej razgibanosti se moramo vprašati, ali imajo vsi tisti, ki govorijo o razorožitvi, tudi resne in Poštene namene. Ali jim je res na tem, da se razorožitev doseže, ali pa jim vse služi le kot propagandno sredstvo? Po tem, kar smo doživeli med drugo vojno, ko smo videli, kako so najsvetejša čustva ljudi, njih hrepenenje po miru in svobodi izrabili za razširitev in utrditev boljševiške diktature, morajo biti narodi oprezni bolj kot kdaj koli. Videli smo sovjetske politike in generale, kako so cinično žrtvovali milijone Poljakov, Ru-! sov, Jugoslovanov, Kitajcev, ne za svo-VkIo, temveč zato, da so upeljali in utr-% svoj komunistični režim. Osvoboditev, Narodnost, mir, socialna pravičnost so jim Postale samo krilatice, da so z njimi slepili ljudske množice, ki so jih tudi res Prevarali. Pa ne samo množice, posrečilo se jim je preslepiti celo take resne politike, kot sta bila Churchill in Roosevelt. 1*0 tolikih bridkih razočaranjih mora biti *apadni svet res silno oprezen pred sirenami, ki pojejo raz nekatere radijske antene in govorniške odre.
Vsled takih izkušenj ni nič čudnega, ^e je zapadni svet nezaupljiv 'do vseh Predlogov, ki prihajajo iz Moskve v zvezi z vrhunsko konferenco in razorožitvijo. Saj se vsi zapadnjaki dobro zavedajo, da je cilj Sovjetske zveze slej ko prej Zavojevanje sveta s pomočjo komunizma in njegovega zaveznika socializma. Sovjeti tega niti ne skrivajo in so že večkrat Poudarili, da bo zmaga njihova. Kako, Vemo vsi, ki poznamo sovjetsko politiko od leta 1917 dalje. Vemo namreč, da so Sovjetom vsa sredstva dobrodošla, da le služijo zmagi svetovne revolucije, pa naj bo to krvav upor, osvajalna ali osvobodilna vojna, mirovna propaganda, gospodarska pomoč ali gospodarski bojkot, in Podobno. Pri tem delu so vedno našli Pomagače. Pred drugo vojno so bili njih Pomagači predvsem pristaši ljudskih front. Sedaj po drugi vojni pa so našli Pomagače v mnogih miroljubnih ljudeh, ki na zapadu prirejajo vsakovrstna protestna zborovanja, protestne pohode, zbirajo podpise, pišejo članke, pošiljajo protestne brzojavke in podobno zaradi atomskega oboroževanja zapadnih držav. Kakor da bi nevarnost za svetovni mir izhajala iz zapadnih demokracij in ne iz svetovnega komunizma v zvezi z ruskim imperializmom! Odvzeti zapadnemu svetu primerno oborožitev z atomskim o-rožjem, bi pomenilo nevarno ošibitl o-brambo svobodnega sveta. Taka šibkost Pa bi bila največja vaba Sovjetom za kako aventuro, kot jo je začel Hitler leta 1939 prav zaradi tega, ker je videl, da le bil zapadni svet nepripravljen. V tem °*iru je zelo značilno, kar piše Ana ^rank v svojem Dnevniku. To 14-letno dekle je s samim svojim zdravim razumom prišlo veliko dlje kot marsikateri sedanji zapadni politik. Ob jezi Holandcev **a Angleže, ker so toliko odlašali z izkrcanjem, piše: »Angležem se res ni tre-ba opravičevati. Če jim lahko kaj očlta-^o. je le to, da so dremali v letih, ko 8e je Nemčija oboroževala. Toda ali niso
prav tako spale tudi druge -države, predvsem pa tiste, ki mejijo na Nemčijo? Nojeva politika ne pripelje nikamor, to je spoznala Anglija, in prav zaradi nje morajo prenašati vsi zavezniki in Anglija ne v zadnji vrsti, tako hude žrtve.«
Zdi se, da Eisenhovver in njegov minister Dulles ne marata ponoviti te nojeve politike izpred druge svetovne vojne, zato sta tako zelo previdna in trda ter zahtevata kontrolo nad razorožitvijo. Da bi jih le ne omajali drugi, ki jim je nojeva politika prirojena.
Seveda pa ne bo kljub temu nobena pametna politika zapirala poti do mirovne poravnave med Vzhodom in Zapadom, dokler so le kaki izgledi, čeprav še tako majhni. Vedno je namreč treba upati, da bo tudi pri diktatorjih zmagala zdrava razsodnost in da bodo začeli res iskreno in brez zahrbtnih namenov iskati pot k miru in zato pot k razorožitvi.
Brezposelnost tudi v ZDA
Sedanje število brezposelnih v ZDA je najvišje v zadnjem desetletju. Znaša namreč 5 milijonov 198 tisoč oseb.
Program Krščanske demokracije, ki ga je v soboto razglasil njen tajnik Fanfani, je vzbudil obsežne odmeve. Njegovo končno besedilo so uradno sporočili in ga pojasnjevali v večjih mestih govorniki večinske stranke. Program se deli na šest temeljnih poglavij, v okviru katerih so nakazani stvarni ukrepi, ki jih bo treba izvesti v prihodnji zakonodajni dobi.
Prvo poglavje je posvečeno u-trditvi svobode v pravnem redu, uveljavljenju ustavnih določil glede ureditve države (kar se tiče dežela, je Fanfani odkrito dejal, da prevzema KD obveznost za ustanovitev avtonomne dežele. Furlanija-Julijska Benečija) in o-krepitvi krajevnih uprav. V tem prvem delu programa je potrjena izrazita težnja po uveljavitvi krajevnih avtonomij v okviru državne enotnosti, da bi dosegli urejeno in gibčno obliko samoupravljanja.
Drugi del je v celoti posvečen vprašanju šole in pouka. Ta je vzbudil največje zanimanje zaradi obsežnih obveznosti in zaradi strnjene problematike. Očitno je, da bodo v prihodnji zakonodajni dobi uspešno izvajali večletni načrt za preosnovo šolstva in za pospeševanje izobrazbe od otroškega vrtca do višjega pouka. Tudi strokovno šolstvo bo organizirano in vzporejeno po zahtevah sodobnega gospodarstva.
Pravno priznanje delovnih pogodb, izboljšanje socialnega skrbstva in varstvo delavcev so predmet tretjega poglavja, ki velja pospeševanju napredka delovnih slojev. Četrta točka se tiče gospodarske politike. Nastopi vlade naj jamčijo svobodo zasebne pobude in umestnost državnega poseganja v gospodarstvo, disciplino monopolov ter akcijo, ki naj omogoči plodno vključitev i-talijanskega gospodarstva v Evropsko skupno tržišče.
Obramba trdnosti denarja in ozdravitev javnih financ sta temelj finančne politike, ki jo predlaga KD v peti točki programa glede državnega in krajevnega finančnega gospodarjenja.
Šesta in zadnja točka velja zunanji politiki. V njej je potrjena brezpogojna zvestoba Atlantski zvezi in napovedana akcija, ki
Trst, 14. aprila 1958.
Članek »Bližnje volitve in Slovenci«, objavljen v Kat. glasu 27. marca, je vzbudil pozornost tudi v Trstu. Priznati je treba, da hočejo Goričani to vprašanje proučiti do dna, in to z vso iskrenostjo, četudi bi bili zaključki težki in bridki.
Posebnosti tržaškega položaja
Trst je trgovsko mesto, ki gleda vsako vprašanje manj načelno in bolj s praktičnega stališča. Poleg tega je položaj za slovenske volivce tukaj nekoliko drugačen in manj dramatičen.
Najprej je treba povedati, da je naš odnos do volilnega zakona nekoliko drugačen. Vsaj teoretično ni mogoče reči, da je popolnoma izključeno, da bi mogli dobiti tržaški Slovenci enega zastopnika v poslanski zbornici. Če bi vsaj ena šestina veljavnih oddanih glasov volilo Slovenca, bi bil ta izvoljen. Ako se pritožujemo zoper volilni zakon, je to zaradi
bo težila za političnim združenjem Evrope, in pa naklonjenost sleherni pobudi za razorožitev, samo če bo ta. dejansko nadzorovana.
Krščanska demokracija je razglasila ta program z geslom »napredek brez pustolovščin«. Da bi dosegla ta cilj, hoče dobiti KD večja soglasja od volivcev, da bi na parlamentarnem in vladnem področju popravili pomanjkljivost volitev dne 7. junija 1953.
Na Kubi še ni miru
Vladne sile so na Kubi prešle v napad nad uporniki Fidel Castra. V prestolnici Havani je red in mir. Težje pa je na deželi, zlasti tam, kjer je večina prebivalstva na strani upornikov. Upornikom marljivo pomagajo tudi komunisti, ki jim pride prav vsak nered.
Ne malo se svet sprašuje, čemu toliko zavlačevanja in težav za sestanek mož, ki krojijo usodo sveta. V konferenci vidi svet splošno zdravilo zoper napetost, ki je vedno hujša med Vzhodom in Zapadom. Razlog za počasnost priprav na sestanek je v boju med svobodnim in demokratičnim pojmovanjem ter komunizmom. Komunizem hoče na vsak način dobiti na limanice svobodni svet. Zapad mora dajati obračun o svojem političnem delu ljudstvu, Hruščevu pa tega ni treba. Nedavno je Hruščev v Moskvi svečano razbobnal, da bodo Sovjeti ukinili jedrske poskuse. V Budimpešti pa je šel še dalje in dejal, da je pripravljen sprejeti nadzorstvo nad ukinitvijo poizkusov, če se zanje odločijo tudi zapadne velesile. Ko se je Hruščev vrnil v Moskvo, pa je izjavil, da Sovjetska zveza ne bo nikdar sprejela letalskega nadzorstva, ki ga predlaga Amerika. Kako naj potem svet verjame obljubam? Glede prekinitve poskusov pa so Sovjeti verjetno letošnji program že izvršili, oziroma kot pravijo nekateri opazovalci, da so Sovjeti
praktične možnosti, da bi bil izvoljen Slovenec. Take možnosti namreč ni. Prvi vzrok je nezadostna narodna zavest naših ljudi. Nima smisla tajiti, da ta upada. Drugi, še večji vzrok, je duhovni razkol naših ljudi, ki se je pričel med vojno, ko so na Krasu ustanovili prvi tečaj komunističnih aktivistov. Od takrat se vedno bolj poglablja prelom med komunisti in nekomunisti. Dokler se komunisti ne spreobrnejo ali nekomunisti ne nasedejo komunistom, česar verjetno ta rod ne bo učakal, ni možen enoten nastop Slovencev pri tržaških volitvah.
V	tem smo si enaki z Goričani.
Prav zato je izključena vsaka praktična možnost, da bi Slovenci uspešno nastopili pri teh volitvah s svojo lastno listo.
Ali more katol. časopis svetovati, naj ljudje volijo socialkomuniste?
Pogumno si je tudi treba zastaviti vprašanje, ali bi mogla kaka slovenska stranka, ki se trudi zasledovati koristi katoličanov, a-li bi.mogel kak slovenski časnik, ki je v službi katoliške ideje, svetovati volivcem, naj glasujejo za komuniste ali Nennijeve socialiste. To je dvoje strank, ki imata na svoji tržaški listi po enega slovenskega kandidata. Odgovor mora biti negativen. Katoličani in marksisti se po temeljnih načelih svojega svetovnega nazora tako razlikujejo, da ne bi mogli nikoli sodelovati pri tako važnem političnem dejanju, kot je glasovanje za eno in isto listo. V tem trenutku je to v Italiji toliko bolj očividno, ko stopajo na dan proti-katoliške politične skupine z lai-cističnimi gesli, ki pomenijo boj in uničenje katoliške Cerkve. Katoličan ne more podpirati pri volitvah sovražnikov Cerkve, tudi če bi imel od tega trenutno časno korist. Saj smo dolžni dati katoličani v obrambi verskih resnic in načel celo svoje življenje. Toliko bolj moramo biti pripravljeni, žrtvovati časne koristi, kadar je to potrebno. Ne drži trditev, da nekaj tisoč slovenskih glasov nič ne pomeni in da so zato ob velja-
bili na'prekinitev prisiljeni, ker je njihovo ozračje že preveč radioaktivno. S sklepom o prekinitvi pa Sovjeti verjetno hočejo vplivati na Zapad in njegovo javno mnenje in da bi preprečili a-meriški poskus s torpedom proti sovjetskim podmornicam.
Vse se lahko uredi in svet u-miri, a potrebno je, da govore vsi isti jezik, ki bo vsem enako pomenil.
Pot k vrhunski konferenci bodo skušali izgladiti najprej na sestanku veleposlanikov, ki bo 17. aprila v Moskvi. Ti bodo določili čas, kraj in sestavo za sestanek zunanjih ministrov, ki bodo šele pripravili snidenje z velikimi. Težave so z dnevnim redom. Sovjeti se ne marajo vezati na noben dnevni red, da ne bi bilo treba na kaj pristati. Sovjeti še do danes niso izpolnili sklepov z zadnjega snidenja v Ženevi. Zahtevajo pa Sovjeti na vsak način veto, to je prepoved nad vprašanji, ki naj se na sestanku obravnavajo. Spričo vsega tega res ne moremo verjeti v dobro voljo, ki pa je za vsako snidenje nujno potrebna.
vo načelna vprašanja. Nikoli ni dovoljeno sodelovanje pri stvari, ki je v svojem bistvu slaba. Komunizem in z njim povezani socializem je nekaj takega, kot je to povedala učiteljska oblast Cerkve. Tudi ni resnično, da so slovenski glasovi kapljica v morju brez vpliva na javno življenje. Pri obstoječem volilnem zakonu more tudi nekaj tisoč glasov vplivati na izid, gotovo pa more afirmirati ugled lokalnih komunističnih list.
Zapleteni so odnosi do K D
Silno zapleteni so naši odnosi do demokristjanov. Mimogrede povedano je treba opozoriti, da v borbi za uzakonitev slovenskih šol nismo iskali pomoči le pri levičarjih, temveč tudi pri demokristjanih. Ko je socialdemokratski prosvetni minister kljub vsem obljubam 18. maja 1957 predložil zloglasni zakonski osnutek senatni komisiji in ga je ta odobrila, so demokristjani pristal^ na to, da se osnutek vrže v koš. Ni pa rečeno, da si demokristjani želijo, da bi tržaški Slovenci javno objavili vse morebitne usluge, ki so jih prejeli po zaslugi demokristjanov. Ni dalje verjetno, da bi slovenske nekomunistične stranke javno podprle Krščansko demokracijo. S tem bi ta mogla več izgubiti kot pridobiti. Ni pa resnično, da si ta stranka ne želi slovenskih glasov. Ti glasovi bi ji mogli pripomoči, da bi dobila dva poslanca v Trstu namesto enega. Če bi pa demokristjani v volilni borbi dajali Slovencem kake obljube, bi mogli drugod več zgubiti kot pri Slovencih pridobiti. Znano je tudi, da je v tej stranki več smeri ali struj ter da je nedavno v Trstu prišlo na površje novo pokrajinsko vodstvo. Da se ne bo zaradi tega v njenih odnosih do Slovencev nič spremenilo, je trditev, ki bi jo bilo treba dokazati.
Kaj pa indipendentisti?
V	Trstu nastopa pri volitvah tudi dvoje indipendentističnih strank. Znano je, da so se vršili pred predložitvijo list razgovori med indipendentisti in nekaterimi Slovenci. Posebno Tržaška u-nija, ki bo na glasovnici na sedmem mestu, si je resno prizadevala za skupen nastop z demokratičnimi Slovenci. Zaradi objektivnih težav ni prišlo do javne povezave. Toda pomniti je treba, da ima to gibanje svoj pomen. Ono je najbolj viden izraz resnega prizadevanja za medsebojno strpnost in mirno sožitje obeh narodov na tem ozemlju. Nastop tega gibanja pri volitvah je pa tudi možnost glasovanja tistim slovenskim volivcem, ki se ne bodo mogli odločiti, da bi dali svoj glas komunistom in tudi ne kaki drugi italijanski stranki.
Iz tega se vidi, da je položaj slovenskih volivcev v Trstu manj dramatičen kot v Gorici. Volivci imajo več možnosti. Ne moremo pa reči, da imajo v vsakem oziru proste roke, kot so se nekateri izrazili. Volilni akt je tudi zadeva naše vesti. V času, ko dviga glavo brezbožni laicizem, ki se pripravlja na boj proti katoliški Cerkvi, nam vest ne dopušča glasovati za stranke, ki se navdušujejo za ta pokret in ki obetajo katoliškim organiziranim vrstam slabe čase. Dostaviti je tudi treba, da so te misli le vtisi, nastali ob opazovanju dogodkov. O stvari je treba še razglabljati in se bo o njej gotovo razglabljalo in razpravljalo.
Odmevi programa KD
Pot k vrhunski konferenc
NAS TEDEN V CERKVI
20.4. nedelja, 2. povel.: sv. Neža Monte-pulčanka, d.
21.4. ponedeljek: sv. Anzelm, škof
22.4. torek: sv. Leonida, m.
23.4. sreda: sv. Jurij, m., sv. Albert, š.
24.4. četrtek: sv. Fidelis, m.
25.4. petek: sv. Marko, evangelist; prošnja procesija
26.4. sobota: Mati božja dobrega sveta
*
SV. FIDELIS, rojen v južni Nemčiji, v mestu Sigmaringen, je po končanih šolah postal odvetnik. Ni se mu pa zdel zanj ta
poklic primeren in je vstopil v kapucinski samostan.
Bil je mož molitve, širitelj sv. rožnega venca in goreč pridigar. Predstojniki so ga poslali v Recijo (Švica). Njegovo u-spešno delovanje ni bilo všeč protestantom. Nekateri izmed njih so hlinili spreobrnjenje; povabili so Fidelisa, naj jim pride pridigat. Ko je prišel, so se vzdignili proti njemu in ga pobili.
Na njem so se spolnile v polni meri Jezusove besede: »Če so preganjali mene, bodo tudi vas.«
PRED OMILJENJEM NAPETOSTI MED SV. STOLICO IN JUGOSLAVIJO
IZ SV. EVANGELIJA
/ Tl* isti čas je rekel Jezus fa-
V	rizejem: »Jaz sem dobri
pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik pa in kdor ni pastir in ovce niso njegove, vidi volka priti in ovce popusti ter zbeži in volk ovce pograbi in razkropi. Najemnik pa zbeži, ker je najemnik in ga za ovce ni skrb. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati: in poslušale bodo moj glas in bo en hlev in en pastir.«
*
Zveličar je dobri pastir, ki dobro pozna vse ljudi in očetovsko zanje skrbi. Njegova dobrota je otipljiva in njegova ljubezen brezmejna. Ko so ljudje bili v grehu in v grešni sužnosti, je prišel On na svet in nas odrešil. Otel je sužnje greha in obudil duhovno mrtve. Oddaljene in izgubljene je privedel nazaj k Bogu, sprte je spravil z njim, obsojenim je odprl in vrnil nebeški raj. Ležečim v temi grešne smrti je posvetil z blago lučjo nebeške tolažbe in rešitve. Prinesel je milost odrešenja, milost večnega zveličanja. Svoje lastno življenje je dal za življenje naših duš, za naše večno življenje. Umrl je kot najhujši zločinec in naj večji mučenik. Kon-
čal je na križu, ker zanj ni bilo človeške pravice ne usmiljenja ne pomilostitve. Končal je na križu, a — hvala Bogu — ne za vedno. Končal je tam na križ pribit, a ne zaradi svoje nemoči in poraza, marveč iz ljubezni do nas. In danes živi in zmagovito na veke v nebesih.
A tudi v tabernaklju je resnično pričujoč, nam dela družbo, deli milosti, jasni dvome, poučuje, krepi, daje v hrano samega sebe, nas blagoslavlja, nas spremlja povsod in hoče biti vedno z nami.
Ne bežimo pred Jezusom! Ne hodimo na pašo k hudiču in ne h grešnim ljudem! Pojdimo rajši na pašo k Jezusu, dobremu Pastirju! Uživajmo njegovo hrano, jejmo njegov kruh, prejemajmo radi sv. obhajilo! Vztrajajmo zvesto pri dobrem Jezusu! Bodimo tesno in živo povezani z njim, od zore do mraka, pa od mraka do zore! Držimo se ga kakor nebogljena ovca svojega skrbnega pastirja !	— Varujmo se volkov!
Varujmo se hudiča in hudobnih ljudi! Varujmo se vseh in vsakršnih zapeljivcev in skušnjav-cev! Varujmo se greha in vsega grešnega! Naši največji sovražniki so hudi duh, pokvarjeni svet, greh in naše strasti. Ti nas morejo za vedno pogubiti. Zato daleč od njih in blizu Jezusa! Zveličar naj bo naš "pastir, varuh in vodnik! — Jezus, dobri Pastir, usmili se nas! Pasi nas, vodi nas, varuj nas, reši nas!
življenja
.■sašgži
Koncert ob navzočnosti sv. očeta
Italijanska televizija je v soboto 12. a-prila uprizorila v vatikanski dvorani blagoslovov ob navzočnosti svetega očeta instrumentalni in vokalni koncert. Izvajali so »Oznanjenje« Perosijevega »Odrešeni-kovega rojstva«, Beethovnovo »Prvo simfonijo« in Wagnerjevo »Sv. večerjo« iz »Par-sifala«. Prisotni so bili tudi mnogi kardinali in visoki cerkv. dostojanstveniki ter drugi povabljeni, tako da je bila dvorana nabito polna. Sveti oče je z vidnim zadovoljstvom sledil dovršenemu koncertu in po končanem sporedu je osebno izrekel dirigentu orkestra Arturu Rodzinske-mu svoje čestitke.
Prav tako je čestital tudi solistkam in solistom ter izrekel svoje zadovoljstvo orkestru in zboru za dovršeno interpretacijo.
Vsem je nato razdelil spominske kolajne.
100 let rojstva don Columba Marmiona
Prvega aprila je minilo sto let, kar se je rodil znameniti benediktinski menih don Jožef-Columba Marmion. Doma je iz Irske. Bogoslovne študije je dovršil v Rimu. Ko je na povratku domov slučajno obiskal benediktinsko opatijo Maredsous v Belgiji, se mu je vzbudil redovniški poklic. Leta 1888 je napravil redovne zaobljube. Belgijski kardinal Mercier ga je silno cenil in ga izbral za svojega spovednika. Marmion je poznan po vsem svetu zaradi svojih globokih asketičnih spisov, ki so prevedeni v vse svetovne jezike.
36 zvonov
V	zvonik cerkve na svetovni razstavi v Bruslju bodo obesili 36 zvonov, ki jih je vlila neka holandska livarna. Najboljši zvonarji iz Belgije in Holandske bodo med svetovno razstavo prirejali koncerte.
Misijon v Rimu
Na veliki četrtek se je zaključil rimski mestni misijon. Vršil se je v 174 žup-
nijah. Pri misijonu je sodelovalo več stotin govornikov, večinoma redovnikov. S tem misijonom so rimsko mesto vsaj nekoliko približali tistemu idealu, ki ga želi sveti oče, da bi namreč Rim postal mesto, ki Boga išče, ga pozna, ga ljubi in mu služi. Delo misijonarjev je močno podprl vatikanski radio, ki je vsak večer v postu ob 19.30 prenašal misijonski go-
2500 mladeničev na duhovnih vajah
V	nemškem delu Švice je pred veliko nočjo opravilo 2500 mladeničev duhovne vaje v 25 različnih zavodih. Duhovne vaje so bile rezervirane za fante v starosti od 18. do 25. leta. Letos je bil naval tolik, da niso mogli vseh fantov sprejeti.
Molitve Pija XII.
Belgijski benediktinski samostan v So-lesmu je izdal v posebni knjigi vse molitve, ki jih je sestavil sedanji sveti oče. Zbirka obsega 83 različnih molitev. Prvi izvod knjige so poklonih svetemu očetu.
Molimo »Angel Gospodov«
Vatikanski dnevnik »L’Osservatore Romano« je objavil dopis kardinala Valerija, ki se zavzema, naj bi se obnovila navada moliti Angelovo češčenje. Trikrat na dan vabijo zvonovi naših cerkva vse dobre duše, naj se zberejo ob Mariji v češčenju in molitvi, da bi izprosili od Boga pomoč proti naraščanju brezboštva.
Največ knjig se tiska v Veliki Britaniji
Velika Britanija nosi primat, da se tam tiska več knjig kakor v vsaki drugi državi na svetu. Prav tako Angleži uvozijo v primeri z drugimi državami največ knjig. V Angliji je okoli 400 založništev. čeravno so v letu 1956 natisnili manj knjig kakor druga leta, je vseeno izšlo 19 tisoč novih knjig. V Združenih državah, ki štejejo trikrat več prebivalcev, je v istem letu izšlo komaj polovico toliko knjig.
Rim -Al — V vatikanskih krogih so z zadovoljstvom sprejeli novico iz jugoslovanskega uradnega vira, da bodo jugoslovanski škofje v kratkem opravili v Rimu obisk »ad limina apostolorum« in pri papežu. Do tega obiska bi moralo priti vsakih pet let, toda jugoslovanski cerkveni knezi tega niso mogli storiti, seveda ne po svoji krivdi. Edini obisk, toda ne obisk »ad limina« je bil tisti, ki ga je pred nekaj meseci napravil neki jugoslovanski škof, ki je bil sprejet pri papežu in je razpravljal tudi s kongregacijo svetih o-bredov glede neke beatifikacije.
V	vatikanskih krogih omenjajo, da že leta in leta ni več diplomatskih odnošajev med sveto Stolico in Jugoslavijo. K temu pripominjajo, da bi omenjeni jugoslovanski sklep utegnil pomeniti prvi korak k omiljenju napetosti med Vatikanom in Titovo državo. V zvezi s tem velja omeniti, da iz Vatikana že dolge mesece ni več slišati kritik jugoslovanske vlade. Glasilo svete Stolice ni te čase priobčilo nobenega poročila o položaju vere v Jugoslaviji, kakor je to delalo skoraj glede vseh dr-
žav, ki so pod komunistično vladavino.
V	omenjenih krogih pravijo, da bo zanimivo videti, ali bo med jugoslovanskimi škofi lahko prišel v Rim tudi zagrebški nadškof, kardinal Alojzij Stepinac. »Papeški letopis«, ki objavlja letos prvič seznam jugoslovanskih škofij
v	njihovem domačem jeziku, ne piše, da bi bil kak jugoslovanski škof zaprt. Toda to ne spravlja s sveta dejstva, da je položaj 21 škofij in dveh apostolskih administracij v tej državi vse prej kakor normalen.
Razen zagrebškega nadškofa, kardinala Stepinca, ki je »konfi-niran in mu je preprečeno opravljanje poslov« (zagrebško nadškofijo vodi pomožni škof), je prav tako preprečeno opravljanje službenih dolžnosti ljubljanskemu škofu in upravlja škofijo pomožni škof. Isto je s sarajevskim nadškofom in njegovim generalnim vikarjem ter vodi to škofijo pro-vikar. Deset škofij v Jugoslaviji je brez škofa iri jim načeljujejo apostolski administratorji. To so Kotor, Maribor, Reka, Šibenik, Split, Zadar, Banjaluka, Križevci, Srem in Pola.
RAZNE NOVICE
Po 20. dneh pomladi sneg in mraz po vsej
Evropi
Kljub temu da je koledar že davno zaznamoval začetek pomladi, se zima letos kar noče posloviti od nas. Po vsej Evropi in tudi v ZDA so zaznamovali znaten padec temperature, v goratih krajih pa je povsod snežilo. Sneg je pobelil v petek 11. aprila tudi Milan, Turin, Bel-luno in druga mesta severne Italije. Tudi pri nas na Primorskem je sneg pobelil bližnje hribe in temperatura se je znatno znižala. Sneg in prva drevesa v cvetju, to je prvi pozdrav pomladi in upajmo tudi zadnji pozdrav zime.
Neveljavna videmska predložena lista
PMP
Videmsko sodišče je zavrnilo stranki PMP njeno predloženo listo kot neveljavno. Predloženo listo je spremljalo namreč nad tisoč podpisov volivcev in to je bil vzrok, da so listo ovrgli. Zakon namreč predpisuje, da ima vsaka predložena lista lahko do tisoč podpisov, ne sme pa tega števila prekoračiti. Prevelika vnema včasih ni dobra.
Otvoritev 36. milanskega velesejma
Ob prazničnih zvokih desetine mestnih siren so v soboto 12. aprila svečano o-tvorili 36. milanski vzorčni velesejem, ki je letos dosegel nov primat. Slovesni o-tvoritvi je prisostvoval sam predsednik republike Gionchi, predsednik senata Merzagora, podpredsednik zbornice Tar-getti in vsi višji predstavniki mestne oblasti.
Otvoritveni govor sta imela minister za industrijo in trgovino senator Silvio Gava ter predsednik velesejma knez Tom-
maso Gallarati Scotti.
Na letošnjem milanskem velesejmu razstavlja 600 razstavljalcev več kot lansko leto in sicer skupno 14 tisoč razstavljalcev. število udeleženih držav se je od 47 v lanskem letu dvignilo na 49 in tudi površina razstavljalnega prostora se je povečala na 407.634 kv metrov.
Po končanih otvoritvenih govorih so si visoki državni predsedniki ogledali velesejem in sicer vseh 32 padiljonov tujih držav, ki sodelujejo na tem svetovnem velesejmu.
Velik napredek italijanske znanosti
Radijski aparati bodo šli kmalu v staro
šaro, če se bo uveljavila nova iznajdba študijskega centra »Irradia«, ki je po dolgih študijah in poizkusih končno iznašel aparat, ki združuje v sebi radio, televizor in gramofon. Predstavi se kot navaden televizijski aparat, le v svoji notranjosti ima posebno mehanizacijo, ki omogoča proizvajanje vseh treh imenovanih funkcij. Novi radio-televizijski-gra-mofonski aparat, tako zvani »Telerad« je do vseh potankosti izpopolnjen in preizkušen, tako da oddaj ne moti ne slabo vreme, ne druge bližnje postaje in tudi oddaje glasbenih izvajanj so popolnejše. Cena novega sprejemnika bo ista kot za televizijski aparat. Nova italijanska iznajdba je vzbudila v državi, a tudi med tujimi tehniki veliko zanimanja in radijski center »Irradia« je prejel že več ponudb od tujih tvrdk, ki bi hotele imeti dovoljenje za izdelavo radijskih aparatov »Telerad«.
Drage volitve
Državno blagajno b6do stale sedanje volitve 13 milijard lir. 6 milijard in 900
milijonov stane tehnična in upravna organizacija volitev. V tej vsoti je tudi všteta odškodnina za člane volilnih komisij na posameznih sedežih. Okrog 6 milijard pa znašajo stroški za vzdrževanje javnega reda in varnosti med volitvami.
Koliko bodo potrosile posamezne stranke za volilno propagando, tega pa nihče ne pove.
Knjiga o vetrinjski tragediji
Neki angleški časnikar in pisatelj pripravlja v angleškem jeziku knjigo o vračanju protikomunističnih borcev, ki so se ob koncu druge vojne zatekli pod zaščito zapadnih zaveznikov, pa jim ti niso dali zatočišča, temveč so jih s silo vrnili v roke komunističnim vladam. Te so jih potem povečini vse pobile. To je bila največja krivica, ki so jo komunisti napravili v zadnji vojni. Vsa zadeva o vračanju teh protikomunističnih borcev je še vedno zavita v precejšnjo temo. Angleški časnikar si je nadel nalogo, da hoče posvetiti v to zadevo. Zato je zbral in še vedno zbira gradivo, ki naj izpriča, kako se je vračanje protikomunističnih borcev začelo, kako se je izvršilo in kako se je končalo. Kolikor nam je znano, bo knjiga obravnavala še posebej vračanje slovenskih domobrancev in četnikov s Koroške v Jugoslavijo. Časnikar se priporoča za čimveč in čimpodrobnejših novic, da bo njegovo delo kar moč popolno.
Sveti misijon v Ukvah
Več mesecev smo se pripravljali na sveti misijon, ki smo ga začeli na velikonočni praznik zvečer in končali na belo nedeljo. Sveti misijon sta vodila dva goreča misijonarja, preč. g. Cvetko s Koroške za domače slovenske vernike in preč. g. Joško Jacolin za italijanske vernike.
Dan za dnem je bila naša farna cerkev večkrat na dan polna vernikov, tako pri misijonskih pridigah, kakor tudi pri stanovskih govorih, ki smo jih imeli po več za vsak stan. Hvaležni smo našemu koroškemu misijonarju, ki nam je v lepi domači koroški besedi govoril tako lepo, da si je že prve dni osvojil srca vernikov, ki so z vsakim dnem z vedno večjo gorečnostjo in vedno v večjem številu napolnjevali farno cerkev. Tako lepega misijona v Ukvah še nismo imeli. Bog daj, da bi ostali bogati sadovi milosti polnih dni svetega misijona med nami in v nas, v naših krščanskih družinah.
Iz srca se zahvaljujemo obema gg. misijonarjema za njih delo in trud z željo, da bi nas večkrat obiskala.
Hvaležni smo tudi gospodu župniku za vso njihovo pripravo, prav posebno pa smo jim hvaležni, da so nam preskrbeli tako gorečega pridigarja-misijonarja s Koroškega, kajti poslušali bi ga z veseljem še naprej in nam je bilo težko samo to, da se je sveti misijon tako hitro končal. Upamo pa, da bomo imeli v Ukvah še to srečo, da pridejo večkrat med nas prečastiti g. misijonar Cvetko.
Prave sodelavke niso žene, ki pomagajo svojim možem, temveč le tiste, ki jih ljubijo.
*
Premalo pazimo na besede, ko govorimo o drugih, preveč pa, ko drugi o nas govorijo.
iiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
„ Občilo listi glas “ iva japonskem
Zdaj spet cvetijo češnje. Tihi ocean je temno-moder. V popoldanski tihoti odmevajo letalo, ladijski stroji v našem pristanišču, črne vrane. Kakor da so ljudje nehali vzdihovati; kakor da le stvari brez uma govorijo. In vendar sem pravkar mislil na borbo duhov, ki zajema ves otok od Hokkaido do Kyushu. Pred tednom je v gorski naselbini T. na severovzhodu izginilo mlado dekle, prav ko se je podalo od staršev na obisk k sosedom. Blizu naselbine deluje zloglasna tolpa, ki je že večkrat ukradla mlade dečke in jih vzgojila in silila k odurnim grehom. Nemalo teh dečkov je potem zbežalo k protestantskemu pastorju, ki deluje v tistih gorah, in ta je spretno organiziral neke vrste tajno »Mesto dečkov«, kjer je prevzgojil ali vsaj očuval svoje »podanike« včasih tudi za dobo 'dveh let. Ni tako redko, da umorijo takšne tolpe tudi 10-letne šolarje, ako se je tem kakorkoli posrečilo zvedeti kakšno skrivnost zločinske organizacije in so jo komu zaupali.
Danes je 31. marec in jutri stopijo v veljavo kazenske določbe proti vsakomur, ki bi se bavil s prostitucijo. A časopisi že
izražajo bojazen, ki jo berejo na obrazih policijskih nadzornikov: ali se ne bodo zločinci poslužili tolikih finančnih sredstev in temnega nasilja, da nadaljujejo to milijone prinašajočo obrt? Člen 1. pro-tiprostitucionalnega zakona govori o dostojanstvu človeške osebnosti, ki je ne sme nihče istovetiti z rečjo, ki se kupi ali proda (in koliko tisoč deklet je bilo v preteklosti dobesedno prodanih, največkrat za blaginjo preostale številne družine!); a le Kristusova Cerkev daje človeku ideal, obenem z močjo za uresničenje svete čistosti. Toda katoličanov je trenutno le nekaj čez četrt milijona. Drobna luč v veliki temini.
Blagoslovi naše trdo, počasno delo, Gospod, pravim. In pismonoša vstopi in položi na mizo dvoje v zeleno zavitih decembrskih številk »Katoliškega glasa«. Pozabim probleme in skoraj na glas govorim sladko slovensko tiskano besedo. Dvakrat ljubo, ker je izrečena v skoraj pozabljenem svetu tujih intrig. Vesel sem, da trezno sodi svetovne dogodke; da vljudno, a načelno opozarja na zmote, tudi med nami; da se bori za resnico in dobroto, utelešeni v naši sv. veri, čeprav ima proti sebi trdnjave nasilja, dostikrat vso moč denarja, posmeh nemodernosti. Ponosen sem na takšen časopis. Morda bo nekoč število naročnikov tako naraslo, da ga bo mogoče izdati na 8 straneh, z
zanimivimi in privlačnimi slikami, s še bolj pomnoženo besedo luči.
Je kriva pomlad, da se danes tako »pesniško« izražam? A vsako podobo, vsak stavek mislim resno. V deželi, kjer se moramo dnevno boriti za uveljavljenje katoliškega tiska, človek ceni podobne stvaritve drugod; posebno pa Glas, ki uspešno izpolnjuje poslanstvo v neugodnih in težkih okoliščinah; saj so že starodavni filozofi pogruntali, da se zmeraj najbolj veselimo tega, kar odkrijemo sebi podobnega...
Odložim časopis in misli ob njem. Pred menoj leži knjiga z japonsko-kitajskimi ideografi (= znaki). Treba se je spet »guliti«. Pravzaprav bom moral znati brati približno 3000 - 5000 znakov. Sicer ne boni zmogel dnevnih časopisov, ne bom mogel zasledovati življenja od blizu, ne bom mogel svariti, kjer bi bilo treba, ne vzpodbujati pri dobrem, ne izkoristiti prilik za jutri. Tudi se dnevno tiska toliko knjig, ki poveličujejo materializem, brezverstvo, komunizem, n. pr. v kitajski obliki; treba je nekoga, mnogih, ki bodo odkrili laž, pokazali umazanost, dokazali izgubo vrednot.
Pri oknu pa zahaja sonce: v moji vazi cveti kamelija; stroji v pristanišču mrmrajo glasno.
V. K., misijonar
Nova določila
nova ao ocna
V	Uradnem listu italijanske republike je bil objavljen zakon z dne 25. februarja, ki določa pravico do naknadne pokojnine tudi svojcem umrlega upokojenca, ki je užival pokojnino v času pred 1. januarjem 1945 in je umrl po 31. decembru 1957. Zakon daje tudi možnost doplačila pokojninskih prispevkov svojcem zavarovanca, ki je umrl v času od 1. januarja 1940 pa do 31. decembra 1944, enako tudi svojcem upokojenca, ki je užival pokojnino pred 1- januarjem 1945 in je umrl pred 1. januarjem 1958.
Pravico po dopolnilnem plačevanju prispevkov do pokojnine imajo svojci upokojenca s sledečimi pogoji:
a) če ima zavarovanec na dan smrti vse Pogoje za zavarovanje in prispevanje, da Pridobi invalidninsko in starostno pokojnino (pa čeprav ni izpolnil predpisane starosti);
b) če imajo svojci ob zavarovančevi ali Upokojenčevi smrti pogoje, ki jih določajo obstoječi zakonski predpisi;
c) če je bila sklenjena poroka po likvidaciji starostne pokojnine; če ni preteklo vsaj 6 mesecev od sklenitve poroke Pa do zavarovančeve smrti, izvzemši, če se iz zakona rodijo otroci, ali pa če je nastopila smrt zaradi nezgode na delu; če je zavarovanec sklenil poroko po izpolnjenem 50. letu starosti ali pa potem,
Odstop francoske vlade
Grozeča kriza, ki se je te dni približevala Franciji zaradi negotovosti izida anglo-ameriškega posredovanja v francosko-tunizij-skem sporu, je dosegla svoj višek z odstopom Gaillardove vlade. Parlament je namreč s 321 glasovi proti 255 zavrnil predsednikovo zahtevo po zaupnici za severnoafriško politiko vlade. Gail-lard je v bistvu pristal na teze Murphyja in Beeleya glede odsto-pitve bisertskega oporišča atlantski zvezi, odstranitve francoske vojske iz tunizijskega ozemlja ter nadzorstva ZN na tunizijsko-al-žirski meji. Desničarske sile v francoski narodni skupščini so smatrale sprejetje teh zahtev za Popustljivost in šibkost s strani Francije, ter so zato zavrnili zaupnico vladi.
Tako preživlja Francija spet novo krizo, ki ji bo gotovo precej škodovala. Francozi so pa pokazali, da jim je še vedno več za ozke in preživele kolonialne interese, kakor pa za resnično pomiritev v duhu prijateljstva med Evropo in Afriko.
Komunisti in socialisti
ko je pridobil invalidninsko pokojnino, izvzemši, če je bila sklenjena poroka vsaj dve leti pred smrtjo, ali pa tudi, če se iz tega zakona rodijo otroci; če je postala polnomočna sodba o osebni razvezi zakoncev in je bila sodba izrečena po krivdi preživelega zakonca;
č) če za svojce ob začetku dopolnilnega plačevanja pokojninskih prispevkov ne velja eden izmed vzrokov, ki določajo prenehanje pravice po dopolnilnem plačevanju, to velja: za zakonca in hčere, ko se poročijo; za vdovca, če preneha invalidninsko stanje; za otroke, ko dopolnijo določeno starost ali pa če niso več sposobni za delo.
Pokojnine, ki so likvidirane po členu
1.	tega zakona, se začnejo po splošnih določilih, in sicer prvi dan naslednjega meseca po upokojenčevi smrti. Za pokojnine, ki so bile likvidirane po členu 2., določa ta zakon, da upokojenec, kateremu je bila določena pokojnina med 1. jan. 1940 in 1. dec. 1944 in je umrl v letu 1957 ali pozneje, toda vsekakor preden je bil uveljavljen ta zakon, se začne dopolnilna pokojnina 13 mesecev po smrti.
Rok za vlaganje prošenj zapade po dveh letih od dneva uveljavljenja tega zakona. Vse navedene ugodnosti veljajo za zavarovance socialnega zavarovanja.
imenovanim »tankistom«, to je, tistim, ki se čutijo blizu komunistom.
Med BOR in ZSSR
Sovjetska vlada in Zapadna Nemčija sta se po dolgem času
Kolo je Mislili dialektov
Po študijah italijanskih znanstvenikov ter na podlagi spisov »Videmske akademije znanosti in umetnosti« ter razprav nemškega profesorja Gartnerja bi imel furlanski jezik naslednje dialekte:
1. Obrobni dialekt okoli Forni di Sotto in Sopra, Erto in Cimolais ter dialekti zahodno-furlanskega prehodnega pasu iz beneškega dialekta v furlanščino.
2. Centralni furlanski dialekt okoli Vidma pa do morja.
3. Goriški tip, ki se razlikuje od videmskega po svojih končnih samoglasnikih in ki se govori na trikotnem ozemlju Gorica - Tržič - morje.
4. Zahodni tip furlanskih dialektov med Tramontinom, Maniagom in Spilimbergom.
5. Posebni tip dialekta, ki se govori v gričevju okoli S. Daniela.
6. Številni karnijski dialekti, ki se razlikujejo od ene do druge izmed številnih karnijskih dolin.
Srečen je, kdor ima pravega prijatelja, še srečnejši, če je on sam dober prijatelj.
4=
Več premagovanja in čuječnosti zahteva sreča kakor pa nesreča.
*
Vseh ne moremo obdariti, a včasih je že smehljaj najlepši dar.
sporazumeli o trgovinski izmenja-
vi	in o konzularnih stikih. Sporazumeli so se tudi o vrnitvi nemških državljanov iz Sovjetske zveze. Nemci s sporazumom niso preveč zadovoljni. Sovjeti pa hočejo dati sporazumu poseben poudarek in ga bo baje prišel v Bonn podpisat sam zunanji minister Gromiko.
Ijali sončne ure našega nepozabnega lanskega skupnega romanja. Gospod predavatelj je slike in pesmi posnel na lanskem vseslovanskem kongresu v Marijinem Celju. Vrstile so se pred našimi očmi procesije, milo in domače cerkveno petje, slikovite narodne noše Korošcev, Čehov, Madžarov, Lužiških Srbov, njihovo rajanje in petje, pa zopet govori in pesem, in vse to je jasno pričalo, kako bogat je naš narod, kako globok v svojih tisočletnih tradicijah in neomajni veri in zvestobi do Boga. Za hip nas je g. predavatelj popeljal v Lurd, kjer smo predoku-šali srečo in blaženost, ki nam bo po božji dobroti dana v tem poletju. Zopet smo se vrnili v lepo Koroško, v njeno čudovito pomlad, med koroške »dečve« in ljubke otroke in zaključili lep večer prav z otroško pesmijo, posvečeno njihovim mamicam. Polni najlepših vtisov in hvaležni č. g. Zaletelu smo se poslavljali v upanju, da nam bo kmalu spet dana prilika za tak lep večer.
Večer slovenske besede v Gorici
Na odru Doma Brezmadežne na Placuti so preteklo soboto nastopili naši najmlajši kulturni ustvarjalci v besedi in glasbi. Na kulturnem večeru je bilo osem točk tako harmonično med sabo razporejenih, da celotno izvajanje ni prav nič utrujalo, nasprotno, bilo je zelo mikavno in prijetno, posebno še, ker je tajnik SKPD g. M. Komac vse točke med sabo poVezal v živo enoto.
Glasbi je veljala prva točka. Dijakinja
1.	liceja Franka Vižintin je izvajala na klavirju dve kompoziciji Debussyja: Doc-tor Gradus ad Parnasum in pa Serenada of the Doli. Igranje na klavir Franki Vi-žintinovi ni poklicno delo, saj jo latinščina in grščina s filozofijo, kemijo in drugimi predmeti dovolj zaposlujejo, vendar je pokazala, da tudi v glasbi lepo napreduje prav kakor v ostalih predmetih.
Za Vižintinovo je Jožica Peric iz 4. učiteljišča prebrala črtico »Nesreča«. To črtico smo že brali v Utripih in ji je prof. Beličič med poslanimi prispevki prisodil prvo nagrado. To je brez dvoma zaslužila, zakaj tudi ta večer je bila njena črtica v nekem oziru najboljše prebrano delo tega večera. Peričeva kaže vedno močnejši smisel za opisovanje in risanje položaja in značajev. To je gotovo nujen pogoj, da kdo sme upati na kaj več.
Dve pesmi Soškega je prebral njegov sošolec Di Battista. V primeri s prozo tega večera in pa z glasbo sta nekam izginili ti dve drobni pesmici, ki bi zaslužili, da jih kdaj še kje beremo natiskani.
Mariza Peratova je nastopila s črtico Odpuščanje. Beseda ji teče gladko, motiv pa ni dovolj prepričal. Morala bi poiskati kaj bolj osebnostnega, kar bi človeka bolj zagrabilo.
Duo hamonik Darka Klanjščka in A-drijane Šaule, ki sta zaigrala Intermezzo iz Mascagnijeve Cavallerie rusticane, je prav prijetno odjeknil v dušah poslušalcev. Oba obvladata svoja instrumenta s prav izborno tehniko.
Majda Sfiligojeva in Lučka Komačeva, ki sta nastopili za duom harmonik, sta obedve dijakinji 1. liceja, ki je tako na tem večeru odnesel prvo mesto po številu zastopnikov. Sfiligojeva je prebrala dve črtici: Spoznanje in Materino pismo. Obe sta prav lepo in gladko tekli in prepričani smo, da bo Majda znala — kar se motivov tiče — poiskati še kaj bolj svojega, da nam oriše z njej lastnim živahnim pripovedovanjem. Lučka Komačeva je v »Bolje je tako« pogledala obema junakoma, bratu in sestri, precej globoko
v	dušo. Brez dvoma bo tudi Lučka še kaj lepega napisala.
motijo, kot pa da bi prispevali k umetniškemu opisu dejanja ali dušnega razpoloženja. Brez škode bi izpustil te izraze, katerih sicer človek ne zameri fantalinom, ki se zmerjajo na gmajni, v knjigi pa neprijetno dirnejo.
V	obeh omenjenih knjigah je pa opažati, da se Rebula izmika idejnemu boju, ki se je odigral in se še odigrava na Slovenskem. Kadar se ga dotakne, je videti, da so njegove simpatije na strani levičarjev, to je komunistov. Vendar mu to niso nikaki junaki, kot smo jih vajeni v sodobnih slovenskih povestih, temveč so mu le stranske figure in glasniki hrepenenja slovenskega človeka na Primorskem po narodni svobodi in socialni pravičnosti, kot smo jo sanjali Primorci ves čas pod fašizmom.
Vsled takega idejnega sveta ni težko razumeti, zakaj je Rebula v časteh pri vseh kritikih, posebno pri onih v Sloveniji in pri Novem listu. Ne vem pa, ali je za svobodnega pisatelja, ki naj bo verno zrcalo svoje dobe in svojega ljudstva, tako ograjen idejni svet častno iz-
Za zaključek so trije fantje zaigrali na klavir in duo violin Schubertovo Vojaško koračnico in Valček ter Beethovnov Finale iz Prve simfonije. Akademik Andrej Bratuž je igral na klavir, Rudi Komavli
1. violino, akademik Vladimir Šturm pa
2. violino. Navzočim je ta zadnja točka najbolj ugajala. Ali morda zato, ker je bil ta prizor tako nov za podobne večere? A gotovo tudi zato, ker so vsi trije dobro igrali.
Ob slovesu je g. Komac napovedal še en podoben večer v kratkem. Zelo ga bomo veseli, kot smo bili sobotnega, veseli zaradi mladih umetnikov, ki v današnjem tako raztrganem času najdejo še vedno časa in volje za umetniško u-stvarjanje, pa tudi zaradi prirediteljev pri SKPD, ki se vedno znova trudijo, da goriškemu občinstvu kaj kulturnega pripravijo.	K.	H.
Radio Trst A
od 20. do 26. aprila 1958
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 16.00 Slovenski zbori. —- 17.00 Edoardo Anton: »Ura se je ustavila«. — 21.00 Ansambel Borut Lesjak: Poje Majda Sepe in Polonca Lesjak. — 21.30 Raztreseno cvetje lirike: »Večerne pesmi«.
Ponedeljek: 18.00 Debussy: »Morje«. — 18.55 Ansambel Tamše. — 19.15 Radijska univerza: »Izvor življenja«. — 20.30 Gian-carlo Menotti: »Telefon«, opera v enem dej. — 21.00 Sodobna književnost in u-metnost: Slavko Grum: »Goga, poezije in drame«, ocena Jože Peterlin. — 21.30 Chopin: Koncert št. 1 v e-molu za klavir in orkester op. 11. — 22.30 Lisztove kompozicije.
Torek: 18.00 Beethoven: Sonata št. 8 v G-duiu op. 30 št. 3. — 19.00 Koncert tenorista Janeza Lipuščka - pri klavirju Gojmir Demšar. — 19.15 Zdravniški ve-dež. — 21.00 Obletnica tedna:	»Max
Planck, stoletnica rojstva«. — 22.05 Novela: Prosper Merimee: »Matteo Falcone«.
— 22.30 Roussel: Pajkova pojedina.
Sreda: 18.00 Čajkovski: Koncert v D-
duru za violino in orkester op. 35. — 18.55 Koroške pesmi - poje kvintet »Zarja«. —
19.15 šola in vzgoja: Dr. Anton Kacin: »Rušitelji moralnih temeljev med mladino«. — 21.00 Honore de Balzac: »Merca-det«, komedija v treh dejanjih.
četrtek: 11.30 Predavanje: »Živali med seboj«. — 18.30 Širimo obzorja: »Moj dom je Evropa«. — 18.50 Ženski kvartet iz Ljubljane. — 19.15 Radijska univerza: Tečaj o lokalnih samoupravah. — 20.30 Od melodije do melodije. — 21.00 Iz arhivov kriminalne vede: »Sodna kemija«. — 22.00 Mnenja preteklosti in sedanjosti: Prof. Martin Jevnikar: »Dvig in padec Antona Aškerca«.
Petek: 10.00 Brahms: Kvartet za godala v a-molu op. 51. — 11.00 Operne arije in dueti. — 15.50 Sibelius: Palleas et Meli-sande, suita op. 46. — 16.30 Slovenski oktet. — 17.00 Platon-Sovre: »Poslednji dne-
vi	Sokrata«, radijska priredba Balbine Baranovič-Batellino. — 19.00 Koncert tenorista Mira Brajnika, — 19,15 Znanost in tehnika: »Spanec, ta neznanec«. —
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. —
21.15 Velika dela slavnih mojstrov. —
22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija. — 22.30 Kodalv: Hary Janoš, suita.
Sobota: 11.30 Predavanje: »Psihologija v službi trgovine«. — 15.00 Operne arije.
— 17.00 Slovenske inštrumentalne zasedbe. — 18.00 Oddaja za najmlajše: Lily No-vy-Vida Taufer: »Hišica v gozdu«. — 20.45 Zbor Emil Adamič, — 21.00 Gino Rocca: »Vse«, komedija v treh slikah.
pričevalo. Romantiko o »dobrih« komunistih smo tudi Primorci že zdavnaj preživeli. Danes imamo opravka s čisto drugačnimi ljudmi, ki niso nekdanjih »dobrih« komunistov niti senca sence. Slovenski človek preživlja ne samo narodno, nego tudi idejno problematiko. V boju med Vzhodom in Zahodom, med vero in nevero, med demokracijo in kolektivizmom se prebija iz krize v krizo. Ali A-lojza Rebule ta duhovni svet nič ne mika? Potrebovali bi tako »ogledalo našega časa«? Mislim, da bi nam ga Rebula lahko dal. V sodobni svetovni literaturi imamo dela, ki se pečajo z duhovno problematiko sodobnega človeka. Le mi Slovenci stojimo ob strani, kot bi bili brez idej in duhovnih problemov, kot da bi Marxov kolektivizem res vse probleme rešil in kot da bi sklepi Zveze jugosl. komunistov oproščali slovenske pisatelje, da sploh kaj mislijo in iščejo v sodobni naši problematiki. Begunski pisatelji, kot priča Zorko Simčič, so v tem oziru na zelo višji ravni kot naši zamejski, čeprav so tudi ti enako svobodni kot oni, ali še bolj.
(r + r)
KULTURA
Med tem pa se zaostruje huda polemika, ki se je začela med Italijansko komunistično in Italijansko socialistično stranko. O-čitno sta obe prepričani, da jima bo težko dobiti kaj več glasov izven vrst njunih običajnih pristašev. Zaradi tega sta začeli konkurenčno tekmo. Nenni se skuša braniti pred manevrom, ki ga je odkrito sprožila komunistična Partija, da bi vzela preferenčne glasove tistim socialističnim kandidatom, ki veljajo va avtonomiste, in pripomogla k zmagi tako
Klavirski večer Marjane Bolkove
Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici je priredilo dne 29. marca v dvorani Marijinega doma na Placuti prav lep in dobro uspel glasbeni večer, na katerem je nastopila sedemnajstletna pianistka Marjana Bolko. Izvajala je bogat koncertni spored z izbranimi skladbami klasika L. van Beethovna, romantika Chopina, francoskega impresionista Debussyja . in srbskega modernista Tajčeviča.
Kot prvo smo slišali Beethovnovo klavirsko sonato v f-molu op. 2. Že pri tej točki smo se zavedeli, da imamo pred seboj mnogo obetajočo umetnico, ki se je povzpela do resne umetniške stopnje; o tem nas je prepričala njena igra prelepe Chopinove »Berceuse«. Tehnično znanje pa toplo čustvo je odsevalo iz te skladbe. Vse to se je še stopnjevalo pri treh sledečih Chopinovih Etudah v f-molu, ges -molu in znameniti »revolucijski« Etudi. Njeno izvajanje je v vsakem oziru preseglo naše pričakovanje. Poudariti je treba njeno znanje še posebno glede na njeno mladost. Ni lahka stvar lotiti se tako težkega koncertnega sporeda in povrhu še tako obvladovanje na pamet, kar vidimo lahko samo pri preizkušenih in dozorelih umetnikih. Bolkova je vse to predva-
jala z neko samo po sebi umevno lahkoto. Zlasti je to dokazala pri sedmerih balkanskih plesih srbskega skladatelja Marka Tajčeviča. Smisel za novodobnejšo glasbo pa je še posebno pokazala pri De-bussyjevi »Arabeski« in »Vrtovih v dežju« istega komponista. Z zadoščenjem beležimo pojav mlade Marjane Bolko in njen uspeh, čigar delež moramo odkritosrčno priznati tudi njeni učiteljici, znani prof. Mirci Sancinovi, ki jo je privedla do te stopnje.
Mnogoštevilno občinstvo je bogato nagradilo mlado umetnico s ploskanjem: morala je dodati še dve skladbi. Prejela je tudi lepe šopke cvetja.	p.	b.
Peti kulturni večer v Gorici
V	ponedeljek 14. aprila zvečer je polno zasedena dvorana na Placuti pričala, s kakšnim zanimanjem sprejemamo Goričani čudovito lepe slike č. g. Vinka Zaletela s Koroške in kako radi poslušamo njegovo besedo. Tokrat je imel sicer pomočnika, in sicer magnetofonski trak, na katerega je posnel glavne prizore iz živ-Ijenja koroških Slovencev. Njegove slike in lepo vezana beseda nas je ta večer popeljala v središče verne Avstrije, v Marijino Celje, kjer smo še enkrat sodoživ-
Knjige Celjske Mohorjeve družbe
m.
Alojz Rebula, Klic v Sredozemlje. O tej Rebulovi knjigi je kritika veliko pisala. Mislim, da so jo vsi brez izjeme pohvalili, nekateri celo zelo laskavo. Vidijo v njej knjigo mladega slovenskega pisatelja, ki veliko obeta. Značilno pa je, da je Rebula ^el pohvalo pri vseh glasilih, ki jih danes izdajajo razne skupine Slovencev v zamejstvu in tudi v domovini. Kar čudno Je, da se okrog nekega pisatelja vsi strinjajo v priznavanju njegovih pisateljskih kvalitet. Saj vemo, da h. pr. kritika Primorskega dnevnika nekaterih pisateljev sPloh ne pozna in jih ni še nikoli omenila. Rrav tako je s kritiko v Sloveniji. V tej Pristranosti uradne slovenske kritike je Zanimivo povprašati, zakaj uživa Rebula ngled povsod. Zato pustim ob strani u-ntetniške vidike in umetniško ceno Klica v Sredozemlje, o tem so že drugi dovolj P'sali, ter se ustavim ob idejni kritiki Rebulove knjige.
Klic v Sredozemlje je izšel kot 108. zvezek Slov. večernic. Uvrstila se je torej ta knjiga v dolgo serijo pripovednih del, ki jih je Mohorjeva družba izdala za slovensko ljudstvo. Znano je, da imajo večernice že svoj ustaljeni značaj: pisane naj bodo za preproste ljudi in ne za izbrance z visokošolsko izobrazbo; zgodba naj bo napeta in ne preveč zapletena; jezik čist in domač; namen knjige zabavati in vzgajati. Tem pogojem dobre ve-černiške povesti moramo priznati, da Rebulova knjiga odgovarja. Pisana je za široke množice, ki so knjigo tudi z veseljem sprejele. Posebno so jo z veseljem sprejeli v Sloveniji, kjer jim danes takega branja povsem primanjkuje. Zgodba Klica v Sredozemlje po svoji fabuli ni posebno napeta, vendar dovolj, da bralca mika izvedeti za usodo Hrastnikove družine v Goljaku. Jezik je v knjigi domač, pobarvan s kraškimi- narečnimi posebnostmi, kar ji daje poseben mik. Problem, ki ga knjiga obravnava, pa je življenjski boj Slovencev v kraški vasi na robu Trsta izza prve vojne, pa ne do konca druge. Rebula je v starem Mohorju in nje-
govi hčeri Berti ustvaril dva človeka, ki sta vsak po svoje prižeta na narodno grudo., Drugi pa jima ne sledijo. Od o-trok je samo Štefan tak, kot stari oče in mati, ostali pa ne. Tudi druge osebe gredo svoja pota. Zato pa se ob kontrastu tem bolj kaže moška zvestoba starega Mohorja in ženska požrtvovalnost mlekarice Berte.
Narodnostna ideja je v tej Rebulovi knjigi glavno gibalo vsega dogajanja. V tem oziru je Rebula pokazal, da čuti s svojim ljudstvom na Krasu, ki je dan na dan izpostavljeno boju, da obvaruje svojo narodno individualnost in obstanek. Sploh opazimo pri Rebuli, da ga privlačita narodnostni problem in pa erotika. Prvi prevladuje v Klicu v Sredozemlje, seksualni pa v njegovem Vinogradu rimske cesarice. Opažati pa je, da tudi Rebula plačuje svoj dolg sedanji modi novega naturalizma, ki stremi za tem, naj bo pisatelj le grob v. svojem izražanju, kakor da bi grobost bila potrebna za jasnost in pristnost izraza. Posebno v Vinogradu rimske cesarice se Rebula spušča v opisovanja in izraze, ki bralca bolj
Leto X. - štev. 16
Začeli so z razdeljevanjem volilnih potrdil
Dne 16. aprila je občinski volilni urad začel z razdeljevanjem volilnih potrdil volilnim upravičencem goriške občine. Za senat bodo razdelili 27.319 volilnih potrdil, za poslansko zbornico pa 29.788 potrdil. Senatorje namreč volijo le osebe, ki so izpolnile že 25. leto starosti.
Novi delovni centri v goriški pokrajini
Ministrstvo za javna dela je odobrilo v goriški občini več delovnih centrov za leto 1958-59, in sicer bodo v Gorici odprli 5 delovnih centrov za skupno število 104 delavce za 586 delovnih dni. V občini Doberdob bodo odprli delovni center za 20 delavcev za dobo 70 dni, v Števerjanu center za 10 delavcev za dobo 76 dni, v Sovodnjah za 20 delavcev za delovno dobo 102 dni. Nadalje bodo otvorili delovne centre še v Krminu in Tržiču.
f Dr. Milan Bogataj
V	Gorici je dne 14. aprila umrl sodnik v pokoju, dr. Milan Bogataj. Pokojni se je rodil leta 1887 v'Soči kot sin tamkajšnjega učitelja. Srednjo šolo je študiral v Gorici, univerzo pa v Gradcu. Postal je sodnik in služboval najprej v naših krajih na Primorskem, v Trstu, Sežani in v Senožečah. Tu ga je kot slovenskega sodnika leta 1927 zalotil dekret premestitve v Alessandrijo v Piemontu, nato v Turin. Na Primorsko se je vrnil šele po drugi svet. vojni, ko je dobil službo sodnika na okrožnem sodišču v Gorici. Na tem mestu je ostal do upokojitve leta 1952. Ostal je zvest Slovenec vse življenje.
Sedaj ga je Bog po dolgi bolezni poklical k sebi. Kot dobremu sodniku, u-pajmo, da mu je tudi Bog bil milostljiv sodnik. — Preostalim naše sožalje.
Doberdob
Velikonočni prazniki so v verskem pogledu potekli letos veliko lepše kot lani, predvsem zaradi primernejšega umika in ugodnejših cerkvenih pobožnosti. Cerkveni zbor je vse praznike lepo prepeval nove pesmi, tudi tradicionalna procesija na velikonočno jutro je dvignila slovesnost največjega praznika — Velike noči. Popolnoma drugače kot običajno je bilo na veliki ponedeljek. Manjkale so stojnice, vrtiljak, prodajalci, »romarji v Emavs« in še lepo vreme. Koliko življenja je bilo nekoč in še ves teden do bele nedelje, ko se je praznovanje »slovesno« končalo na Poljanah. Casi se spreminjajo tudi v tem.
Med nedeljskimi nagrajenci kmečkih obdelovalcev v Gorici sta bila nagrajena tudi dva doberdobska gospodarja, čestitamo!
Prvi propagandni lepaki za volitve že ponujajo bolj ali manj resnično »svobodo« in »napredek«. Saj papir se pusti tiskati IResnica pa je večkrat daleč od tega, kar obljubljajo. Po sadovih se pozna drevo!! Pa tudi stranke. S čim naj se pohvalijo komunisti?? S koncentracijskimi taborišči, z nizko plačo delavcem, s streljanjem tisočev madžarskih delavcev, s »svobodnimi« volitvami ENE same stranke, z milijoni beguncev? S protiverskimi organizacijami? — Baje tudi po naših vaseh ponujajo plačanci tako svobodo, hodijo celo po hišah, seveda v lepi »ovčji«
obleki! Hočejo tudi s pomočjo tujega »perja« privleči na dan »pomladanske zborčke«. A pravi Kraševec je trd in bo ostal zvest domači zemlji, prelepi pesmi in zlasti sveti katoliški veri!
Š tever jan
Pretekli teden je obhajal zelo tiho in skromno 70-letnico življenja naš gospod župnik Ciril Sedej. Več kot polovico svojih let je preživel gospod Sedej v števerjanu.
Prišel je med nas leta 1920. Našel je Števerjan v ruševinah. Cerkev in župnišče sta delila žalostno usodo z drugimi števerjanskimi domovi. Ljudje so se komaj vrnili domov iz vseh dežel nekdanje Avstrije ter iz notranjosti Italije, kamor jih je razgnala kot begunce prva svetovna vojna. Vrnili so se v porušene domove z raznimi težkimi izkušnjami. Omenimo naj še težke socialne razmere vsled še zdaj
Število volivcev na Tržaškem ozemlju
31. marca je bilo v volilnih seznamih vpisanih 229.611 volivcev. Razdeljeni so takole: Trst 211.729, Milje 8789, Devin-Na-brežina 3944, Dolina 3847, Zgonik 893, Re-pentabor 409.
Med volivci močno prevladujejo ženske, ki jih je 125.453, moških pa le 104.158. Največji presežek žensk je v tržaški občini. Na 122 žensk pride 100 moških. V slovenskih občinah najbolj prevladujejo ženske v zgoniški občini, in sicer 105 volivk na 100 volivcev, v Devinu-Nabrežini 102, v Dolini 101. V manjšini so edino v repentaborski občini: 96 volivk na 100 volivcev.
Izid volitev bo zato na našem ozemlju v veliki meri odvisen od usmerjenosti ženskih glasov.
Prof. Gedda je govoril na Dnevu Katoliške akcije
V	govoru, ki ga je imel v nedeljo na Dnevu Katoliške akcije v Trstu, je njen predsednik, prof. Gedda, posebno obravnaval vprašanje o dolžnosti katoličanov in pripadnikov Katoliške akcije do dr-
nerešenega kolonskega vprašanja in imeli bomo nepopolno sliko dela, ki je čakalo novega župnika. Toda bil je mlad, zmožen, poln energije in zato se je pogumno vrgel na delo.
V težkem času med dvema svet. vojnama je bil skrben čuvar verskih in narodnih vrednot.
Ko je spet nova vojna zajela naše ljudi, je bolj kot kdo drugi doživljal tragiko svojega ljudstva. Večkrat je zanj postavil v nevarnost lastno življenje. Marsikdo se mu mora zahvaliti, da je še pri življenju. Zato se ni čuditi, da so težke preizkušnje, ki jih je doživel v Števerjanu, pred časom upognile njegovo sicer prej dobro zdravje.
Kljub temu mu želimo, da bi ostal še veliko let med nami. Saj je tudi tiha molitev in skrito trpljenje odlično apostolsko delo v dobro ljubi župniji.
V četrtek 10. t. m. smo spremili k večnemu počitku domačina Franca Cigliča, ki je umrl po dolgi in mučni bolezni v sredo zjutraj.
Želimo, da bi počival pri Bogu. Njegovim dragim pa naše iskreno sožalje.
V	Marijinem domu v Rojanu
bo v nedeljo 20. aprila proslava
MATERINSKEGA DNE
Na sporedu je igra v petih dejanjih
LURŠKA PASTIRICA
Začetek ob 17.15 — Med odmori sre-čolov. — Varjene zlasti matere!
žave in do Cerkve. Dejal je, da je ljubezen do domovine in do vere dvojna ljubezen in dvojna služba. Potem je omenjal različne poskuse, da bi »pokopali Kristusa«. V preteklem stoletju so to poskušali z znanostjo, zadnje čase pa s čutnostjo in tako imenovanim eksistencializmom a-li filozofijo tesnobnosti, katere žrtev postane človek, ako se oddalji od Kristusa.
Prodaja tobaka v Trstu
V	letu 1957 se je močno zmanjšala prodaja tobaka v primeri z letom 1956. Zmanjšanje gre na račun podražitve tobaka. V letu 1956 so v Trstu prodali 6.911 stotov tobaka, v preteklem letu pa samo 6.043 stotov.
Zanimivo pa je dejstvo, da je v Trstu mnogo večja uporaba tobaka kot v ostali Italiji. Na posameznega Tržačana pride 1978 gr tobaka letno, državna potrošnja pa je samo 1030 gr na osebo.
Poletni urnik na tržaških šolah
Tudi letos so na tržaških ljudskih šolah uvedli poletni umik, vendar ne z i-stim uspehom kot lansko leto. Morda je mrzlo vreme krivo, da so mnogi starši protestirali letos proti novemu urniku.
Šolarji morajo namreč zjutraj v šolo že ob 8. uri, končajo pa že opoldne; popoldanski urnik pa se začne ob 3h in zaključi ob 6h. Izmed učiteljev ni nihče protestiral, učenci tudi ne, le starši se protivijo, ker da morajo otroci prezgodaj vstajati in tudi kosilo je prezgodaj, če pomislimo, da uradi in trgovine zaprejo ob 12. uri in pol. Otroku pa je težko čakati, ko pride lačen domov, šolsko ravnateljstvo izjavlja, da je proučilo vse te težave in svetuje staršem, naj otroke spravijo zgodaj spat in naj tudi oni kaj žrtvujejo za otroke, kajti šola se ne more žrtvovati za starše.
Velikodušen dar devinskega princa
V tržaških turističnih krogih so z veseljem sprejeli vest, da je devinski princ Torre Tasso daroval obsežen del svoje zemlje med Devinom in Sesljanom z namenom, da se bo tam sezidal dom za tujce. Ustanova za turizem bo tako dobila svoj lastni dom, kar bo brez dvoma mnogo pripomoglo k poživitvi zanimanja za našo obalo.
V	Trstu 49 tisoč davčnih prijav
Urad za davčne prijave je letos prejel 48.900 prijav od strani Tržačanov. V letu 1957 jih je bilo več in sicer 49.668. Vendar predvidevajo, da bo vsota skupnih dohodkov kljub temu višja kot lansko leto.
Zadovoljiva trgovinska pogodba s ČSR
V Pragi so se te dni zadovoljivo rešila' pogajanja o novi trgovinski plačilni pogodbi med Italijo in CSR. Direktor tržaških Javnih skladišč, ki je sodeloval pri teh pogajanjih, je izjavil, da se je vprašanje plačevanja pristaniških stroškov u-godno rešilo s sistemom »multilateralnih« lir. To pemeni, da bo CSR lahko plačevala pristaniške stroške z izvozom blaga kakor proti Italiji tako tudi proti drugim deželam. »Multilateralne« lire se bodo lahko zamenjale v valuto dežel, ki imajo redne trgovinske odnose z Italijo; prav tako bo mogoče menjati spet v lire valute teh dežel. V trgovinskih tržaških krogih so mnenja, da bo ta novi sistem znatno pripomogel k večji okrepitvi češkoslovaškega prometa skozi tržaško luko.
Prošnje za učiteljska mesta
Za poverjena in nadomestna mesta na osnovnih šolah morajo učitelji predložiti prošnje do 30. aprila na Šolsko skrbništvo.
Boljunec
Prizor iz drugega dejanja igre »V Indijo Koromandijo«, ki so jo priredili v Bazovici v nedeljo 23. marca.
Boljunčani smo na velikonočni ponedeljek romali v Emavs k Marijini cerkvici na Peče. Pridružilo se nam je še lepo število Marijinih častilcev iz okolice. Marijino sliko so seveda nesli naši pridni skavti v precej vetrovnem vremenu.
Peče so res lepa izletna točka in prav je, da se tudi tukaj, iz srede skalnatih pečin, dviga svetišče Bogu in Mariji v čast! Saj smo Marijine priprošnje potrebni bolj kot kdajkoli. Daj Bog, da bi Nje-
na priprošnja spravila kdaj na kolena tudi tiste naše brate in sestre, ki sedaj le od strani gledajo na nas, ko hodimo v procesiji za Marijino sliko.
Sv. maša v cerkvici na Pečah bo naslednje dni: binkoštni ponedeljek, na god sv. Ane, 15. avgusta in 8. septembra ter prvo nedeljo v oktobru, ko se bo slika spet prenesla v župno cerkev v Boljuncu.
Omenimo naj še, da bo letos Štrajnova družina praznovala stoletnico odkar ji je bila izročena mežnarija boljunške fare. Za lepo obletnico ji je treba vsekakor čestitati!
Slab začetek volilne propagande
Deževno, vetrovno in mrzlo vreme je preteklo nedeljo preprečilo vse volilne shode na prostem. Edini shodi, ki so se vršili dopoldne v kinodvoranah, so uspeli, popoldne pa je bilo vse mirno.
MARŠALU TITU SE JE ZAHOTELO HUMORJA
Poklical je svojega slugo in ga vprašal, če ve za človeka, ki zna pripovedovati dobre šale. Sluga je malo pomislil, nato dejal: »Seveda, tovariš Tito, poznam cigana, vem, da boste zadovoljni z njim; nihče mu ni kos, kadar gre za šalo.«
Privedli so cigana k Titu. Revež je bil v živem nasprotju z razkošno opremljeno sprejemnico rdečega maršala. Tudi Titu je bilo nerodno, ko je videl cigana v slabi obleki in obnošenih opankah. Pa je dejal: »Nič zato, druže cigo, kar sedi. Čez eno leto, ali podobno, bo vsakdo lepo oblečen. Pokazali bomo svetu, kaj pomeni naš socializem.«
Ko »druže cigo« to sliši, se začne smejati na vse grlo.
»Ta je pa res dobra, poslali so me, da vam šale pripovedujem, sedaj pa vidim, da ste vi sami veliko boljši šaljivec od mene.«
OBVESTILA
OBVESTILO BEGUNCEM. V ponedeljek, dne 28. aprila bo ob 15h delitev živeža za begunce, in sicer od abecedne črke A do L vključene. Ostali bodo prejeli živež v torek, dne 29. t. m. ob 9. uri predp.
V PETEK 25. aprila bo v cerkvi S J.
sv. maša za vse padle v vojni. Daroval jo bo prevzv. g. nadškof.
DAROVI: Namesto cvetja na grob pok. msgr. Janka Kramariča so prispevali gg. profesorji in ostalo osebje 17.000 lir za Podporno šolsko blagajno nižje gimnazije v Trstu. V isti namen so darovali učenci
16.000 lir.
Za Slov. sirotišče: F. P. 3.000; gospod u-čitelj Toroš 1.000; družini Čehovin-Bratina namesto cvetja na grob sestre oziroma tete Ivane Sosič z Opčin 1.000 lir.
Prisrčen: Bog plačaj!
Za Marijanišče daruje N. N. iz Trsta
1.000 lir.
Za nov Marijin dom v Rojanu smo nabrali v marcu 85.150 lir. — Vsem dobrotnikom naj Bog bogato povrne!
Za Katoliški glas: G. Franc Terpin daruje L 1.000 ob 70-letnici g. župnika Cirila Sedeja iz Števerjana.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 1% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Wilhelm Ilimermann:
49
cAta božjilj okopih
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe fferder
1* antu se je zdelo, da je minila eela večnost, preden so prišli yojaki, ki so dobro šolanim psom požvižgali in jih spel privezali.
Surova pest je zgrabila fanta in ga postavila na noge. Na njegovem mrtvaško bledem obrazu je stal mrzel pot. Silno se mu je vrtalo. Opotekel se je kot pijanec, dokler se ni t roko dotipal do nekega drevesa, ob katero se je oprl.
»No, fantič, ali ti je strah zlezel v kosti?« se je krohotal korporal s pasjim obrazom.
»Kaj hočete od mene?« je jecljal deček.
»Prav nič!« je odvrnil korporal. »Samo povej nam, kam si bolel iti.«
»Na goro!« je odgovoril Robert.
»Po kaj ?«
»Po nič, čisto nič!«
»Kje pa si pustil košaro, katero si prej nesel s sabo?«
Fant ni odgovoril.
»No, jo bomo že našli.« Korporal se je obrnil k vojakom: »Naprej! Poiščite košaro!«
Našli so jo že v neka j trenutkih. Podčastnik se je režal, ko je zmetal njeno vsebino na tla.
»Kam si hotel to nesti?« je nahrulil fanta.
Ta pa je kljubovalno molčal.
»Saj ni treba, da praviš,« ga je zasmehoval korporal. »Brez tega vem, da si hotel nesti košaro prokletemu nezapri-seženeu, ki se skriva tu gori nekje v skalovju. Toda hudič te bo vzel, če mi takoj ne poveš, kje ga najdemo!«
»Nič ne bom povedal,« je odgovoril fant.
»Ho ho, te bomo pa prisilili, fante!« je grmel miličnik.
»Siliti se ne dam,« je odvrnil Robert in odločno stisnil ustnice.
»Tepec neumni, tukaj imaš nekaj za pokušnjo!« S temi besedami ga je korporal s pestjo udaril po obrazu, da se je zgrudil. Kri mu je tekla iz ust in nosa. Oni pa ga je potegnil kvišku, ga surovo zgrabil za roko in zakričal:
»Ali boš sedaj priznal?«
Deček pa je nemo odkimal.
»Tako! Nočeš? No, potem pa poglej te živali! Ali vidiš, kako se trgajo z vrvic? Če jih izpustimo, te bodo raztrgale pri živem telesu. To ti prisegam!«
Ves prestrašen je Robert	gledal na penečo se tropo	psov,
ki	so divjali kot stekli. Za	trenutek je moral	zapreti	oči.
Čutil je, da mu strah skoraj	jemlje sapo.
»INo, ali bo kmalu?« se	je zadrl korporal.
»Gospod, daj, da bom močan!« so neslišno šepetale dečkove ustnice. Nato pa je trdno pogledal revolucionarnemu vojaku v obraz in rekel:
»Naredite, kar hočete! Izvedeli prav gotovo ne boste nič, zlasti pa ne, če me bodo te mrhe raztrgale na kose.«
Bilo je čudno. Suroveč se je pred jasnim, močnim dečkovim pogledom nenadoma umaknil. Teh oči ni prenesel. Moral se je obrniti proč.
Besen je stisnil pesti, a udariti si vendar ni več upal. Neodločen je strmel zdaj v dečka, ki je že čisto mirno in odločno stal pred njim, zdaj na vojake, ki so komaj še zadrževali besne pse.
Nekajkrat je že hotel ukazati, naj jih spustijo; toda povelje mu ni hotelo iz ust.
»Pustile vendar fanta,« je končno rekel eden vojakov, ki je morda mislil na svoje lastne otroke doma. »Uporniškega duhovnika bomo našli tudi brez njega.«
Načelnik nekaj časa ni vedel, kaj bi. Nato je zarenčal:
»Naj ho v hudičevem imenu! Toda fanta mi zvežite! lu naj ostane, dokler ne izsledimo farja. Ce ga pa ne najdemo, potem bo moral priznati in če bi mu moral iztrgati srce iz telesa!«
Čez nekaj trenutkov je Robert ležal na tleh zvezan na rokah in nogah. Vojaki pa so medtem hiteli s psi navzgor. Vedel je, da ga bodo mučili do smrti, če ne bodo našli duhovnika. Kljub temu pa je molil goreče kot še nikoli v svojem življenju:
»Gospod, daj, da ga ne bodo našli!«
Čas je tekel strašansko počasi. Vrvi so ga neusmiljeno rezale v meso. Stiskati je moral zobe, da ni začel tuliti od bolečin. In vendar je še vedno napeto poslušal, ali mu ne bodo klici ali pasje lajanje naznanili, da so duhovnika našli.
(Nadal jevan je)