gospod v^ JL obrtniške . » I I 4 % — i i i J r / •: • f j Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo. leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt letal gold.; pošiljaoe po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. 4. Ljubljani v sredo 14. marca 1877. O b s e g : Milost naši domači živini Najbolji čas krompir saditi Gospodarske novice. Zoper pšenični snet. Ročni vlák y s katerim en sam člověk ročno mlatilnico goni Plošce iz Angleškega portland-cementa. 10.000 dve letnili sajenk črnega bora prodaj Tiskovna postava v državnem zboru poveduje o starih Kranjcih in Kranjicah Kaj Valvazor kratkočasnega pri- Naši dopis Novičar Gospodarske stvari. Milost naši domaći živini. ivina je Člověku tako velika pomoc, da bi brez nje kmetovalec težko izhajati mogel. Mislimo, da tega dokazovati ni treba. Vendar neumnost in surovost ne veste ceniti velike dobrote, ki nam jo skazuje naša do- maća živina. Strašansko je tedaj še sèm ter tje trpin čenje živali, proti kateremu ostaja posebno soli še veliko delà. Hvalevredne so tedaj tudi družbe, ki si po razlicnih potih prizadevajo, odvraćati trpinčenje živine» e v starodavnih časih je Mojzes svojemu ljudstvu živo na srce pokladal milost do živali, in njegova beseda ni bila klic vpijočega v puščavi ; tadajna ljudstva so živini prizanašaia, in jo v se celó visoko spoštovala. Tako, na priliko, je živina, katera je dělala pri zidanji nekega tempeljna, po dokončanem tem poslopji bila za vse svoje žive dni delà nekem ljudstvu v Aziji, Qproščena. da takega č e je navada pri člověka oštro kaz nujejo, ki lačnega, žejnega ali sicer po delu trudnega vola na delo sili. do Namen teh vrstic ni priporočati milosrčnosti živali sploh, auipa^ ic Qduau, «.«iw o^ * »tuvvijo.r « mnogokrat uboga živina trpinči, ki je vendar velika dobrotnica in pomočnica našemu gospodarstvu. ampak kazati, kako se v kmetijstvu C u j te po katerih potih ^e koristni nasi domači V • ži- vini sila godi! Gospodar ali hlapec peijeta na sejm ali kam drugam blago v naj huji vročini ali v na jhujem mrazu , med potjo pa ostaneta v kaki krčmi in pijeta in se večkrat upijanita, med tem, ko ubogo živino hudo solnce prepeka ali hud mraz stiska. Da bi pa po krčmi zamujeni čas dohitela , podita potem konja čez njegovo moč tako, da zboli. Velika napaka je tudi, če 3e živina o pravém času ne vprega , lc*iw , Ud ^IIHIVU, OU IWUJ ÍWJ ['Vicui , IW si je želodec napolnil, vpreže} da nima časa probaviti tako, na priliko, če se konj koj potem ko namesti da bi konj dvakrat peljal, ves voz naenkrat. kar moč njegovo veliko presega. Trpinčenje živine je, če voznik na klancih in strmih potih ne vzame priprege, zato, da par krajcarjev si prihrani, živino pa potem tako napenja, da žila poči. JeJ kaka Veliko trpi tudi živina, če ima z vozom ritniško na- iti in gospodar ali hlapec je ne zna prav ravnati, mesti tega pa jo z bičem včasih celó po glavi tepe. Hitro jahati živino je posebno takrat škodljivo, če potem vsa pótna na prepihu ostati mora, ali pa se celó kópat pelje. Mnogovrstne bolezni so nasledki nespa-metnega tega ravnanja. Kedar se živini krma poklada, kedar se štriglja, molze ali gnoj izpod nje kida, se hlapec ali dekla nad njo dere, jo suva in pretepa; to pa tudi včasih pohlevno naredi hudobno in uporno, molzne krave pa tudi živino zategadel večkrat manj mléka dadó. Ce hlapca ali deklo gospodar včasih zarad njihove nemarnosti ali kakega druzega prestopka graja in ozmirja, pa izpustita potem svojo jezo nad nedolžno živino. Ta ali uni hlapec, ta ali una dekla včasih kakega konja, kake krave ali drugo živino trpeti ne moreta in mogli jo zato, kjer koli moreta, udarita ali suneta itd. Veliko tacega in enacega trpinčenja živine še našteti, pa naj zadostuje to v dokaz, da gospodar sam sebe po glavi tepe, ako trpinči živino, katera mu vozi daje. ga z gnojem oskrbljuje, mesa, mleka, volne itd. Gospodarske skušnje. Najbolji èas krompir saditi je po Francoskem časniku „Bulletin de Société Agriculture de Nice & des Alpes maritimes" jesen. Po naključbi je nek kmetovalec to novost iznajdel; on od povžite krme. tem ne trpi samo živina ) katera mora 1874. krompir sadi zmirom meseca oktobra in ga s polnim želodcem dirjati, ampak tudi gospodar trpi večkrat veliko škodo s tem, da konja napenjati in klati začne, ter večkrat pogine. Tudi pri oranji greši hlapec večkrat s tem , da med oranjem lenobo pase in se na že koncem majnika veliko in tako dobrega pridela, da prekosi jesenski pridelek. Zato ga priporoča vsem krajem na Francoskem brez razločka, ali so bolj gorki ali bolj mrzli. Vsakako pa se po njegovih skušnjah mora plug vsede, da počiva namesti da bi enakomerno na- krompir saditi v dobro zrahljano zemljo prej oral > zamudi) přežene. Da , ua puv c* , uamgoki w» u« \,u»»wuiviuw u« kjer je pa s pohajkovanjem včasi veliko čaaa * I ili..« f y 1 V • • palcev globoko; tako vsejanemu tudi huda zmrzlina ni skodo- ; ga potem s tem dohiteti hoče y da živino vala ; če tudi polja ni pokriva! sneg Naj poskusijo se kaj časa na poti prihranilo, se naloži naši gospodarji to novico! ; Gospodarske novice. kanskim marmorjem; al najdražje so. Treba pa, da se * za pokladanje tlaka dobi dober zidar, da se plosča Razstava mlekarstva v Hamburgu se je siovesno s ploščo dobro sprime brez špranj. Podobar Mati ja da plosča odprla 28. svečana t. 1. Po poročilu „osterr. landw. Ozbič v Ljubljani izdeluje hvaljene plošce iz portland- Wochenbl." presega ta razstava poprejšnje na Dunaji > cementa. v Dancigu in Frankobrodu velik napredek mlekarstva Ker utegne našim gospodarjem na korist biti to se v vsem očitno kaže; posebno pozornost na se obrača priporočilo, ki izvira od moža, ki ni hvalil, kar bi ne Lehfeidova pinja napravljena na centrifugalni si- bilo res hvale vredno stemi. Razstavnikov skupaj je iz različnih dežel 1600, našem listu med katerimi jih je iz Avstrijsko-Ogerskega 35. zato smo ga priobčili tudi v * * Govejo kugo imajo zdaj kakor na Saksonskem tako tudi na Angleškem. Začela se je v nekem hlevu* v Londonu. Oštre naredbe so zoper razširjenje njeno povsod vpeljane. Zoper razsirjanje trtne uši nareja državni zbor na Francoskem oštro postavo. * Žitna polja v Banatu stoje lepo ; pšenica posebno lepo kaže, pa tudi tako ogršica. Meseca svečana so se-jaii oves, ker v Banatu je od nekedaj setev ovsa svečana meseca naj bolj navadna. M prodaj ima 10.000 dveletnih sajeiik črnega bora podpisana podružnica y 1000 po gold. Za kmetijsko podružnico v Radečah na Dolenskem : S c h e v e r. Ročni vlák * Ker se Zoper pšenični snet. Novice" na korist kmetijstva s katerini en sam člověk ročno mlatilnico goni stvari ne strašijo odpreti širnim stavkom, nadjam se tudi likakoršni jih predalov še tako ob- za vredno jaz, da bodo Zdaj je popolnoma dovršen ta vlák, o katerem to „črno nadlogo poznale svetu naznaniti skušeno gotovo sredstvo zoper kj ~ x_____i. :_____' govori letošuja „Pratika", da ž njim en sam člověk opravlja mlačvo pri tako imenovanih ročnih mlatil- } se p t lmenuj Jaz se popolnoma vjemam z zadnjim dopisom v nicah, katere sicer 4 delavci težko gonijo. Narejeno je vse na utežje , kar se pa dá bolje ogledati, kakor popisati „Novicah , mislim, da bo, kdor ki razlaga, od kod da učijo, kalov bo sku3il, potrdil eti > 3 izvira, pa tudi kar me skušnj > Poskusili smo ta stroj dne t. m. vpričo mnogo gl kmetov in kmetic , med katerimi se ni manjkalo tudi nič ne škoduje, marveč jej namreč, naj vlije na mernik pšenice 8 do 10 bo-vrelega kro pa, pa bode seme onih škodljivih popolnoma pokončal; vreli krop pa pšenici prav nevernih Tomažev, ki pa gledaje, kako en otrok sam glemu kalenj kedar se popari, treba je, dobro pomešati jo, pomaga, a po- goni mlatilnico, so spoznali, da je vse resnica, kar sem vsod enaka vročina na3topi. Potem se pa voda odlij dasezrnje za setev ugodno posuši. Vsak brez skrbi smé jim obetal. Kmetovalci jo lahko vidijo vsak Čas, kedar koli skusiti to pridejo; tišti gospodi pa, ki poleti rada zahaja v lepe jave pšenice sredstvo, in ce naše gorenske kraje ) bode prav priročno jo takrat tako ravná, ne bo imel snet Doljski. ogledati. Nihče pa mi ne bode zameril, ako po prego- v o r u ) da ,,v8ak delavec je plačila vreden u y za to, da stroj za- Zabavno berllo. sestavljam, mlatilnico prestavljam, mlačvo kažem htevam nekoliko p o v r a č i 1 a. **) y Na Dovjem (Leugenfeld). Miha Lakota, posestnik. Obrtnijske stvari « i'iosée Angleškega portland-cementa. V" Zupnik Ižanaki gosp H listu „Danice v poslednjem Krain" Haj Vaivazor kratkocasnega pripoveduje starih Kranjcih in kranjicah. Govoril dr. J. Bleiweis pri ,,beaedi'' Ljubljanske Čitalnice 4. marcija. Vaivazor, gospoda.moja? stopil nam je čez biizo 200 let zopet v živ spomin zdaj, ko iz roke gre v roko preslavna njegova knjiga: ,.Ehre des Herzogthums 8 toplo besedo priporoča ploše iz port lanškega cementa, rekoč, da daleč prekosi tudi naj bolj opeko gosp. župnik — se je y natisnjena leta 1689., katera zdaj v lićni novi župnik triletnih skušnjah v cerkvi Ižansk se da pravi portland cement ob^iki na svitlo izhaja po prizadevanji znanih treh naših rodoljubov. to knjigo, ki jo pl. Radič, veîecenjeni strokov- trji kakor marmor, seobhojenne melje kakor opek njak o zgodovini Kranjski, po pravici imenuje ,,knjigo j in ted elik opek boli trpežen kakor tlak iz naj bolj mostovžih itd be!e bodi-si za plošče v cerkvah ali v sobab, kubinjab Te pio so pa vec t rumenkasto in trde. samo Č tedaj y kaste, rdeče, crne in grahaste; vse so trdne 3 niso tako moćne. Izberó naj se vseh knjig poznejih naših zgodovinarjev", postavi! si je Vaivazor neminljiv spominek. Neizmernih zakladov pa, ki jih hranuje ta knjiga za krajepisje, narodopisje, zgodovino itd., ni namen moj tukaj raakladati, kakor že naslov mojega berila kaže ali deč ? j lepše na videz so sicer zajeti hočem iz nje le nekatere crtice f y ki nam kažejo ha s te, tako, da se primerjati morejo z najlepšim Afri starega Kranjca in staro Kranjico v njunem v • 1 • • • zivljenji ) v njunih običajih ali navadah, katerih a lv nihče ni bolje poznal kakor naš hodil vso našo domovino, iz města jezdil v mesto y m a z o r, ki je pre- iz Vlák se imenuje nemški ,,gopelťt. Zaznamovane tarife nismo dostavili, ker to je bolje grada v grad, ogledaval vse cerkve in kapelice preme- ustmeno povedati vsacemu po njegovem premoženji. Vrod. taval v podzemeljske jame vse arhive, plezal na gore in po vrvih se spusčai 83 Takó zeló je bil Val vaz or za svojo domovino zavzet, da si je prizadeval celó za pre dor skozi Lju-belj, goro, katera Kranjsko loči od Koroške. Pot na- ravnost skozi predor (tunel) bi po mislih njegovih znesla le *4 milje; — pri sv. Ani bi se na Kranjskem, pri sv. Lenartu pa na Koroškem v predor šlo. Valva-zor je hotei to delo na svoje stroške izvršiti, ako bi mu bil tadanji césar dovolil pobirati cestnino. Na Dunaji takrat nastala kuga pa je ustavila tudi to ob-ravnavo. Po vsem , gospoda moja, je gotovo, da mati Slovenija ni še rodila moža, ki bi bil svojo domovino od borne kmečke kočice do grajšcinske palače bolje poznal, kakor naš Val va z or, — in da ga mati Slovenija ni še rodila moža, ki bi bil domovini toliko žrtvo-val, kakor Val vaz or. Jlesnične so po vse tedaj besede, ki jih je pesnik v „Cebelici" pel tako-le: ,,Za Krajno přemožen, — za Krajno učen, Za Krajno ubožen, za Krajno rojen." Njegovega peresa, da si je knjigo svojo pisal nemški, ni vodila nemska enostranost; — sin Italijanske rodovine, ki se je po njegovih stricih okoli leta 1530. iz Bergama preselila na Kranjsko, je dobro vedel, da Kranjska dežela ni nemška, — vedel je, da narod njen je slovenski in po veri katoliški; zato iz-pričujejo njegove bukve na vsaki strani vernega sina vojvodine Kranjske , kateri na čast je posveti! krasno knjigo, za katero je z našimi Dolenci šel tudi kot stot-nik, „Viertelhauptmann", na vojsko zoper Turka, kate-rega imenuje „zakletega sovražnika kristjanstva" (Erb- feind der Christenheit), 1. 1683. pa, ko je Turek drugi pot Dunaj oblegal, hitel je Stajarcem na pomoč zoper Bathiany-a in Turka, ter poslavljen bil za hrabrost svojo z zlatimi in srebernimi svetinjami. Ko sem jaz leta 1853. začel izdajati „Koledárček slovenski", ki je objavljal življenjepise za domovino našo zasluženih mož, Valvazorju odločil sem prvo mesto, in že takrat sem posnel iz velike knjige njegove — poleg mnogo druzega, kar v životopis njegov spada — tudi nekatere svojnosti naše dežele, mar-sikatere kratkočasnice iz navad našega naroda onih časov, ko je Val vaz or živel, ki je bil v Ljubljani rojen leta 1641., v Krskem pa umri leta 1693. — 52 let star. Naj Vam, častita gospoda, danes kaj več tacega zanimivega , zraven pa kratkoČasnega povem, kar je pripovedoval Valvazor o svojih Kra nj ci h in Kra-njicah pred 200 leti, — o čemur mi je moj prijatelj gosp. Radič tudi marsikatero črtico podal. Slovence, ki so se po Valvazorjevih mislili okoli leta 548. po Krist, rojstvu kot deveti narod — kakor pravi — naselili na Kranjskem, katero je locil v 5 delov : v Grorensko, Dolensko, Metliško , Notranj-sko in Istersko stran — Slovence — pravim —imenuje Val vazor „močne korenjake" — in zakaj? zato — pravi — „ker sta jim bob in cizara bila naj-Ijubša jed." Kanjki gosp. Fidel Trpinec mi je večkrat pripovedoval, kako priljubljena je bila cizara še v mladih letih njegovih , o kateri pa dandanes ni skoro sledů več. t, O K rasu piše Vaivazor, da se na njem nič ne vidi nego golo skalovje, in da se v teh krajih „več ljudí kot sadů rodí" ; živino in vino imajo Kraševci dobro; njih kruh pa je tako pust kakor Holandski. — V jerhastih žakljih (mehovih) so nosili olje v tuje kraje na prodaj, posebno pozimi. „Oe s takim mehom tudi pade na skalnati poti — pravi Valvazor — ne trpí ne meh ne Kraševec nobene škode." Narejali so si pa take žaklie tako , da so kar celega kozliča ali íarčka na meh odrli. - O naših Gorencih pripoveduje, da so tako živi za ples, da „se jim peté celo leto ne spočijejo." Kako se je Kranjec, kedar je přišel h kakemu gospodu, mu poklonil? — Obe koleni — pravi Vaivazor—je nekoliko vklonil, potem se poklonil z vsem životom, ob poklonu se je na prsi potrkal z desno roko! V i pávci — piše Valvazor — imajo ob žegnanji ali „opasivnih nedeljah" — kakor jim na Pivki pra-vijo — tak poseben ples, ki se nikjer drugod ne vidi. Duhovnik prodá neoženjenemu fantu prvi ples, ta pa prodá drugima dvěma fantoma dva plesa, — to so pie-sovodji. Zdaj pleše prvi, za njim drugi, za. drugim tretj i. Ko so tako ti trije odplesali, zaČnó iznova ples, pa tako, da zdaj zadnji pleše, ki je popřej prvi plesal, in tako po vrsti se ponavlja teh 3 plesavcev ples. Potem še le smejo začeti plesati drugi, — nobeden pa ne sme svoje plesalke z drugo premeniti. Po dokončanem plesu stopijo oni 3 fantje plesovodje, ki so prvi plesali, skupaj in se posvetujejo, ali se smejo dekleta spreme-niti. In ko plesovodje to sklenejo, začne se ples v istem redu zopet. — To trpi do večernega mraka, ki stori plesu popolnoma konec. Vinu Dolenskemu veliko hvalo daje Vaivazor ter ga imenuje „posebno zdravo vino", vendar svetuje, „naj se majolika ne vzdigne previsoko in va-njo ne pogleda pregloboko" , da ne razgreje preveč glave pa pivcu nog ne vzame. Najžlahnejša trta — pravi — naredi iz pijanega člověka zverino , kajti „Bachusov voz vleČejo risi in tigri in iz pijanosti nastanejo nagla jeza in krvavi pretepi." — To je pač še dandanes žalostna resnica ! Dobro pivo iz pšenice in ovsa (Weizen- und Haber-Bier) so kuhali nekdaj na Kranjskem; iz same pšenice — pravi Valvazor — edino le v Ljubljani, drugod nikjer; — v Kranji in Tržiču pa so kuhali pivo iz pšenice in ovsa skupaj, ali pa iz ječme na in ovsa. Nikjer drugod, kakor v teh 3 krajih, ni o Val-vazorjevem času nobene pivarnice na Kranjskem bilo, Valvazor pripoveduje, da že leta 1517. se je osnovalo na Kranjskem društvo zmernosti pod imenom „bratovsčine sv. Krištofa". Al ta družba je kmalu prestala, in prav nalašč nasproti njej se je v 17. stoletji osnovala „bratovščina pivcev" (Trinkorden), kateri znamnje je bil Ba chu s. Ta bratovščina je pa že za časa Valvazorjevega tako birala, da je rekel : „Wollte Gott! es ware liberali von solcher iibler Gewobnheit kein veinziges Tropfiein mehr iibrig." Se dandanes pekó naše gospodinje potiče tako, kakor Valvazor popisuje, da so jih stare mamke Kranjske o božiču pekle. Ťestó se zvalja — pravi — prav tanko, tako tanko, kakor je papir; na to testó se namaže méd z zrezanimi orehi namešan, potem se trdo vkup zavije, da je kakor hleb kruha, — na gorko dene, da izhaja, in potem v peč vsadí. — Tudi žlahna gospoda in meščani so dělali takó potice o božiču. — Ce ni bilo medů, so dělali samo orehove. Navadne so sicer bile tudi sírové potice, al teh niso dělali nikoli o božiču. — „Medena in orehova potica" in pa „suha klobasa" sta tedaj starodavna originala Kranjska, katera tudi Nekranjcem še danes dobro disita. Po pern jak, „mali kruhek", so znali nekdaj na grajščinah in v samostanih (kloštrih) ne za prodaj, ampak za dom, tako okusno delati iz pšenične moke, medu, popra, imbra in koriandra, da se Norimberški opernjaki s Kranjskimi po Valvazorjevih besedah ni- akor meriti niso mogli. Zdaj pa nekaj od s tare babe namesto ne veste! 84 Te ženitovanjske burke popisuje Val vaz or tako-le : Ko je žeuin přisel ali se pripeljal po nevesto, da bi šla k poroki, so mu zaprli hišua vrata, kjer je nevesta stanovala. Ko je stařešina za ženina zabteval nevesto, so mu porinili staro babe ven. Te pa ni hotel, zato je morala stara babica potepeno odlaziti. Ko stařešina vdrugiô zahteva nevesto, mu pahnejo še bolj grdo in vso razcapano baburo skozi vrata in to so ponavljali še enekrat z velikimi burkami, dokler ženin ni dobil svoje prave neveste. Menda da ta burka se sem ter tje še^ nahaja. Ce kmečki fantje vedó, da katero deklè že gré v 30. leto, pa se ne dobi možá, se mora pogoditi s fanti in od ku pi ti, sicer je mógla pio h vie či. To pa se je godilo tako le: sne li so kaka vrata v hiši, in jih na-njo privezali, da jih je na dan pepelnice vlekla po vasi. — Valvazor graja to navado in jo imenuje „frefelhaft", ter pravi, naj bi se raji taki mladi ,,tel-pelni" sami vpregli v ploh, da niso prišli snubit ubozih pa poštenih deklet. ,,Denn es wird einer solchen — pravi Valvazor — selbst nicht lieb sein, dass sie sitzen geblieben und die Freywerber ihre Thtir vorbeigegan-gen sein." Ob času Valvazorjevem so dekleta na v raž o ve- rovale, da, če čarodelni koren neke rastline. ki se ce-petec imenuje, pri sebi noaijo, zaljubljeni fantje za njimi letajo. Ta korén pa mora biti korén pra ve ga cepetca, ob pra vem času s caro v ni mi besedami izkopan, in dekle ga mora pri sebi nositi, da magne-tičen postane in potem možke za seboj vleče. — Ce seje dekle zmotilo, da ni pravega cepetca dobila, niso fantje za-njo cepetali, ampak konji so za-njo dirjali. Po takem je podoba, da so že pred 200 in več leti Kranjska dekleta o magnetizmu nekako študirana bila. Kako so naši kmetje nekdaj pol he lovili, popisuje Valvazor jako humoristično, in ilustrira to celó s sliko, katera kaže, kako „hudič polhe pase". — Ra-doveden, kako jih lovijo — pravi — sem šel in drugi z menoj, ponoči v neki gozd, kjer so kmetje polhe lovili. Že od daleč smo slisali neko dl es kan je in po kan je kakor vozniki pokajo z biči (gajžljami). Ko je na to pokanje cela truma polhov le sem priromala, so kmetje svoje suknje in škornje pred nje vrgli; — polhi so zlezli va-nje, in kmetje so jih pobili. Ljudstvo — pravi Valvazor — ima vražo, da celó h u d i č ne more polhov iz sukenj in škorenj več spraviti, če so se va-nje po-skrili. O Krak i h rakih Valvazor marsikaj vé povedati. Na Dunaji je nekdo pri nekem gosposkem obedu pri-povedoval, da v Krk i na Kranjskem so tako veliki raki, da 5 rakov z raztegnjenimi škarjami ima dolgost velikega moža. Gospoda mu ni tega verjela , zato je pri tej priči po posebnem poslanců naroČil Krških rakov iz Kranjskega. Ko so naročeni raki ob svojem času na Dunaj prišli, so se neverni Tomaži čudili Krškim rakom. Tudi pripoveduje Valvazor, kako v Krki rakom žvižgajo, da jih lovijo, in celó melodijo tega žvižga z notami naznanja. Na Kranjskem — pravi — je tudi prišlo vica na-vadna, ki se glasi: „je šel rakom žvižgat" ali „bo ael rakom žvižgat", tohučereči: „umri je", ali pa „umri bode". Kako si je grajščak v Griču svoj grad zidal, pripoveduje Valvazor tako-le: Nek plemenitaž, bivši vojak, je v vasi Grič na Dolenskem kmečko hišo kupil in oklicati dal, da bode na njenem mestu cerkev zidal Materi Božji na čast, zato je sosede prosil, naj mu po- magajo pri tem kristjanskem delu. Pošteni kmetje ao mu verjeli in pomagali pri zidanju kar koli so mogli, vozili lea, apno, pesek in kamenje, nadjaje se, da utegne nova cerkev romaraka cerkev postati, mamki Božji na čast, njim pa potem tudi na korist. — Ko je bilo vnanje zidovje dozidano, in je grajščak začel notranje zi-dovje za sobe svoje zidati, so kmetje zacel i debelo gledati in se ustavili delu, rekoč, da jih ni bila volja pomagati k zidanju gradů, ampak le cerkve. Zviti plemenitaž pa se je izgovarjal, da o n še nima hiše, mati Božja pa jih ima že veliko; ona bo gotovo njih dobri namen za delo vzela in njihov trud tako povrnila, kakor da bi bili njej sami cerkev zidali. — Ko bi bili na Kranjskem že takrat „Tagblatť* imeli, gotovo bi bil veliko hvalo pel ,,modrému" graj-ščaku. Mašna obleka in druga cerkvena oprava z zvonci vred je bila nekdaj v cerkvi sv. Miklavža na Gor-jancih (Uskokengebirge) tako malo vama, da sojo morali v drugi cerkvi pospraviti, ko je duhovnik odma-ševal, pa jo zopet tje prenesti, kedar je bila masa. — To pa se godi — piše šaljivo Valvazor — iz samega „zaupanja" do Usko kov, da ne bi cerkvene oprave tako dobro poapravili, da ne bi bilo o njej ne sledů ne tirú več, kajti pravi mojatri „uzmaniči" so Uskoki. Nasproti so pa tako domači v tej cerkvici bili, da so brez strahu in šramů svoje kozé ob hudem vremenu iz paše v to cerkev prignali. V Ljubljanakem meatnem gozdu „Stadtwald" je moralo nekdaj veliko div jih prascev biti. Valvazor pripoveduje, da je v starih liatinah mesta Ljubijan-skega našel zapisano, da so pozimi leta 1342. ubili div-jega prasca, ki je vagal 7 cen to v. Na Limbarski gori — piše Valvazor — sem našel kamne, veče in manjše, onim močno podobne, ki ae na otoku Malta nahajajo in jih mineralogi ,,kačji jezik" imenujejo. Ljudstvo okoli Moravč o teh kamnih misli, da si hudič na njih svoje krejnplje brusi, zato jih „hudičeve kamne" imenujejo. Ceravno ni misliti — pravi Valvazor — da bi hudič ostanke svojih krempljev puščal v pečinah, vendar ni preveč napačno, „Če kacje jezike" zovejo „hudičeve kremplje", le to je napačno, da kamnitne „kacje jezike" imenujejo „hudičeve kremplje", — me se ne „kačje jezike" morali bi tako imenovati, kajti strupeni gadovi jeziki nekaterih ljudi so pravi „hudiČevi kremplji". — Dobro jo je zadel Valvazor. „Ali si staro devojko pri rotovžu polju-bil" (hast du die alte Jungfer beim Rathhaus gekíisat)? Tako so se radi popraševali v tujih deželah taki po-potni rokodelski pomočniki, ki so kedaj v Ljubljani bili. To vprašanje se je opiralo na to, da ste na ,rotovžu" bili dve umetno iz kamna narejeni podobi Adama in Eve. — Podoba Eve je pa morala že o Valvazorjevem ča8U stara štatva biti, sicer bi je ne bili imenovali „alte Jungfer". Dandanes ni več sledů te imenitne kamnitne „stare jungfrave na rotovžu", brž ko ne pa jih je še drugod v Ljubljani kaj. V fari sv. Petra pri Komendi se je obhajala procesija sv. Rešnjega telesa na kon j ih. Prva sta jezdila dva kmeta z banderoma, za katero čaat je bilo med kmeti veliko prepira. Za tema dvema bandernikoma je jezdil duhoven z monstranco, za njim je jezdilo veÓ sto kmetov. Jezdili so okoli polja in na 4 kraj ih se je sv. Evangelij bral, kamor je še mnogo druzega ljudstva přivřelo. — Valvazor pravi — da taki h procesi) na konj ih ni videl nikjer drugod na Kranjskem kakor v Komendi. Kako so nekdaj matere smrt zmerjale; ki jim je otroka vzela, popisuje Valvazor tako le: 85 Ko otroka nesejo k pogrebu, gre mati tudi za pogrebom in nese otrokovo z i bel ko na glavi. Ko so otroka zagrebli, začne mati prav na glas smrt zmerjati s ta-kimi psovkami, da bi smrt ušesa bolele, ko bi jih imela in take psovke siisati mogla. „Ti grda smrt, ti — kriči — si mi otroka vzela, ki bi bil lahko junak postal in nad Turka šel: ker si mi otroka vzela, grdoba ti, pozři še zibelko, da si vse zobe nad njo zlomiš!" Potem pa je vrgla zibelko na grob in skočila na-njo, ter jo togotno tako dolgo z nogami teptala , da se je razdrobila na majhne kosce. — Ta navada nam je pač mil dokaz velike materne ljubezni! Da veselo končam svoje predavanje, naj še eno smešno povem od mačje god be. — Da je dandanes tako imenovana „mačja godba" (Katzenmusik) bila že pred 200 leti znana, to kaže Valvazor v popisu take godbe pod naslovom „spottiache Musik fiir Witwer nnd Witweo, welche wieder heirathen". Ce namreč se je vdovec zopet oženil, so se zbrali ponoči pred hišo njegovo vsi sosedje s starimi lonci, ponvami, škafi in kotli in razbijali po njih, — eni so žvižgali, drugi tro-bili v rogove, in kar so koli mogli, so izvlekli skupaj ter so dělali hrup in sunder, da je bilo groza — vse to vdovců na sramoto , da je svojo ženo pozabil in se je vdrugič oženil. In tako so počenjali vsako noč, do-kler se ni pogodil s sosedi za en ali dva čebra vina. Ravno tako macjo godbo (holdselige Musik) je dobila vdova, ki se je vdrugič možila, će se ni od- kupila s pol cebrom vina. Tako, gospoda moja, bi mogel še dalje in dalje iz bukev Valvazorjevih pripovedovati zabavnih povesti, pa se moram umakniti 4. točki nicojšnega besednega programa. Zato skleném svoje berilo, — sklenem ga v spominu na 15. dne prihodnjega meseca aprila, ko bode 189 let, kar je Valvazor dokončano knjigo de-želnim stanovom Kranjskim posvětil, po p. Marku Sisenthal „nobilis Carniolus". Sklenem ga pa z ono slovensko besedo, s katero je J o s h e f S i s e n t s c h e 11 i'*) slavil ,,srečni dan",, kateri je „pripeljal Valvazorjeve bukve" na svet, in ž njim vřed danes iz dna svojega srca zakličem : ,,Bukve! Po u' se deshelah letite Inu Kranje zhast donesite ! Politične atvari. Tiskovna postava v đržavnem zboru. Zbornica poslancev je obravnavala 9. due t. m. predrugačenje tiskovne postave. Ce je katera postava poprave in pregleda potrebna, gotovo je ta, kajti sedanja tisči ne le opozicijske časnike, ampak njeoi raztegljivi paragrafi jeli so presedati že celó liberalcem. Pri razgovoru o nacrtu, ki ga je dotični odsek o prenaredbi te postave předložil, so padale besede oštre zoper sedanjo tiskovno postavo, še bolj pa zoper to, kako se ta postava zdaj na različnih krajih izpeljuje. Prvi se je oglasil sam c. kr. državni pravdnik Lienbacher in razkrival špranje sedanje postave, ter kon8tatiral, da se v zadnjih 5 letih posebno strogo po nji ravná. Posebno je bičal sedaj tako pogosto in pri - *) 0. J. S i s e n t s c h ell i u se v Šafařiku po Čopu nahaja sledeča noticija: „Jožef Zizenčelli (1. 1688), ein Edelmann aus Krain, den P. Marcus Sisenthal nennt, ist uns bless als Verfasser eines krainischen, dem Werke Valva-flor's vorgesetzten Gedichtes bekannt.4* ljubljeno objektivno ravnanje z listi, zoper katero vredniki in lastniki skoro nimajo pomoči. „Naj vam povem le en slučaj , je rekel v svojem govoru. V časopisu „Salzburger Chronik" je stal sle-deči članček le pet vrst doig : „Ogled po Avstriji. S cesarskim patentom od 23. dne t. m. je bil deželni zbor razpuščen in pričele so se priprave za nove volitve. Noben pameten clovek pa ne misli, da bo s tem stvar le za las boljša. Nezadovoljnejše utegne postati Tirolsko ljudstvo, če ga vedno le k volitvam gonijo, a upog-niti se nikakor ne dá." — To je bil ves zaseženi článek. In kaj mislite, gospoda, so v teh vrstah izvohali? Policija pride in pravi: V teh petih vrstah je dognano hudodelstvo razžaljen ja Veličanstva. (Veselost na desni.) Sodnija tega hudodelstva sicer ni našla, pač pa pregrešek po §. 300 kazenske postave , čeravno bi bilo težavno tudi ta pregrešek naj ti v onih vrstah." Ali niso take besede iz ust državnega pravdnika samega najhujša obsodba sedanjega ravnanja z nepri-ljubljenimi listi? Končal je svoj govor s sledečimi besedami : „Kakor se upije v gozd, tais prihaja odmev nazaj" —- to je star resničen nemsk pregovor. Glasov, ki v gozd upijejo, je sila mnogo, mnogo jih je, ki to počenjajo z močjo, ne brigaje se za ničesar, s surovostjo , ki je nenavadna. Ce pa potem , po takih glasovih razdražen, nasprotnik, ki je bil napaden, se v brambo postavi, pravijo : „to je draženje k sovraštvu in zaničevanju." Tis ti, ki hočejo, da jim odmev iz gozda ne bo neprijazen , naj se naj-bolj varujejo, da ne bodo v gozd neprijazno upili. Glasovi pa, ki v gozd kričé, so pogostoma vládni (ofici-jozni) časniki. Tedaj bi bilo zeló želeti, in jaz sem prepričan, da slavna vlada, če svoje oficijozne liste bolje brzdá, kar tudi zamore, tako da se bodo spodobneje obnašali , — bodo tudi njihovi nasprotniki bolj nepri8tran8ko pisali, in da, če oíicijozni listi vedno hujskanje , zmerjanje in zasramovanje popusté, bo potem tudi nasprotna stran, ki se častno imenuje opozicijska, ravnala bolje in prijazneje, bolj prizanesljivo." Da! pravo je zadel poslanec Lienbacher; njegove besede imajo posebno za nas veljavo, kajti koliko slovenskih listov je že policija pobrala zavolj odgovor o v nasprotnim časnikom, ki so jih s svojo nesram-nostjo na boj klicali ! Ustavoverni poslanec dr. Fux je med drugim rekel : „Konfiskacije so bile do zdaj le dejanja policijske sa-movoljnosti (Akt der polizeilichen Willkuhr), to je, prav zauanica po državnih postavah vsakemu zagotov-ljeni pravici, po kateri sme svojo misei z besedo in pismom svobodno izraziti, za kar je tako sam odgovoren. Tudi ne bo mogel nihče tajiti, da se škoda, ki bi se zgodila listu po neopravičeni zasegi, navadno ne dá popraviti, če prav se utegne dobiti od države kaka od- škodnina." Prav živo pa je jiaslikal Moravski poslanec dr. Mez-nik to, kar trpé Ceski listi po sedanji tiskovni postavi. „Ne bom preveč rekel — pravi — Če tu javno iz-rečem, da opozicijonalno Cesko časnikarstvo, vkljubvsem postávám, ki so bile res v brambo časnikarstvu dane, je do današnjega dne v izjemnem stanu. Mi v Avstriji v svobodném razvoji nismo dospěli še tako daleč, da bi vsi narodi njeni imeli skupna, splošno pripoznana pravna tla, marveč žalibog! resnica je, da se ne deli pravica v se m stránkám enakomerno in da se obstoječa postava ne rabi za vse stranke enakomerno. — Naše temeljne državne postave sicer pravijo, da „pred postavo so vsi državljani enaki", — pač res le pred postavo; pri i z vrše van ji postave pa je stvar vsa drugačna. Tudi so nam že z neko zvijačnostjo (Spitz-findigkeit) hoteli dokazati, da imamo vsi enake pra- 86 vice 9 iz tega se ne dá sklepati, da res tudi vži- multus". *) Vse to me pelje na noviGoriški v a m o enake pravice. (Veselost.) 9) mi pred postavo sicer enaki druga. 9 principu smo si rod vor" blizo Solkana. (Da bi bil jez jezikoslovec skušnja in resnica je rekel f 9 da 9> mirodvoru pomenja: Bodite dvorljivi ia 99 Prava nadloga — nadaljuje dr. Meznik so zdaj zasege (konfiskacije) Čeških časopisov. Videli so, da tudi s prekladanjem pravd v druge pustite mrtve v miru.) Prihodnji teden se bodo oddajala po dražbi razna delà na tem novem našem pokopalisci. se začele obravnave s porot- Dne t. m. so s porotniki ne gre; hu kraje ne gre prav tedaj ostane pripomoček ,,ob- niki pri tukajšnji okrožni sodniji. Hudodelstva so: dovoljni zažig, goljufija in ponarejanje bankovcev. Razen jektivnega ravnanja", po katerem brez hrupa časnik za- enega so vsi zatoženci Slovenci. — K m e t i j s k a d r u ž b a sežejo; na ta način suhe (nekrvave) gui loti ne ga bode imela 15. t. m. Gorici) občni zbor. Vino spravijo brez šundra na oni svet in moré otroke opozi- re j s ko društvo Brisko je razdelilo med društve- To po- nike 12.000 trti in 700 sadnih dreves. dne t. m. cijskega duhá v celih trumah po Betlehemsko, stopanje so skušali sicer nekako zboljšati in so dovo- imelo (v Gorici) svoj občni zbor, katerega se je udele- je lili, da se prizadeti smejo pritožiti. No, gospoda moja, žilo lepo število posestnikov. jaz vam iz svoje lastne skušnje lahko povem , koliko nas zdaj na dnevnem redu 99 Po z z i n e r i" so pri vrednost ima taka pritožba pri konfiskacijah. 9 to je trebila se bodo e ob- stranišča se sesalko. En sod so ko je bila te napolnili v 3 minutih. Smradu ravnava je navadno odločena na pol avanajsto uro do- dni prva poskušnja poldne ali na pol šestih zvečer, kedar sodniki ravno že ni Čisto nobenega. ,,Robaa se bo hranila v podzemelj-iz pisarnice gredó, in za to odmerijo pol urice ravno skih prostorih , ki si jih je dala dotična družba napraše pred odhodom. Po postavi bi se moralo o ugovoru viti blizo Straeic. S 15. prih. meseca se bode začelo javno obravnavati. Kako pa je to v re sni ci? So- dišče se sestavi, dotičniki pridejo, predmet obravnave se oznani 9 in to je vsa javnost. Potem se vzdigne glavo; po vsem městu îzpraznovanje stranisc po novem, pneu-maticnem sistemu. Naši kmetje še zmeraj majajo z brž državni pravdnik in predlaga bojé se 9 da bode poljska zabela 9 naj se obravnava od družbe predraga. kupovana tajno zato, ker pri obravnavi se mora brati ugrabljeni leto novo zidanih 18 hiš, 38 poslopij Gorici je bilo preteklo članek; če bi se pa članek bral, bi ga nazoci časopisci Ijenih 9 zvišanih ali zdaljšanib. pa poprav- Od 4. aprila do 12. v svojih poročilib objavili; to pa ne sme biti, tedaj se maja bo na Goriškem rekrutova nje. — V gostilnici stavi pred log, naj sodnija ukaže tajno obravnavo. Sod- pri Fajfer-ji so našli te dni 5 človeških kostnja-nija odide v svojo sobo, pride nazaj in naznani ve da — da se stvar mora tajno obravnavati. se Cas- kov, katerih eden ie neki prav velik (Hej! „Deutsche Wissenschaft"?! Tu je gotovo nekaj predzgodovin- nikarji morajo zapustiti sodišče in v 10 minutah je novo skega! ,.Stein- oder Eisenzeit" brez dvoma.) Da bi potrjenje zasege po novi sodnijski razsodbi gotovo. 99 Tout comme chez nous", ne M. MtiOUUWl gVIUÏU. bilo tam kedaj pokopališče , L1I UJI £J U Ck U Kj l là VJUlia&t za las drugače ni pri zgodovine. Pokopališče — opuščeno , če se ne motim m mi znano iz Goriške nas, kakor je dr. Meznik govoril. Pod sedanjim ob- leta 1767. ali 1768. jektivnim ravnanjem tudi slovenski časniki silno trpé; cerkve sv. Antona. 9 to vedó naši bralci, ki jih tolikokrat ne dobijo v roke. je bilo precej daleč od F., okoli Panovcu (proti izhodu od kmete mesta) so neki prekanjeni sleparji o peha rili za 200 gold. Povabili so jih, da naj gredo čakat za- Nm dopisi. klada, pa rekli, da morajo položiti na tisto mesto č pozneje zaklad prinesti, 200 gold. Gorici 11. marcij furlansko ljud nih duš nedelj ka-Ta Današnji nedelji pravi naše znesek so bili goljufi odměnili sebi. Zastran tega teče mor ima a 99 Domênia delliš animiš". to zato ver- zdaj pravda. Vreme imamo dovolj mrzlo in burja 9 navadi postna pridig vice" ^ — — <% uv/Auo c* u i uli i o . iu v gi ~ t: — -----------J--- * J ker po starodavni italijanski vsako toliko prav oštro brije. Vendar pa tu pa tam že 99 To dijske knj et sapere et vive modrost in življ zbu j a me spominj zapisano 9 nedelj da v postu obravnuji nad vrati naše stu katero dřevo v zavetnem cvete. Železnikov 10. sveó. 5. dne t. m. smo imeli mortui praebent vivis pri nas voli te v občinskega starešinstva ; za župana je & « « « . « ^ đk /^t 1 « mm % % iO ^ « à (í ) to je, 99 * Hic Tukaj ponujajo mrtvi živim bil izvoljen o sp Anton Globočnik, fužinar in po- v meni 9 da Nek dogodek preteklih dni sestnik, za 1. svetovalca gosp. Jožeť Levičnik 9 UC1- se o marsikaterih mrtvih mo- telj in fužinai 9 za svetovalca pa gosp. Jožef Koš- ralo reči: „Mortui praebent i n s a n i r e. (( BO epovolj vzrok. da živi j o.) Ker (Mrtvi m e 1 j mi misel budi, naj povem še eno. Nek moj prijatel, ki je živalstvu so posestnik in mesar. Mrije 10. sveč. Koliko škode ra3tlinstvu in ze dosibmal sopári živega srebra tudi že pol leta med mrtvimi, znal je prav komično nam in naši okolici prizadeli, to vedó bralci „Novic" pripovedovati ta-le šolski prigodek Ko mestni škof Salcburški sedanj 9 prec na- dr. D. bil bogoslovski že iz veČletnih tožeb, ki se glasijo iz našega kraja. To-žili smo in prosili pomoci, pa dosihmal brez vspeha ; profesor v Gorici, vprašal je (v pastirstvu) nekeg vata: „Quid est paráensis?" Vp Hr zdaj je h va I a Bogu > vendar enkrat predrla naša pros- ki menda »ja v vladnih Dunajskih krogih in c. kr. ministerstvo ni bil prav zraven tišti čas, ko je oná iznašel smodnik kmetijstva združeno z ministerstvom notranjih uprav je ukazalo temeljito preiskovanje, kako bi se tej škodljivosti v okom prišlo. Začele se bodo te preiskave pri-hodnjega maja meseca. Ce se je iznašlo, da se z elektriko goni, nati sopare in ki je povrh tega tudi nekako jecljal, vzdigne se gra vitátno, pokloni se neukretno profesorju in začne smešno patetično govoriti 99 Pa pa rae nesis est • « ex- hortatio (profesor: brevis ...), quae ha-ha betur in t • pisma pišejo in vodeni sopar vozove in ladije in • • • tu tu multu mortuorum mortuorum in t u m u 1 a t preč (toj in tumult .Ie hotel reči). Profesor: „Bone Deus mislimo, da ne bo posebne modrosti treba, rav- srebra tako, da ne ostrupeniio oko- zivega 99 die 25 let pričati Da bi bil zdaj cez profesor pri nas, — moral bi se pre « P je kratek ogovor pri pogrebih, porokah 9 se res pripeti da je Hrvat (učenec) prav govoril : tu pa tam in drugih prilikah. Naš vprašanee je^ hotel reči 9 9 da zarad mrtvih nastane kak 99 tu Po svojih delih, po svojih spisih da parenesis je ogovor pri p okopavan j i mrličev, pa namesti „p oko-povanji" (tumulatio) je rekel pri „h r u p uu (tumultus). namrec. V besedi Pis. 99 h r u p d je dovtip ni bil natančen ne gledé na to, da odgovor Pis. 8Î lice t Le ne tají naj se ne, da oni sopuhi niso škod- c. k. dež. predsedstvo naprosilo, da izreče Njegovemu ve in prazne besede naj se ne stavijo na mesto res- ličanstvu najponižnejo zahvalo deželnega odbora za to nične olj preblago pomoô. Za uda v c. kr. deželni zdrav- še cast spreminjajo so se zi Urhskc gore 8. sušca. (Narobe-spomlad.) Kako stvenisvèt je deželni odbor imenoval bolnišniónega vodjo profesorja dr. A. Valento in pa primarija de O Božiči, v sredi zimskega časa, bali pisani metuljčki po zraku; zdaj o začetku želne bolnišnice dr. K. B1 e i w ei s a za triletno spomladi pa se vsipajo snežni tako hudo, da so tukaj od 1877. do 1879. leta. C. kr. ministerstvo je v ta kod nas od včeraj žjutra do danes poludne 1 čevelj svet izvolilo dr. viteza S toc kl na, dr. Schifferja, visoko pokrili zemljo. Nisem sicer vremensk prerok; dr. Fuxa, dr. Eiselna in dr. Ke e s b a ch e r j a. letos sem se te vremenske zmešnj vedno bal In Prevdarjal in sklenil se je nacrt postave zarad vpe a kaj ? Drug leta so s početkom sušča razposajeni ljanja cestnine na Reški cesti v Postojnsko-Senože scinkovci že hudo se puliii med seboj za mesta bo tega ali unega gospá gojezdila in svoje pagl valila : ) škem okraji. Na dotični dopis deželnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil sklepu pomnoženega kraj- a letos še vsi mirujejo, še zmenijo se ne za to nega šolskega sveta v Sentjerneju , da vse uči nemški imenitno delo. Enako so tudi poljski skrj v tem jezik v in času že prav veselo se vrtili v zračnih višavah prepe- prostovoljni predmet. razredu ljudske šole v Sentjerneju kot vaj da bi klj v mej svojo svoje svatovske pesmice a letos molčejo še, kakor Zarad naprave odgonske ne imeli. Edini kos se je une topi glasil v znamenje, da a bati se da ne si je ze letos se mu »VUJUj Ck uatl DC J C, \xt* Li\J KJ i av "i« popeva o njem in březnu naš Vodnik, ki pravi i dni zbral družico pripetilo, kar postaje vSentpetru na Reški železnici se je deželni vladi pritrjilno odgovorilo. pondeljek popoldne je bil pogreb gosp. I v. a gimnazije y vele- Doli brezen mem pridrz >> Kaj ť je kos? ne poješ 77 » Eh kaj? Danes pa je moja preo Motnika 12 sušca. 77 T u š e k a, c. kr. profesorja tukajanj cenjenega narodnega pisatelja, ki je po dolgi pljučni bolezni umri v 41. letu svoje starosti. Mnogo obcinstva vseh stanov se je udeležilo sprevoda, dijaki njegovi so mu peli nagrobnico in kolegi njegovi gimnazije in realke --- # darovali mu krasne vence, kar je tudi storil vsak gim- Zima in gosposka ne nazijski razred. Ganljiv vtisek je naredil pogled dija- brat mi včeraj zmrzne 7 U (I tako je zima na- kov katerih eden iz prizanese", je naš stari pregovor, in tako je zima na- kov, katerih eden iz vsacega razreda je ličen venec redila tudi letos. Pozimi bilo je zmirom toplo in lepo nesel, druga dva njemu na strani pa sta držala trakove vsacega razreda je ličen venec vreme tako da so kmetovalci lahko ozimno sejali in Al za jarino orali praho in za njim sneg iti in medio je kakor o s v. do danes z napisi v spomin spoštovanemu učeniku. Skoda za dne t. m. pa začne dež tako spretnega učitelja vzlasti v naravoslovnih vedah sv. Gregorja, ko se po narodni bajk Kralj i h 7 tiči ženijo in je za vsakem grmom štrukelj pritožiti mi Kranj Pa kaj cemo ^JlllUAllL LUI XXI auj tl ^ VSaj OllOUJUU tUUi J,£J Ui Uíilil VLVi^J^ o strašanskih sneženih viharjih in da celó v topli Si slišimo tudi iz druzih dežel in izvrstnega narodnega pisatelja, da že tako zgodaj ga zakriva nemiia zemlja! (Cvetorica ljubeznjivih gospic iz Gradca), ki šloví pod imenom 77 Gratzer Damenquartett" , razveselila Je • 1 I • • ci liji obilo blažene Laške dežele so imeli nedavno snega Danes je lepo jasno in mraza pod ničlo sto pinj po vremena, vsaj Nadejamo se kmalu spomladi primernega po Gregorji po vsacem vetru kopní sneg. : Križnik. Naše novo žu- Sodražice Kočevskcga okraja. tudi naše mesto z obiskom in v soboto dala je v nem-Škem gledišči koncert s takim aplavsom, da pač smejo gospice o sebi řeči : to ni bil aplavs, učinjen po kakošnih reklamih pak naredilo ga je samo njih krasno popevanje slovenskih (od Nedveda, Forsterja in Ipavica), nemških in švedskih napevov, katere so pele gospice: Fran ja ,,venimus, vidimus, vicimus", kajti , am- --~-------— — - - — — ---— Q — -----ij----w v*. «ut v* J/ v f v f y n VV » V» u V/ I ^V/U^IVV i jlm i Ul ii j ( panstvo je zdaj tako.le sestavljeno : župan je Ivan Faj- Campa (1. sopran), Marija Čampa (2. sopran) diga iz Sodražice, sveto valci pa Primož Pak i ž iz Za- M ari j a na G o 1 a v i č (1. alt) in Amalija Čarapa mosteca, Ivan Sega, Franjo M lek u ž in Andrej Lev- (2. alt). ^ Ce tudi glasovi njih niso tako močni kakor stek y vsi iz Sodražice. GrosopJja pod Ljubljano. glasovi Svedkinj, ki smo jih nedavno siišali tù v kon- Pri volitvi novega fcertu z veliko pohvalo, so pa nasproti tako prijetni županstva so bili France Košak iz Stránské vasi za tako mili, tako simpatični, kakor da bi štirji slavčeki župana; Jože Rome iz Velike stare vasi, Karol Lam-pre ht iz Sela in Alojaij Žit nik iz Grosupljega pa za svetovalce izvoljeni. peii, in umetnost njihova v do čarovnega pianissimo je tako dovršena, da slušatelj nuancíranji glasa noter doli misli slišati melodije harpine. Da jim je po odpetem Ljubljane. (Volitve za mestni odbor) so razpi- vsacem oddelku gromovita hvala donela 7 razume se sane tako razred voli 24., razred 26., samo po sebi po tem, kar smo zdaj rekli, in Ijubez- razred pa 27. dne t. m. Kakor se narodna manjšina njive gospice dale so nam še eno pesem razven pro- v mestnem odboru od germanske večine zmirom pre- grama v dar. Skoda le, da nismo njihovega prihoda v Žira, tčtli-U OÇ JC ZigUUIXU IUU1 ui k 3 U O l a VI VUIUUC rv u nj i - ujui^ijouu a a ^uiu V \J raaj w v » uui ^u^/ioj auau , ivaj bi sije, kajti za načelnike te komisije v vseh treh razredih potem bilo bi tudi gledišće vse drugače polno , kakor tako se ie zgodilo tudi pri sostavi volilne komi- Ljubljano za gotovo vsaj dva dni poprej znali ka j ti so bili odbrani odborniki Horak, možje nasprotne stranke. Narodni Je bilo v soboto. Zato pa se trdno nadejamo 7 da nas h gali 7 Klun in Jurčič očitovali so v razveselijo še drugi pot s svojim dohodom. V Zagrebu 7 zadnji seji mestnega odbora to strankarako sostavo, kamor neki se ta teden odidejo , jim je po vsem tem konec vsega je bil: govoriti znate, storili pa bomo, navdušen sprejem gotov. Končamo pa to poročiio s kar mi hoćemo. — Imeli bomo tedaj kmalu zopet nov čestitko velecenienima našima skladateljema gospo-voliini ravs in kavs, a čeravno so te dni oštre besede doma dr. I p a v i c e m a, da imata tako izvrstne vnu-v državnem z ru od ustavovernega poslanca letele na , doži- vlado, nai se ona ne vtikuje v nobeue volitve veli bomo vendar brž ko ne navadno prikazen , da za grmom , kinjrt pevke. (Cecilijino društvo), to je društvo za restavra-cicijo prave cerkvene glasbe, se snuje tudi v Ljubljani kateremu medčasni predsednik je gosp. dr. A. Jare konstitucijonalnega" društva bode ticala vlada. (Iz seje dež. odbora 10. dne t. ??2.) Na dopis de- medčasni tajnik pa gosp. prof. Gnjezda, ki oglase 7 y želne vlade, da je presvitli cesar za stradaj oče No- v pristop k tej družbi sprejema. Ko se oglasi primerno tranjce iz lastne denarnice 3000 gold, podařil 7 se je število udov, skliče se občni zbor. 88 (Nove cerkvene pesmi), namreč 20 izvirnih, je izdal gosp. Anton Fór ster, vodja glasbe v tukajšnji katoliško življenje, katoliško delovanje političnih štev. Hvaležni bomo dru- 8kiepajo navedeni gospodje ^ "«vv« -- v, * u „ w * , TVSV4J» tjlMOUU V luoajoujl Ote». I1VOICÍIUI Myj U-I - oMcp aj u U a V CUCU1 stolni cerkvi. Akoravno so to najbolj melodični in labki svoj oklic — vsem tištim, ki nam bodo kmalu nazna napevi slavnoznanega skladatelja, vendar veje v njih nili da naše vabilo 8prejmo Vsa dotična naznanila glavni postulat cerkvene glasbe, to je, cerkveni duh kakor tudi vprašanja o natanenejih pojasnilih naj se blagovoljno enemu ali drugemu imenovanih gospodov Angelegenheiten des Katho- in so primerni raznim praznikom, za katere so zloženi. Dobivajo se pri gosp. skladatelju ali pa v knjigarni J. morebiti s Giontini-evi v Ljubljani po 70 krajc. lamentacije pristavkom ,,in se se dobi tudi : „očitanje Tantum ergo" (50 kr.j, in « Razen teh likentages" pošljejo pod naslovom: ,,Katholisches Ver- (40 kr.), 6 krajc.) ) v veliki slovenski maši (50 Ecce sacerdos magnus" za škofovo obiskanje einshaus, Reiclisstrasse, Nr. Wien." Od aprila naprej se bodo v omenjeni društveni hiši, Reicbsstrasse zraven z „responzoriji" (50 kr.) Nr. 3, od 10. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure (60 kr.) vse skladbe velike hvale vredne. in pa ,,pevska šola" popoludne delile vstopnice omenjenega shoda. sani se bodo tudi obrnili do železniških vodstev Podpi da )) ----------------' ocu* VJ^ wv^uw «vr ttuivuuioaui »uuoicv , Glasbena Matica") je izdala te dni Anton vdeležnikom katoliškega shoda izprosijo znižane vožne Stocklnovo j,koncertno mazurko" za glasovir z na cene. slovom „v spomin Anici" , v kateri je posebno ,,trio gosp << Iz Tir olov. Volitve volilnih mož za volitev priznanja vreden. Prišla je pa ta kompozicija dr. Jer. Zupancu posvećena , v Blaznikovi karaenopi- da ni salni v tako lični obliki na svitlo, da je ocitno nam treba iz Ljubljane hod iti, kedar želimo odličnih kamnotisov. (Slovensko končane, zdaj se pričnó benefice. gosp. Kocelj s ,,Kovarstvo in ljubezen deželnih poslancev se s celó malo izjemami vršijo prav v starodavnem Tirolskem duhu, ki noče nič vedeti od današnjega laži-liberalizma. Iz Zagreba. Velik vtisek dela brošurica dr. M a-kanca, ki z odkritosrcno besedo razpravlja sedanji Redne predstave so za letos politiški stan trojedne kraljevine. — Tudi tù so konfis- Prvo ima v a nedeljo kacije časnika „Agramer Presse" na dnevnem redu. Novice iz Turskega in o Turskih zadevah. Sr- (Konfisciran) je bil v četrtek „Slovenec" zavolj bij o je Turčija mir sklenila, zato pa ima nov boj pri- članka, ki je odgovarjal „Tagblattu Kdor Ruskega lanu naročil, naj pride ne- mudoma po-nj! Ta opomin ponavljamo danes še enkrat z dostavkom, da bodemo naročeni lan drugim oddali se za-nj oglašajo. Ce ga zamudni naročniki potem ne dobijo več, naj si to pripišejo sami sebi. pisarnice družbe kmetijske v Ljubljani. čakovati z junaškimi Miriditi, katoličani srednje Arbanije. S Crnogorci ni upati mirne sprave, kajti kaj Turčija noče jim odatopiti trdnjave Nikšic, luke Špica in privoliti, da se Črnogora na Arbanski strani povekša. Kaj pa Rusija? Ona še zmirom odlaša odločni korak, ker Angleška vlada skriva prave svoje namene. General svetu in se hvali, da je jako za Novičar iz domaćih in tujih dežei. Iz Dunaj a. Po vsèh časnikih gré &'las. da d r- --^ - --j ^ v, ' ^V, ^.VV« , VA i liCUgUUllU V žavni zbor prestane od 25. dne t. m. do 19. aprila, ki so zaprli Ignatiev potuje po do voljen zNemčijo in Francijo, 15. dne t. m. ima priti na Dunaj na pozvedbo, kaj Avstrijska vlada namerava. Al ne samo ne jasna politika Evropejskih vlad ovira dejansko akcijo Rusije, temuč tudi nenavadno neugodno vreme letošnje zime zavoljo silnih zametov m da se dež ni zbori skličejo aprila vse poti. Tako „Golos" od Dona piše. da ie kratko zborqyanje , G a 1 i š k i zbor pa še avgusta. ) za prav sneg segel čez strehe vseh hiš po kmetih in so prebivalci meseca so Tako se krči jo deželni zbori čedaljebolj, viděli v sobah zametenih teh hiš morali cele dni luč imeti, da so kaj še nekdanjim „postulat-zborom" podobni. Tudi da to je maslo nesrečne centralistične sisteme. ; živina je po dni bila brez krme m z veliko težavo so si gaz napravili od hiše do hiše. H^HRHRSNPWSMPVPIHQ Vihar na Crnem morji je ladijam silno škodo naredil Zbornica poslancev je zadnje dni obravnavala mnogi parobrodi bili so prisiljeni blaga pometati v morje, neke premembe o tiskovni postavi, o kateri danes da se niso potopili ; škoda se ceni na več sto tisočev na drugem městu kaj več povemo; šlo je za odstranjeje rubljev. Vse govorice v časnikih Turčiji prijaznih, da policijskih časniških zaseg, za odgovornost, kdo jo ima Se hoče Rusija v makni ti z vojsko zoper Turčijo,-se itd. j pa tudi zato, da se časniki rešijo denar ne kav- tedaj morajo smatrati za laži, ako se ozremo na to, kar cije, al ta predlog je padel s 77 glasovi proti 53, kajti Se je godilo v vojnem svetu Poljaki, „zmirom stri vred glasovali za kavcijo. zvesti prijatelji vlade", so z mim- ? ki Je bil dne t. m. v Ogerski ministri pridejo te dni zopet na Dunaj, časnikih je šio poročilo Petrogradu in kateremu je předsedo val Ruski car sam. Sklepi tega vojnega sveta so sicer tajni ostali, al po vseh na s led nik in da carevič da se dovršijo b a n k i n e razprave pa general Ignatiev stase odločno za boj s Tur- Veliki shod Avstri jskih katoličanov čij0 izrekla. Vojska je po vsem gotova in noben umen bode na Dunaji od 16. do 19. dne prihodnjega meseca. človek ne bode ^ i % t ^ n n ta * TTT - • r^ ti n _ _ _ verjel pravljici, da Ruska armada za Gospodje: Jožef grof Barbo Waxenstein , Henrik grof parade voljo ob Prutu stoji. Za vojskovodjo odločeni Brandis, Jožef dež. grof Furstenberg, Franc Gossner, carevič Nikolaj se je popolnoma ozdravil. jk % * i i rm i - 1 • - - ^ A ■ • ^ r .. n « ' *J ^ Alojzij Karlon Alojzij princ Liechtenstein , dr. Jožef Anton Oelz, Anton grof Pergen, dr. Julij pl. Ricca-bona. Franc Schuch, Leon grof Thun , Janez Thurn- her so po vseh deželah našega cesarstva ravnokar raz poslali oklic, v katerem s toplo besedo vabijo katoli- vdeležbi tega po svojem programu velevažnega Řeči, o katerih se bode ta zbor posvetoval, se Listnica vrcdnislTa. Goap. J. Ž.: Ražjaanilo „noveléte" přejeli. Drugi pot pride. cane zbora. bodo pozneje kmalu na tanko naznanile; že pričujoči oklic pa naznanja , da v zborove obravnave bodo spa- Zitna cena v Ljubljani 7. marca 1877, Hektoliter v nov. denarji: paenice domače ti S. banaska dale sledeče stvari: časnikarstvo > spisovanje > tisek 10 0. 94. turisice 6 fl. 80. soraice 6 fl. 77 rži 6 fl. 40. in razširjevanje spisov šolske zadeve, umetelne zadeve jecraena 4 fl. 70. prosa 4 fl. 70 aide 5 fl. 95. OVRÔ 3 fl 7 7 74. Krom pir 4 fl. 50 kr. 100 kilogramov 3 1 n. i—i i ~ T