P. b. b sv e t o\/nJh in domačih dtigodkov PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostarat Klageofun 2. LETO XIII. / ŠTEVILKA 15 CELOVEC, DNE 13. APRILA 1961 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenluri CENA Z.- ŠIUNGA Sovraštvo pred sodniki V sodni dvorani v Jeruzalemu se je minuli torek začela razprava proti Adolfu Eichmannu, bivšemu -SS-Sturmbannfiihrerju ter Hitlerjevemu pooblaščen-tu ^ »dokončno rešitev judovskega vprašanja”. Obtožnica vsebuje petnajst točk in očita Eich-mannu, da je med leti 1939 in 19*15 „povzročil smrt” okrog 6 milijonov evropskih Židov, da je nasilno izselil pol milijona Poljakov, več deset tisoč ciganov, 14 tisoč Slovencev iz Spodnje štajerske in Go-1 enjske. Eichmann je tudi odgovoren za nečloveško preganjanje, plenjenje ter povzročitev smrti milji-nov ljudi iz pol ducata evropskih nar (ulov v kon-tenti acijskih taboriščih, v getih, ter izvrševanje najbolj brutalnih nasilstev nad svojimi žrtvami. Nekateri osporavajo pravico sodnikom tistega mn oda, ki ga je Eichmann hotel uničiti, da ga so-ibj°> češ da so sami prizadeti zaradi Eichmanovih dejanj. Brez ozira na to pravno vprašanje pristojnosti pa nihče, tudi prikriti nacisti po redakcijah nemških časopisov več ali manj rjave preteklosti, "e upajo zanikati, da je zločine nacizma, ki jih v njihovi najgrozotnejši obliki predstavlja Eichmann, treba soditi. In brez ozira na narodnost in osebno zgodovino jeruzalemskih sodnikov, je treba razpravo v Jeruzalemu smatrati kot razpravo o zlo-eiuih proti človeštvu, ali točneje, proti dejanjem, kl ‘‘-dim, ki so jih zagrešili, jemljejo pravico do človeškega dostojanstva. En človek je prešibek, da bi mogel - pa če bi bl1 tako nasiletl ali podel zločinec - izvršiti zlo-č"u, za katere sedaj sodijo Eichmanna. Mogel jth je izvesti samo zato, ker je imel za seboj moč organizirane družbe, države z njenim upravnim in vojaškim aparatom - in z ljudstvom, ki je, če že !>e odobravalo, pa vsaj dopuščalo njegovo de-lo. Dejstvo je, da nacionalni socializem ni nikdar prikrival svojega mišljenja, da so Judje, Slovani in tirani manjvredni narodi, ki zato nimajo pravice '•o obstanka in tudi ne do usmiljenja. In kljub tunu je nemški narod Hitlerju po demokratičnih volitvah odprl pot k oblasti in je potem, ko je spoznal njegovo nasilno zločinsko naravo, raje u-Hal komodnosti in sc tudi sam uklonil. Antisemitizem, to je sovraštvo do Judov, pa tudi ovrastvo med rasami in narodi so starejši kot Eich-'n »acizem. Kes je, da pozna zgodovina vseh Usov in večine evropskih narodov „pogromc” na ki 50 nekaj časa veljali zaradi svoje različ-‘osti kot »nevarnost za krščanstvo” in še vsakokrat-*ic državne oblasti. Prva je bila katoliška Cerkev, ki C ,Jtcla moliti za Jude in potem tudi v praksi iz-a*ati ‘oleranco, ne toliko do vere, ampak do nje-nlh Pripadnikov kot ljudi. ^ srednjem veku je bilo nekatere pogrome moč -i ‘leloma razložiti z ljudsko nevednostjo in m proti judovskim posojevalcem denarja, se-pa je treba — vsaj za veliko večino Judov — gotoviti, da je tu šlo za izobraženo plast, ki I doprinesla znaten delež k temu, kar so prav . atlstl smatrali za največjo dobrino in je bil eden ... e temeljev, na katere so postavili svojo teo-1° o nadvrednosti nemškega človeka — nemško kulturo. ^ ' zroka nac‘st‘čncga srda proti Judom, pa tudi °.1 slovanskim narodom sta bila dva — zaniče--i* ‘n strah. Da, strah, pa tudi zavist. Pred iz-ra^e“imi Judi so sc nacistični barbari čutili ra l‘Vrt'-,'C’ s*°'ansk'l’ narodov pa so se bali zalo p ? 'b°V'b naravnih sposobnosti, mladostne sve-* 1 'n odpornosti ter moralnega zdravja, ko takC'^ na take občutke ni mogla biti drugega, t surova sila. In tudi konec ni mogel biti dru-I Cn’ kot je bil maja leta 1945 »Somrak bogov” v čle 'll' '' »IValhalli”. Neznatni plešasti, suhljati 0'eček, Ki jj; v gajbici |)icd sodniki v kat • len!U’ Pa ie samo podoba neltogljcnosti, v ol> L mora nujn<> končati vsako sovraštvo. Je pa in ’ more človek kot posameznik, kakor 1 kot skupnost obstati in živeti človeka do-n° življenje le, ako sledi vodilu: Spoštuj in ”ljubi svojega bližnjega kot samega sebe.” Kulturno srečanje Koroške in Primorske V nedeljo, dne 9. aprila je bila v Celovcu velika kulturna prireditev, ki so jo pripravili koroškim Slovencem goriški in tržaški rojaki. Predsednik Krščanske kulturne zveze prof. dr. Pavle Zablatnik je izrekel bratom in sestram iz Gorice in Trsta prisrčen pozdrav. Med številnimi gosti je pozdravil gospoda prelata Rudolfa B 1 ii m 1 a , g. kanonika Aleša Zechnerja, ravnatelja slovenske gimnazije dr. Joška Tischlerja, predsednika Narodnega sveta kor. Slovencev dr. Valentina I n z k a, številno duhovščino in sploh vse rojake, ki so čisto napolnili Kolpingovo dvorano. S starodavnim koroškim pozdravom »Bog vas sprimi!« je v imenu Pevske zve-izrekel primorskim Slovencem toplo dobrodošlico preč. g. Tomaž H o 1 m a r. Pozdrave z Goriškega je koroškim Slovencem tolmačil preč. g. M a z o r a, v imenu tržaških Slovencev pa je spregovoril g. profesor Jože Peterlin. Vsi govorniki so poudarili v svojihžnagovorih velik pomen takih srečanj za koroške, goriške in tržaške Slovence. Zato naj bi nadaljevali s srečanji, da tako utrdimo še l>olj prisrčne medsebojne stike, ki nas povezujejo že od nekdaj v veliko slovensko in krščansko skupnost. Goriški slavčki pojo Ko se je zavesa dvignila, se je pred nami pokazal zvezni pevski zbor Katoliške prosvete iz Gorice. Že pogled je bil čudovit: sedemdeset fantov v belih srajcah in deklet v pisani obleki, vsi pa iz nageljnom in rožmarinom na prsih... Se bolj pa smo bili prevzeti, ko je iz teh grl zadonela pesem pod vodstvom profesorja Mirka Fileja. Vesela in otožna pesem je v dovršenosti sočno zvenela ter nas kmalu povsem zajela. Taka izvajanja m tako prijetne glasove bi še in še poslušali. Zapeli so osem pesmi. V prvem delu so bile večini znane narodne pesmi, a tako lepo in občuteno zapete, da je bil prav zato vtis še lepši. Tako znajo zapeti samo goriški slavčki. Občudovali smo požrtvovalnost pevovodje in pevcev, saj smo slutili za to dovršenostjo nešteto pevskih vaj po delu ob poznih večerih. Takih pevsikih nastopov si še želimo! Nato so nastopili pesniki iz Goriškega, in Tržaškega: Ljubka Šorli, Stanko [anežič, Mirko Mazora, recitirali pa so tudi pesmi Tugomer ja, Gorazda Gosposvetskega in drugih. Navdušeno ploskanje je pričalo, kako je segla vsem beseda pesnikov v srce. Odrski uspeh Tržačanov Sledila je igra »Neopravičeno odsotna«, ki so jo uprizorili člani tržaškega »Slovenskega odra« v režiji profesorja Jožeta Peterlina ter jo podali zares mojstrsko. Je bila to veseloigra iz dijaškega življenja, kar je razvidno že iz nenavadnega naslova. Neopravičeno odsotna od pouka je bila dijakinja, ki se je naredila bolno, ker se je beda iti nepripravljena v šolo. Dobri očka je poslal po zdravnika-univerzitetnega profesorja, ki je seveda spoznal, da študentki-sed-mošolki nič ne manjka. A ta ga pregovori, obenem pa tudi tako premami, da se kmalu z njo poroči. Sledilo je polno zapletlja-jev, ko mlada žena deli svojo .ljubezen med možem in šolo in zato skrivaj nadaljuje študij, že grozi radi sumljivih znamenj nezvestobe ločitev (skrivaj je hodila v šolo ter pravtako bila neopravičeno odsotna od doma), ko se končno v konferenčni sobi odkrije vzrok odsotnosti. Odslej je v srečnem življenju vso ljubezen posvečala le še družini. # Zares lopa so bila doživetja tega popoldneva in notranje obogateni smo se poslovili od dragih primorskih gostov. To srečanje je bilo pravo doživetje bratov in sester z istimi ideali, cilji in teženji, glasna izpoved vpselja, bolečine in hotenja. Jugoslavija v sporu s sovjetskimi sateliti S kamenjem so večkrat »neznani« storilci obmetavali jugoslovansko poslaništvo v Pragi, povrh tega je čehoslovaška vlada postavila poslaništvo pod strogo kontrolo. Vsakogar, ki se je podal v poslaništvo je policija pred vhodom preiskala in zapisala, ponoči! pa so poslopje obsevali z močnimi žarometi od vseh strani. Kot najhujši pa označujejo incident z jugoslovanskim diplomatom Živijinom Bulatom, ki so ga po poročilu nekega neznanega šoferja, uradniki jugoslovanskega poslaništva našli nezavestnega v stanovanju praškega pisatelja Hanuša. Bulat, kot pravi nota, se je podal na Hanuševo stanovanje zaradi ureditve neke »literarne zadeve«, namreč izdaje nekega Hanuševega dela v Jugoslaviji. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je Bulatu 'bilo vbrizgano neko mamilno sredstvo. Jugoslovanska vlada je zaradi teh dogodkov ostro protestirala v Pragi. Istočasno je beograjska vlada izdala »belo knjigo« proti Albaniji, ki j'o obtožuje rovarjenja proti Jugoslaviji ter šikaniranja jugoslovanskega diplomatskega predstavništva v Tirani. Priključenih je 11 doku- mentov, ki »označujejo moralo vlade, ki se proglaša za komunistično«, je 'brati v knjigi sami. Od leta 1948 je Albanija poslala 675 diverzantov (tajnih agentov) v Jugoslavijo. Pri skupno 615 obmejnih spopadih je bilo 34 jugoslovanskih graničarjev ranjenih ali ubitih. Albanci so tudi oskrunili grobove jugoslovanskih vojakov iz prve svetovne vojne. Beograd: Boljši odnosi z Avstrijo Pri odnošajih med Jugoslavijo in Avstrijo je bilo v letu 1960 doseženo pomembno izboljšanje. To ugotavlja poročilo beograjske vlade o delovanju jugoslovanskega zunanjega ministrstva v minulem letu. Pri reševanju dveh temeljnih vprašanj medsebojnih odnošajev, namreč premoženjskega in manjšinskega vprašanja, so bili doseženi konkretni rezultati. Potem ko poročilo poudari tudi »pomembni razvoj gospodarskih odnošazev«, zaključuje: »Razvoj odnošajev z Avstrijo v letu 1960 pa kaže še nove možnosti sodelovanja v obojestranskem interesu.« Prvi človek poletel v vesolje in se živ vrnil Prvi človek, ki je poletel v vsemirje in sc po večurnem poletu živ vrnil, potem po je obkrožil Zem-Ijo, je 27-letni Rus Jurij Aleksandrovič Gagarin, letalski major. Vsemirska ladja „Vostok” (Vzhod) je tehtala skupno 4750 kg, ki jo je bila večstopna raketa ponesla v vsemirje. „Vostok” je za enkratno obkroženje rabil 90 minut. Njegova najmanjša oddaljenost od Zemlje je znašala 175 km, največja pa 302 km. Gagarin je za časa svojega vsemirskega poleta ostal v radijski zvezi z Zemljo. Kol je sporočil, je bil najtežji odlet od Zemlje, ker je bilo telo zaradi silovitega pospeška rakete izpostavljeno zelo povečanemu pritisku. Ko pa je raketa dosegla vesolje in se odmaknila vplivu zemeljske težnosti, pa je Gagarin javil, da se dobro počuti. Pristal je čil in zdrav na zapadnem delu Sovjetske zveze minulo sredo ob 9. uri zjutraj po srednje-evropskem času. Profesor Lovell, predstojnik angleškega zvezdo-slovnega instututa Jordell Bank, je izjavil, da je Gagarinov vsemirski polet največji dosežek v zgodovini človeštva. Tudi zvezdoslovna opazovalnica v Bochiunu je ujela radijske signale „Vostoka”. Med prvimi, ki so izrazili svoje čestitke Gagarinu, sta bila sovjetski predsednik Hruščev ter ameriški državni predsednik Kenncdy. Novica pa je zbudila velikansko presenečenje po vsem svetu. -KRATKE VESTI- Za državnega predstavnika v Togu, afriški državi, ki je leta 1958 nastala iz nekdanje cesarsko nemške kolonije ter je po prvi svetovni vojni prešla ipod zaupniško upravo Francije, je bil izvoljen 59-letni Silvanus Olimpio, dosedanji ministrski predsednik. Pri volitvah je nastopila samo njegova stranka, kajti opoziciji so onemogočili kandidaturo, češ da je volilno listo vložila 42 minut po izteku volilnega roka. Volilna udeležba je bila zelo majhna. Pač afriška demokracija. Pred kratkim je na svojem potovanju po črnem kontinentu obiskal Togo maršal Tito. Veseli dan za francoske tihotapce je bila minula sreda, kajti cariniki so bili stopili v stavko, zahtevajoč povišanje plač. 40 milijonov mark je doslej izplačala Za-padna Nemčija žrtvam nacističnega preganjanja na Norveškem, in sicer 22.000 bivšim zapornikom koncentracijskih taborišč. Okrog 3000 oškodovancev pa še ima v teku zahtevo po povračilu škode. 10 ton zlata v vrednosti 260 milijonov šil. je minuli teden Sovjetska zveza s posebnim letalom prepeljala preko Pariza v London. London je naj večje svetovno tržišče z zlatom. Ponavadi se poslužujejo države plačila z zlatom, kadar jim majkajo druga plačilna sredstva (devize, dobave blaga in podobno.) 7050 tujih delavcev ho smelo priti letos v Avstrijo, ker je na to pristala osrednja delavska strokovna organizacija (OGB). Povečini bodo zaposleni v gradbeni stroki. Na Koroško jih bo prišlo 200. Proces proti 51-letnemu Maxu Guflerju se je začel minuli teden na Dunaju. Gui-ler je obtožen štirih umorov žensk, dveh poskušenih umorov in povrh tega se bo moral zagovarjati še za razne druge zločine. Po rodu je iz Merana, po prvi svetovni vojni pa se je preselil v Avstrijo. Ta proces je največja senzacija avstrijskega kazenskega sodstva. Obtožnica je dolga 60 strani, sodni akti pa zavzemajo sveženj debelih knjig s skupno 16.000 strani. Sodišče bo zaslišalo 60 prič in 10 sodnih izvedencev. Gufler je bil »specialist« za priletne ženske, ki so pa še bile željne ljubezni. Z lepimi besedami jih je najprej zmešal, potem pa ob ugodni priložnosti umoril in izropal. Svoje žrtve je iskal s pomočjo časopisnih oglasov, namenjenim »samotnim nežnim srcem«, ki jim je obljubljal »potovanje v srečo«. PoSitični teden Po svetu ... Začasno zatišje v Laosu Državljanska vojha v Laosu, mali kraljevini na Dal joj em vzhodu, ki kot nekaka blazina med obema velikima svetovnima taboroma mora prenašati sunke z obeh strani, je minuli teden 'Stopila v zatišje. Zunanji povod je začetek velikih budističnih verskih praznikov, resnična sila v ozadju, ki je zaustavila prodiranje komunističnih čet pred vrati prestolnice Vientianne, pa je bila britanska diplomacija. Z grožnjo, da bo Velika Britanija v primeru izbruha »vroče vojne« v Laosu, podprla Združene države, je angleška diplomacija le dosegla za vsaj začasno »tiho premirje«. V Moskvi sicer na zunaj grmijo proti za-padnim imperialistom, vendar vse kaže, da je sovjetska vlada dala skrit migljaj svojim partizanom v Laosu, da si po dosedanjih uspehih nekoliko »odpočijejo«, čeprav jim je prav sedaj odprta pot po ravnini v prestolnico. Laoško prebivalstvo je svoji budistični veri zelo vdano. Zato je izkoristilo ta premor, da se povsem preda praznovanju, ki je združeno z velikimi veselicami. Budizem je namreč zelo vedra vera, ki svojim vernikom marsikaj dovoljuje. Vendar je mir samo začasen. Med tem ko na severnih mejah Laosa stoje pripravljene nove ‘komunistične čete, pa se na južnih mejah, v z zapadom povezanem Siamu, zbirajo ameriške čete, ki jih je bil poslal na Daljnji vzhod predsednik Kennedy, ko je že izgledalo, da bo sovjetski blok kratko malo pobasal ves Labs. Angleži se trudijo, da bi dosegli nevtralizacijo Laosa, nekako po avstrijskem vzorcu. To nevtralnost bi pa naj nadzorovala že leta 1954 na konferenci o Indokini v Ženevi ustanovljena komisija treh (Indije, 'Poljske in Kanade), ki pa je kmalu nato zaradi komunističnih intrig razpadla. Po angleškem predlogu bi naj bila sestavljena nevtralna vlada, v kateri bi bile zastopane tako desničarske kot levičarske politične skupine. Vendar ta predlog ne uživa posebnih simpatij pri tistih, ki poznajo komunistično taktiko, kajti kot dosedanje izkušnje kažejo, bi se prav lahko zgodilo, da bi levičarski partnerji nekega dne izvagonirali desničarje iz vlade ter tako po mirni poti izvedli sovjetizacijo Laosa (Primer: Čehoslovaška). Zato si vedno bolj utira pot predlog o razdelitvi Laosa. Severni del bi naj dobili komunisti, južnega pa desničarji. Posest južnega Laosa je važna posebno zaradi tega, ker bi tako bila zavarovani nanj meječi protikomunistično usmerjeni državi Siam in Južni Vietnam. V slednjem je minuli teden zmagal z 80-oclstotno večino dosedanji predsednik dr. Diem, ki ga Združene države močno podpirajo z orožjem in denarjem. Položaj v Laosu se je nekoliko pomiril, vendar se lahko vsak čas ponovno zaostri. Pozornost se je prenesla na Evropo Izgleda, da so v Moskvi prišli do spoznanja, da v Laosu ne bo šlo vse gladko, zato so obrnili svoje oči drugam. Znova so začeli govoriti o »nemški nevarnosti« ter o Berlinu. Dobrodošel povod za pogretje »nemškega vprašanja« jim je dal proces proti uničevalcu Judov Eiohmannu, ki se je te dni začel v Jeruzalemu. Eichmanm je bil Hitlerjev pomočnik, ki je imel nalogo, da spravi vse Jude enkrat za vselej s sveta, toda svoje naloge zaradi kratkotrajnosti tisočletnega rajha ni utegnil izvršiti. Vendar je pomoril. 6 milijonov Judov, preselil je pol milijona Poljakov ter 14 tisoč Slovencev, kot mu očita obtožnica. Za vse to mora sedaj dajati odgovor — judovskim sodnikom. Ta proces je znova zbudil spomine na nemška grozodejstva med vojno. Moskva, ki za zaipadno usmerjeni Izrael nima nobenih simpatij, je zadevo seveda politično ta-kaj izkoristila. Zapadnonemlški kancler Adenauer je kot odgovor na propagandno gonjo Sovjetskega bloka sicer ponovno obsodil nacistična grozodejstva, vendar vse skupaj ne more zabrisati mučnega vtisa v svetu. Kajti dejstev ni moč z besedami spraviti s sveta. Pač pa je v eni točki Adenauer zadel v črno: Zapadna Nemčija je globoko segla v žep, da Židom in nekaterim drugim žrtvam nacizma vsaj povrne gmotno škodo, kolikor se da, dočim vzhodnonemška komunistična vlada, ki sedaj najbolj glasno kriči proti nacističnim grozodejstvom, Judom in vsem drugim žrtvam nacizma ni hotela doslej dati niti groša odškodnine. Dokaz, da sovjetskemu bloku ni toliko za to, da nacistične žrtve pridejo do svoje pravice in poprave škode, ampak da proces v Jeruzalemu politično izrabi za razširitev komunizma v svetu, morda s »po-žrtjem Berlina«, ki je otok Zapada sredi komunističnega morja. Znamenje tega premika v svetovni politiki so tudi potovanja evropskih in ameriških državnikov. Minuli teden je britanski ministrski predsednik McMillan obiskal a-meriškega državnega predsednika Kenne-dyja v Washingtonu. Ker sta se zaradi krize v Laosu oba državnika Že pred kratkim sestala in zmenila v Floridi, sta sedaj obravnavala predvsem vprašanje obrambe proti komunizmu v Evropi. Dve zadevi sta, ki ju je tukaj treba rešiti: modernizacija vojaške obrambe ter strnitev svobodne Evrope. Pred vojaško reorganizacijo Nosilec vojaške obrambe v Evropi je Atlantski pakt. V zadnjem času se je pojavilo več načrtov v zvezi z reorganizacijo te mednarodne vojske. V ospredju je atomska oborožitev posameznih članov te obrambne zveze. Na ta način bi poleg dosedanjih posestnikov atomskega orožja, Združenih držav in Velike Britanije, naj prišle do atomskega orožja tudi Francija (ki je sicer že sama izdelala in preizkusila več atomskih borni), a vendar še ne poseduje atomskega orožja v govora vrednih količinah), pa tudi Italija in Zapadna Nemčija. Prav zaradi atomske oborožitve Zapadne Nemčije pa vladajo ne le v sovjetskem bloku, temveč tudi med zapadnimi zavezniki samimi največji pomisleki. Po washingtonskih razgovorih izgleda, da bo razvoj zapadne obrambe šel v prav nasprotni smeri: Ker atomska Oborožitev Združenih držav . itak sama popolnoma zadostuje za obram bo celotnega Zapada v morebitni atomski vojni, bi se naj tudi Velika 'Britanija odpovedala lastni atomski vojni industriji, ki je zelo draga. Spričo tega bi seveda oborožitev ostalih evropskih članov Atlantskega pakta'prišlo še manj v poštev. Pač pa bi se naj bili evropski zavezniki Amerike še bolj opremili z »navadnimi orožji«, kajti poleg pripravljenosti na atomsko vojno je treba biti pripravljen tudi na »krajevne spopade« z običajnimi oroižji. Da ohranijo o-brambno moč zapadnega bloka v Evropi, pa Združene države kljub svojim težavam pri 'jdačilni bilanci ne bodo iz Evrope u-makhile svojih Čet ter ne bodo opustile svojih vojaških oporišč v tem delu sveta (predvidena je namreč opustitev 22 vojaških oporišč v tujini, ki so postala zaradi spremembe v načinu vojskovanja nepotrebna). Pač pa bo še ojačila svojo atomsko podmorniško floto v Atlantskem ozeanu, ki je opremljena z atomskimi raketami tipa »IPolaris«. Izgleda, da so praktični Angleži v glavnem pristali na odpoved lastnemu atomskemu oboroževanju, vendar šele okrog leta 1970, kajti vojne industrije ni moč ukiniti čez noč. Pač pa bodo nastale večje težave pri Franciji, kajti De Ganile dela z vsemi silami na ustvaritvi lastne francoske »udarne sile«. V maju bo ameriški predsednik Kennedy obiskal De Gaulla ter ga skušal pripraviti k pristanku na ameriške vojaške načrte. - Glede gospodarske strnitve Evrope pa sta ameriški in britanski državnik na vožnji na Kennedyjevi jahti po roki Potomac prišla do spoznanja, da se bo Velika Britanija vendarle morala ožje povezati s svobodno Evropo ter v ustrezni obliki pristopiti k »Evropskemu skupnemu tržišču« šesterice (EWG). S tem bi seveda tej skupini držav (Francija, Zapadna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg), ki hočejo ustvariti v Evropi enoten gospodarski prostor, nasprotna skupina sedmorice (EFTA) (Velika Britanija, skandinavske države, Švica, Portugalska in Avstrija) izgubila svojega Voditelja oz. mu morala slediti tudi v novi smeri. Avstrija, ki ji je v tej družini, od katere doslej ni imela nobenih pravih koristi, razen odobravanja iz Moskve, postalo precej neprijetno, bi prva pozdravila novo smer. Odstranitev gospodarskih pregraj v svobodni Evropi je namreč ne le pogoj za gospodarsko, ampak tudi za politično in končno tudi vojaško odpornost proti razkrojevalni taktiki sovjetskega bloka. .. in pri nas v Avstriji Nova vlada zaprisežena Minulo sredo je doživel Dunaj svojo »predstavo«, namreč formalni odstop dosedanjega zveznega kanclerja ing. Raaba in njegovega /kabineta ter nastop novega zveznega kanclerja dr. Goihacha. Vse je bilo zgolj formalnost, kajti dejanske spremembe so bile izvedene že pred prazniki, čeprav so formalno dosedanji ministri še uradovali do 11. aprila, so časopisi že pred tem prinašali slike o dejanski predaji poslov, n. pr. kako je dosedanji obrambni minister Graf predal svojo »ustvaritev«, to je zvezno vojsko, novemu ministru dr. Schlein-zerju. Dcsignirani državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Steiner je še pred formalnim prevzemom poslov šel celo v inozemstvo, namreč na Južno Tirolsko, da se tam pouči o položaju manjšine, med tem ko je dosedanji državni tajnik in »minister za južnotirolsko zadevo« doktor Gschnitzer formalno še naprej uradoval, t. j, miroval in molčal. Sprememba vlade se je izvršila po predvidenem programu. Ing. Raab je »sporočil« državnemu predsedniku dr. Scharfu, da z vso vlado vred odstopa. Državni predsednik ni bil prav nič presenečen ob tej novici in je odstop gladko sprejel. Nato je »poveril« sestavo vlade dr. Gorbachu, ki je pa kar ko j potegnil iz žepa že pripravljeno listo svojih ministrov. OVP je svojo garnituro precej izmenjala, kot smo poročali, kajti namesto Grafa, Heiligensetzera in Gsčhnitzerja so prišli v vlado Dr. Schlein-zer, dr. Klaus in dr. Kramzlmayer, dočim so socialistični ministri ostali stari. Nato so bili novi in »novi« ministri zapriseženi. Edina zasedaj vidna novost je ta, da bo odslej koalicijski odbor imel svoje seje v parlamentu. S tem ho parlamentarna zgradba brez dvoma pridobila na pomenu kot uporabni /prostor, vprašanje pa je, ali bo s tem pridobil tudi parlamentarni sistem. Vsekakor pa čaka dr. Gorbacha cela vrsta 'težavnih vprašanj, ki jih bo moral rešiti. Volitve na Štajerskem so pokazale, da si ljudstvo želi spremembe sedanjega togega koalicijskega sistema, toda treba je računati, da noben izmed partnerjev ne bo brez boja zapustil svojih doseženih postojank. Socialistična stranka, ki je zaradi povečane delavnosti v OeVP utrpela v zad- njem času nekaj izgub, v znatni meri pa tudi zaradi lastnih napak (managerstvo) ter rovarjenja komunistov, je napovedala svoj letni občni zbor za junij. Pričakovati je, da bodo ondi izdelali novo taktiko za obrambo pred napredujočo OeVP ter komunistično razkrajevalno akcijo. Reformistični krogi v OeVP, /pod vodstvom zmagovitega Štajerca Krainerja ter energičnega novega finančnega ministra dr. Klausa postavljajo vrsto programa-tičnih zahtev, ki bi naj konzervativno 'stranko politično pomladile. Koliko in kaj bo iz tega prišlo, bomo pa seveda videli. Vsekakor pa izgledp da namerava OeVP pod novim vodstvom voditi v marsičem drugačno politiko. O tem bo več povedala vladna izjava, ki jo sedaj pripravljajo. Šele potem, ko se bo nova vlada predstavila parlamentu s svojim programom, bo mogla pristopiti k reševanju /konkretnih vprašanj. Radio na razpotju Med tem je postalo zelo aktualno vprašanje avstrijskega radia, ki je bil zadnja leta kronično pasiven. Novi generalni direktor Scheidl se je na križpotju: povišanje radijskih tarif za poslušalce ali pa znižanje izdatkov za program, odločil za slednje, posebno ker se socialisti upirajo proti povišanju tarif. Tako je upravni svet sklenil 50-odstotno znižanje izdatkov za programe. To pa je zbudilo hudo kri v javnosti in kmalu se je pojavila parola »50-odstotno poslabšanje programa, ki je že itak boren.« Predvsem so črtali draga snemanja prireditev {Solnograški festival, operne predstave, koncerti itd.). To je seveda spravilo na noge /tudi prizadete dežele. Vse izgleda, da ta drastični ukrep ne bo obstal in da se bo morala z njim pečati vlada. Najbrž bo •končno moral finančni minister zopet seči v žep — davkoplačevalcev ter iz državne blagajne podpreti pasivni radio. Pri nas na Koroškem pa je sprememba vlade prišla do izraza v osebnih spremembah. V deželni vladi je namesto dr. Schleinzerja prevzel kmetijski referat deželni poslanec Bacher iz Vetri-nja, ki spada v ožji krog sodelavcev koroškega načelnika OeVP in novega obrambnega ministra dr. Schleinzerja. SLOVENCI dama in. pa saetu Slovenci v Kanadi dobro gospodarijo Hranilnica in posojilnica Janeza ev. Kreka v Torontu je pred kratkim na obutem zboru v farni dvorani položila svojemu članstvu letni obračun. Predsednik Viktor Trček je v svojem poslovnem poročilu dejal, da se je v minulem letu vpisalo 84 novih članov, hranilne vloge so pa narastle za 10d tisoč tlolarjev ter dosegle skupni znesek 400.000 dol. V prihodnjem letu pa upajo, da bodo dosegli vsoto pol milijona dol. Posojilnica je svojim članom dajala osebna in hipotečna posojila v skupnem znesku 348.000 dol. Mnogi rojaki so si mogli na ta način nakupiti lastne hiše ali pa so se osamosvojili kot trgovci, podjetniki ali obrtniki. Gospodarsko stanje posojilnice je zadovoljivo ter je rezervni fond dosegel znesek 13.000 dol. Svoj oltčni zbor je imel tudi drugi denarni zavod naših rojakov v Torontu. Župnijska hranilnica in posojilnica. Predsedujoči g. Ponikvar je predal besedo poslovodji Markcšu. elanov ima skupno 550. Vrednost kapitala v delnicah je znašala 226.000 dol. na osebnih čekovnih računih pa je bilo vloženih 17.000 dol. Posojil je bilo podeljenih skupno 207.000 dol. Tudi ta zavod dobro napreduje. , Jubilej priljubljenega kateheta V Trstu je obhajal 85-lctnico rojstva m.sgr. Matija Skrabar, tamošnji starosta slovenskih duhovnikov. Rojen je bil v Barkovljah, slovenskem predmestju Trsta ob obali. Po dovršeni srednji šoli se je odločil za za duhovski poklic. Po posvetitvi je bil nad 30 let katehet in na tržaških šolah uvajal mladino v verske resnice ter jo vzgajal v krščanskem duhu. Bil je zelo pravičen pri redovanju in slovel je po zanimivem in razumljivem podajanju snovi, tako da so celo pravoslavne dijakinje ostajale pri njegovih veroučnih urah, čeprav zanje obisk ni bil obvezen. Jubilant je pa tudi stal ob strani svojemu ljudstvu v veselih in žalostnih časih. Zlasti pa je ostal zvest svojemu rojstnemu kraju Barkovljam, kamor je hodil ob nedeljah maševat in pomagat pri dušnem pastirstvu. Ugled slovenske slavistike Nemški strokovnjak za srbskohrvaški jezik in slovstvo, dr. J. Scheutz sodi o slavističnem časopisu ljubljanske akademije tako-le: „Slovenska Slavistična revija si je s svojo poudarjeno vseslovansko vsebino pridobila vodilno mesto v okviru te vrste publikacij v prostoru južnoslovanskih jezikov. Posebej podčrta, da je slovensko raziskovanje narečij daleč pred drugimi med južnimi slovanskimi jeziki (Siid-Ost Forschungcn XVIII, 296). Slovenska slaščica za glasbeni svet Med najboljše gramofonske posnetke Musorgske-ga simfonične pesnitve „N'oč na Monte Calvo” šteje glasbena kritika izvedbo, ki jo je za EP Ph*" lips pripravila Ljubljanska opera z orkestrom m zborom. Dirigiral je Samo Hubad, ki je tudi pripravil novo orkestracijo; solista pa sta bila basist Samo Smerkolj in tenorist Miro Brajnik. Mednarodna kritika navaja, da je izvedba Musorgskijeve skladbe v novi priredbi „slaščica” za glasbeni svet. Angleško zanimanje za pouk slovenščine V zadnjem času so učitelji na angleških šolah, k> jih obiskujejo otroci naših rojakov v Angliji, opozorili starše in otroke na to, da naj le-ti poleg angleščine študirajo tudi svoj materni jezik, tako da ga bodo ne le govorili, ampak tudi obvladali v pisanju in branju. To bo koristilo otrokom samim kasneje v življenju, pa tudi Anglija ima interes na ljudeh, ki obvladajo tuje jezike. Srečanje v Pakistanu Na univerzi v mestu Dacca v Pakistanu poučuje mednarodno gospodarstvo Slovenec dr. Ljubo Sire, ki je začel svoje študije na ljubljanski univerzi, dovršil pa v Švici, nakar se je pred nekaj leti pie-selil v Anglijo, Od tam pa je odšel kot profesor v Pakistan. V Dacci deluje še ena Slovenka, č. s. dr. Dominika žužek, ki je zdravnica v tamošnji bolnici. Ko sla minuli mesec angleška kraljica Elizabeta njen soprog princ Filip obiskala Indijo in Pakistan, je na sprejem, ki ga je njima na čast priredila pakistanska vlada, bil povabljen tudi prof. Sire. Sam poroča naslednje: „Po naključju sta mc nagovorila oba — kraljica in Filip. Oba sta n>e vprašala, kaj delam tu. Filip pa me je nato vprašal, od kod sem. Povedal sem mu, da sem ir ^lo venije v Jugoslaviji — begunce. Dejal je: „Pa s,£ se naselili v Pakistanu?” — „Ne, stalno živim v An gliji.” — „Kaj pa delate tam?” — Odgovoril sem mu, da sem bil pri „Monitoring Service BBC” (}t'l. Dvigniiti hoče galeje španske velike ai iiiade, ki je hotela uničiti angleško jx)-[norsko moč in zavzeti deželo, a jo je pred nsso obalo zalotil vihar, v katerem se je emna ladij potopila. Razkošno opremlje-|!a admiralska ladja vojvode Medina-Si-eme leži halje v zalivu Tobermorv pred zahodno Škotsko. Prvi podatki o dragocenih razbitinah so iz leta 1683 in jih je dal britanski mornar Archibald Miller, ki je 'baje videl pred Hebridskimi otoki na morskem dnu blesketajoče se dragocenosti. Iz strahu, da ne bo mogel več priti na površino, pa se po enem samem potapljaškem poskusu ni več upal v globino. Kasneje so drzni plavalci in potapljači vedno znova poskušali doseči potopljene španske ladje. Večina je kmalu odnehala, mnogi so pa svojo podjetnost plačali z življenjem. Z vsemi modernimi sredstvi opremljeni odpravi argyllskega vojvode se je do zdaj posrečilo izvleči iz morja po dolgotrajnih in dragih poskusih le zarjavel kos španskega topa. Ni pa gotovo, ali bodo dosegli še kaka drug uspeh. Mnogi radovedneži opazujejo na Hebridskem otoku potapljaška dela, ki še vedno trajajo. Skoraj istočasno so začeli tudi v Tiberi pri Rimu kopati z bagri. Baje leži na tistem mestu pravljični zaklad kralja Salomona, ki je prišel v roke cesarju Tiberiju pri razdejanju Jeruzalema leta 70 po Kristusu in ki so ga pozneje Rimljani potopili v Tiberi, ko so se bližale vojske Germanov. Tudi Alarik (kralj Zahodnih Gotov), spi še danes v Busentu .z vsemi svojimi bogatimi zakladi, ki so mu jih položili v grob. Kalabrijski študijski odbor za domačo zgodovino je pod predsedstvom kapucina Te-renči j a poz val poslance, naj preskrbijo za iskanje dragocenega groba potrebni denar. 'Poleg teh pustolovskih iskanj zakladov, ki se vršijo po vsem svetu, poznamo pa še popolnoma drugačno iskanje zakladov, izračunali so, da leži v angleških, ameriških in holandskih bankah nič manj kot 20.000 dediščin, ki so ali neopažene v oklepnih blagajnah ali so pa z mnogoletnim obresto-vahjem silno narasle. Cela vrsta pametnih ljudi preučuje v prostem času dediščinske sezname velikih bank nakar poizvedujejo za dediči; 'ti potem poskušajo s pomočjo spretnih odvetnikov priti do zakopanih zakladov. Na svoje lastnike pa ne čakajo samo dediščine brez gospodarja, ampak tudi pozabljeni ali ne dvignjeni milijonski dobički in zadetki. V Italiji so na primer v zadnjih letih večkrat izdali posojila in nakaznice državne blagajne, ki so jih prodali ljudem po nizki nominalni vrednosti. Posamezne številke so nato vsako leto izžrebali in so dobile tudi precejšnje denarne nagrade. Po podatkih rimskega uradnega lista hrani država sedaj nič manj kot 248 milijonov lir za neznane dobitnike. V Franciji dobitniki na državni loteriji po drugi svetovni vojni niso dvignili okoli 270 milijonov frankov. Pri tem ni- kakor ne gre vedno za majhne zneske, ki so jih srečni dobitniki pozabili, pa vendar se je kljub ponovnim pozivom loterijske uprave zglasil en sam. (Po določenem številu let pripadejo nedvignjeni dobitki državi. Na Japonskem iščejo sedaj nenavaden zaklad, namreč krono cesarice Teimei, ki je brez sledu izginila leta 1944 in so jo baje iz strahu pred Američani potopili. V kroni je 21 karatov diamantov in je vredna mnogo milijonov. Zaprašena leži' v skladišču nekega londonskega trgovca s starinami zelo dragocena zbirka starin; na dražbi jo je kupil neki tujec, ki ga je takoj po plačilu zadela kap. imena neznanega kupca niso mogli dognati in do danes se tudi ni zglasil noben dedič. Podobno je z nenavadno visokim zadetkom, ki od leta 1918 čaka na dobitnika. Trije neznanci so takrat na dirkah stavili velik znesek na konja, ki mi nič kazal, da bi utegnil zmagati. Proti pričakovanju pa je zmagal in trije možje bi morali dobiti kvoto 100:1. Ko so naznanili izid dirke, se je eden od trojice na tribuni zgrudil, druga dva sta ga pa odpeljala v London. Kasneje se ni nihče več oglasil in ogromni zadetek še danes ni izplačan. Pomislimo da vsi ti neznani milijonarji, ki ne vedo za svoje premoženje, živijo morda v veliki revščini in se jim niti ne sanja, kako bogati so pravzaprav. Včasih leži denar res na cesti... Kako se pripravljajo prvi vsemirski letalci Ne mine dan, da ne bi brali v časopisju ali slišali po radiu p pripravah za polete ljudi v vsemirje. Med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo je divjala tekma, ali bo prvi človek, ki ho prodrl v vsemirje, Rus nli pa Amerikanec. Tehniki so pripravljali mogočne rakete in vsemirske ladje, zdravniki pa urili v posebnih pripravah prve vsemirske letalce. Podrobnosti o prvem uspelem ruskem poletu prinašamo na prvi strani, tukaj pa berete nekaj o tehničnih problemih vsemirskih poletov, posnetih iz ameriških virov. Glavno središče za privajanje teh, tako imenovanih »astronavtov« imajo v Združenih državah v kraju Johnsville v državi Pensilvaniji, kjer deluje znanstveni oddelek vojne mornarice za razvoj letalstva. Kakor je znano, je bilo za ‘bodoče astronavte izbranih sedem mož k vseh ameriških obo-roženih sil. od katerih bo eden določen za prvi polet. Doslej vsi dobro prestajajo preizkušnje, tako da je njihov trener, neki letalski polkovnik, izjavil: »Če 'bodo ti možje še bodoče preizkušnje prestali tako, kakor so dosedanje, se bomo morali verjetno poslužiti žrebanja; ko bomo izbirali prve ,potnika.« Morda najzanimivejša naprava v Johnsvilleu je nekaka »človeška centrifuga«. To je Okoli 17 metrov dolg jeklen vzvod, ki nosi na koncu kabino, in ki ga je moč s strojem sukati v vseh smereh, navzdol in navzgor, in to s takšno naglico, kakor bi kdo vihtel bič. S človeško centrifugo je moč moža v kabini izpostaviti dvojni težnostni sili, kot jo bo doživel na vse-mirskem poletu. Računajo, da bo težnosta sila, katero bo doživljal vsemirski potnik zaradi pospeška ali zaviranja leta, znašala 8 g, 'to se pravi, da bo osemkrat večja kot normalna tež-nostna sila na zemlji. Mož, ki tehta 70 kilogramov, bo imel v takšnih trenutkih težo 560 kilogramov in vsakokrat, ko 'bo skušal z roko ravnati kontrolne aparate, bo mu roka težka za osem rok. Vsak od sedmih astronavtov mora prebiti v centrifugi deset dejanskih ur letenja. Po navadi so pri delu po štirinajst ur na dan. Vsaj o dveh od njih je znano, da sta pri težnostni sili 16 g (=Ge), kolikor je največ premore ta človeška centrifuga, izgubila zavest. Svoje občutke sta opisala takole: Bilo je, kakor da me nevidna roka velikana pritiska navzdol, vsa kri mi je izginila iz glave.« Pri urjenju v centrifugi gre največ za to, da se ustvari stanje, kakršno čaka vse-mirskega potnika tedaij, ko bo treščil nazaj v zemeljsko atmosfero. Po sedanjih ra- (Dalje na 5. strani) V nekem ameriškem znanstvenem institutu so izdelali „žcpni” atomski reaktor, ki ga vidite na sliki, ko ga neki znanstvenik pravkar preizkuša. Uporabili ga bodo za proizvajanje električnega toka na vsemirskih ladjah. Naprava tehta komaj 90 kg ter ima premer 17 cm. fran erjavec: 306 koroški Slovenci (III. deli Navdušena Napoleonova vojska je prekoračila mejno Hk° Njcmen 24. in 25. VI. 'ter prispela že 26. VI. pred .* no> kjer je upala razbiti Barclaya, a ta se je že umak-' 'kileč nazaj v utrjeno Driso za 'Dvino. Tako je ostal [> > Bugu iBagration, proti kateremu je poslal Napoleon ^ Vilne maršala Davouta v smeri preko Minška, da bi ‘'grationu odrezal umik, toda tudi temu se je zaradi • oniove počasnosti posrečilo umakniti se. proti jugu 111 na Dnjeper. Tu ga je Davout (pri Mohilevu) sicer potolkel, ni mu pa uspelo preprečiti še nadaljnjega nje-6°vega umikanja. Tako se je ves Napoleonov manever / Glne izjalovil — predvsem po Jeromovi 'krivdi. Napo-C).n je zato s precejšnjo zamudo ('zadržal se je v Vilni 'J1 18 dni) 'krenil šele dne 3: VII. proti Vitebšku, a . 0 J c dospel 24. VII. tja, je bilo že prepozno, kajti Barc-',y se je bil umaknil že tudi od tu in se pri Smolensku 0 užil z Bagrationom. Napoleon je poskusil še s tretjim anevrom, prekoračil Dnjeper, se pojavil pri Smolen- , u in šele tu se je vnela naslednji elan (17. VIII.) prva, 1 v,av;i bitka, a le še z ruskimi zadnjimi četami, dočim H je glavnim Barclayevim silam vnovič jaosrečilo izmak- niti' ‘tem se na Volutino. Za seboj so požigale vas in živež. S l,un načinom vojevanja je pa postal celo car sam neza-''v°ljen, zato je Barclaya odstavil in imenoval za vrhov-cKa poveljnika izkušenega Kutuzova, ki je bil Napoleo-nasprotnik že jul Slavkovem (1805). Toda z Bar-ayevo taktiko je nadaljeval potem tudi Kutuzov. I a vojna se je torej že v prvih tednih pokazala takega značaja, kakršnega Napoleon dotlej mi bil vajen: sovražnik se mu je neprestano le izmakal, tako da ga skoro ni- ti videl ni. Ogromne ravnine so mu onemogočale vsako i/inenadenje in nagli pohodi po brezkončnih razdaljah v mrzlih nočeh in hudi vročini podnevi ter pogostih nalivih so hitro izčrpavali njegove sile. Že. izza Vilne se je silno množilo število obolelih in dezerterjev, pratež ni mogel slediti, vsa armada je postala kmalu navezana zgolj na to, kar je našla v krajih samih in konji so zaradi pomanjkanja ovsa cepali v množicah. Kar čez noč so kopnele zlasti tuje edinice, tako da je pripeljal pred Smo-lensk le še 160.000 mož. Nič bolj ugoden pa ni bil položaj na njegovih krilih in v ozadju. Macdonald ni mogel zavzeti Rige, ruske severne in južne armade so naraščale m Poljaki ise niso dvignili k vstaji, kakor je Napoleon računal, temveč so previdno čakali, kdo bo zmagal. V takih okoliščinah se je postavljalo cesarju vprašanje, ali naj se ustavi na doseženi črti in organizira zavzete pokrajine ali pa naj krene še dalje proti Mosikvi. Odločil se je za drugo, ker je upal s tem spraviti carja na kolona. Dne 5. IX. je pa na obalah reke Moskve nenadoma 'trčil na armado Kutuzova, ki mesta Moskve vendarle ni hotel prepustiti sovražniku čisto brez boja. Kutuzov je imel tu 120.000 mož, Napoleon pa 135.000, itoda Rusi so bili močnejši v topništvu. Ker sta bili obe krili Kutuzova dobro zaščiteni, je moral Napoleon s čelne strani zgrabiti njegovo središče in ga je dne 7. IX. v izredno krvavi bitki premagal. Izgube so bile na obeh straneh velikanske. Samo generalov je padlo ali bilo težko ranjenih 47 in Kutuzov je izgubil skoro polovico svoje vojske (med drugimi je padel tu tudi njegov odlični general Bagration), •vendar se mu je posrečilo zopet umakniti se še v precejšnjem redu proti jugu za reko Naro, a Napoleonova voj- ska je dne 14. IX. vkorakala v Moskvo, kjer je bila tedaj še velika večina hiš lesena. Upal je, da se bo tu odpočila in da bo od tu prisilil carja k vdaji. Toda Rusi so odpeljali iz mesta vse in ga začeli dne 16. IX. zvečer na ukaz kneza Rostopčina zažigati, šele tretji dan je silna ploha pogasila strašni požar, toda mesto je bilo upepeljeno in 'Napoleonova vojska je ostala v njem brez strehe in brez hrane. Tedaj se je cesar popolnoma zavedel resnosti položaja. Njegova vztrajnost pa ni prav nič popustila in je še celo iz Moskve sam reševal celo čisto neznatne zadeve v Franciji, vendar je uvidel, da mu je za nadaljevanje pohoda zmanjkalo moči. Car Aleksander L, ki se je prvotno mudil pri svoji severni armadi, se je vrnil medtem v 'Petrograd in skušal skleniti zvezo z Angleži ter z izdajalskim švedskim kraljem Bernardoittom. Napoleon je poskušal čim častneje rešiti se iz strašne zagate, zato je trikrat ponudil carju pogajanja, a car, hujsJkan od svoje sestre Katarine in nemških in francoskih emigrantov in boječ se razjarjenega reakcionarnega ruskega plemstva, ni cesarju niti odgovoril, zlasti ker je tudi njegovo častihlepno nečimrnost opajalo še laskanje okolice, da mu je -sam Bog namenil osvoboditi Evropo od »Antikrista« ter postati njen gospodar. Napoleon je držal v šahu le predele, ki so jih njegove armade držale neposredno zasedene in tako je bil tudi sam z glavnino nekako blokiran v Moskvi. Za gladujoče čete so morali iskati prehrano seveda izven mestnega območja, a tam so prežali nanje kozaški oddelki in gveriljci ter jih uničevali. V zvezi s temi gveriljci, pa je jako pretirano govoriti o kaki ruski '»nacionalni1 vstaji proti okupatorjem«, temveč so kmečki tlačani le branili svoja bedna imetja proti sestradanim francoskim oddelkom, ki so hoteli priti do hrane. (Dalje prihodnjič) ŠT. JAKOB V ROŽU (Ob gostovanju selskih igralcev) Marija H i r s iz Kinetijsko-gospodinjske šole v Št. Jakobu v Rožu piše: Kako me je raizveselila objava v »Našem tedniku — Kroniki«, da pridejo Selani z veseloigro »Trojčki« v Št. Jakob gostovat. »Če bo le kaj prostora za nas?« sem se nehote vprašala. Dvorana je majhna in se zgodi, da je treba še stojišča odstopiti oddaljenim obiskovalcem. V napetem pričakovanju smo sedle k večerji. Kar se zasveti v oknih avtobusna luč. Poskočila sem in hitela k prišlecema, ki sta mi prinesla Od doma paket. Pa tokrat me je bolj mikal pomenek z domačimi. Prijetno je, če se menimo po selsko. Hitro smo si povedali najvažnejše, potem pa k igri. Večkrat sem jo že videla, a vsakokrat me znova zanima. Za uvod so naši mladinci zaplesali. Selani imamo poseben ples. V veseli ubranosti je sledila igra. Junak je Srečko, navihanec prvega reda. Lahkoživo zapravlja denarce, s katerimi ga zalaga stric, tovarnar margarine. Fant ga vara najprej kot lažni študent. Ko stric to pogodi, se nečak javi kot lažni odvetnik, ki namerava ustanoviti svojo pisarno. aa&mkem krinkajo, a igra se razplete navihancu v prid. Srečko spozna:, da ga izposojena domnevna žena v resnici ljubi. Ob stričevi in tetini navzočnosti pra/jnujejo zaroko, kar prinese zaročencema izdatno podporo. Vsi smo se razveselili ob smehu in nagradili Selane z viharnim ploskanjem. SELE V Emavs so prišli k nam. Na velikonočni ponedeljek gremo radi »v Emavs«. Mi smo šli v dvorano farnega doma, da smo tam pozdravili in sprejeli šentjakobsko farno mladino, ki nam je prinesla zelo prijetno velikonočno darilo: igro »Karlova tetka«. Ta nas je res spravila v dobro voljo, še danes se nam v smeh širijo usta, ko se spomnimo na fanta, ki je mojstrsko igral lahkoživega študenta Ivana in Vabilo na zaključek Gospodinjske šole v St. Rupertu Gojenke Kmetijsko-gospodinjske šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabimo vse, ki se zanimajo za razsfavo kuharskih in šiviljskih izdelkov da nas obiščejo v nedeljo, dne 23. aprila 1961. Razstava bo odprta od osme ure zjutraj naprej. Popoldne pa vas bomo razveselile z živahno igro lf Nagajiva Traudi" in pestrim sporedom. Za oddaljene goste bo igra oib pol dveh popoldne, za bližnje pa ob četrti uri popoldne. Dobi podporo, ki seve kmalu splahni, ne da bi ustanovil pisarno. — Zdaj si domisli, da se bo oženil, kar stric radodarno odobri. Lažnivcu se rodi celo sinček. Vesela vest prikliče dobrega moža na nečakovo stanovanje. To je bilo pri prijatelju odvetniku, čigar ime se je v začetnih črkah ujemalo z nečakovim. Ta je bil ravno spet brzojavno prosil strica za podporo, češ da je v hudi stiski. Kaj zdaj? Kje naj dobi ženo, da jo predstavi stricu? Ko išče neveste, mu sreča pripelje v hišo sestro prijateljeve žene. Ta se ga na videz na vse kriplje brani. Navihanec opravičuje njeno obnašanje s pravkar končanim zakonskim prepirom. Huje se mu godi, ko išče otroka, ki ga bo stricu pokazal za svojega. Višek doseže igra, ko mu prineso kar tri otroke, ne da bi bil stric prej kaj vedel o trojčkih. Laži se raz- obenem posrečeno v obleki in glasu teto iz Argentine. Pa tudi drugi igralci so v igri, ki je polna zaipletljajev, doprinesli svoj delež, da je dosegla svoj namen: nas zabavati in kratkočasiti. Smeh številnega občinstva je spremljal dogodke na odru od prvega do zadnjega prizora. Hvaležni smo vrlim Šentjaikobčanom za ta prijetni popoldan, tembolj, ker so čisti dobiček prostovoljne vstopnine podarili kot svoj prispevek k zgradbi naše nove cerkve. Bog jim povrni za to velikodušno da- Trklova mama Zofi se je napotila v Emavs že pred prazniki. Vrnila pa se je domov z malo deklico, kar je v družini povzročilo veliko veselje, saj so štirje bratci in triletna Anica dobili novo sestrico, starši pa zaželeno hčerkico. Bog jo vodi in varuj! Očetu in materi čestitamo! Prevarani in oropani Dunajska revija „Die Furche” je pred kratkim v svoji rubriki „Prerezi” prinesla sestavek, ki obravnava usodo prebivalcev Kanalske doline, ki so se bili za časa Hitlerja sami prijavili za preselitev. Na ta sestavek je v eni izmed naslednjih številk odgovoril č. g. Lovrenc Kašelj, ki nekatere trditve omenjenega „prereza” postavlja v pravo luč. Dunajska revija je v duhu pristne krščanske objetivnosti tudi ta prispevek objavila. S posebnim ozirom na to, da te dni obhajamo obletnico nasilne izselitve koroških Slovencev, posredujemo ta članek tudi našim bralcem. '»Najprej me preseneča, da obstaja neko »retort.no ljudstvo« (umetno ustvarjeno, op. ur.) Vindišarjev ne le na Koroškem, ampak tudi že v Kanalski dolini. Pisec vašega »prereza« in tisti visoki vladni predstavnik, ki je govoril na proslavi 10. oktobra v Celovcu, sta menda oba črpala svoje podatke iz istega, žal zelo kalnega vira. Družina slovanskih narodov je dovolj velika in številna ter zaradi itega ne potrebuje še kakega novega umetno ustvarjenega .naroda’. Glede drugih trditev bi pa 'bil pisec bolje storil, ako bi se bil najprej natančno pozanimal o dejanskih razmerah, preden je stopil v boj za ljudi iz Kanalske doline, katerih položaj gotovo ni zavidanja vreden. On pravi: .(Rajhovske oblasti) so jim (preseljencem) iz Kanalske doline prodale hiše in kmetije na Koroškem, ki so bile ■prej last Židov, ali pa posestva na Gorenjskem, katerih prejšnji slovenski lastniki so bili pregnani.’ Dejstvo pa je, da so bile preseljencem iz Kanalske doline izročene koroške kmetije, katerih islovenski lastniki so bili pregnani. Ali zares smatra pisec le-te za Žide? Ali pa jih smatra za »prejšnje slovenske posestnike« 7. Gorenjske? Vsekakor pa izgleda, da on ne ve, da so na Koroškem bili tudi Slovenci in da so še. V tej zvezi je treba priklicati v spomin, da je v aprilu leta 1942 200 najboljših, najbolj vernih in z rodno grudo najgloblje povezanih slovenskih družin na Korbškem bilo prek noči pobranih z domov ter deportiranih na Gornje Frankovsko prav zaradi tega, ker so bili narodno zavedni Slovenci. Tam so potem v taboriščnih barakah strahoma in trepetajoč čakali negotovega konca, dokler jih niso Amerikanci osvobodili. Na njihove domove pa so prišli preseljene! iz Kanalske doline in ostali tam tako dolgo, dokler jih ni srečni konec vojne prisilil k temu, da so morali kmetije vrniti pravim lastnikom. ci so bili oropani. Kot Južni Tirolci so tudi ljudje v Kanalski dolini po izvršenem povpraševanju in potem, ko so prejeli gotove obljube, bili preseljeni. Kor. Slovenci' pa so bili pregnani s svojih podedovanih ali pošteno pridobljenih domov, kot da bi bili zločinci in tatovi, ter brutalno izseljeni. Pre-seljenci iz Kanalske doline so prinesli s seboj vse svoje premično imetje, kolikor ga niso bili prej ppprodali, koroški Slovenci so pa morali pustiti vse, kar pač mi šlo v potni kovček, če že sedaj „na beraško palico” spravljeni preseljemec iz Kanalske doline razočarano reče ali misli :Summum jus summa injuria, kaj si naj potem misli ali reče koroški Slovenec, ki je ob svojem povratku našel prazen dom in je potem tisto odškodnino, ki jo je bil prejel, moral zamenjati v razmerju 3 proti 1. Smatral sem za svojo dolžnost, da vam glede gornjih trditev sporočim resnico, kajti ne morem molčati k neresničnemu predstavljanju dogodkov, ki sem jih sam sodo-živel in videl.« Naše prireditve Št. Jakob v Rožu Slovensko prosvetno društvo »Rož« v št. Jakobu v Rožu priredi v nedeljo, 16. aprila 1961 v farni dvorani ob pol 3. uri popoldne in ob 1/28. uri zvečer zanimivo igro Podrti križ Igra obravnava važno sodobno vprašanje. Iskreno vabi odlror SVETO MESTO PRI ŽVABEKU (Vabilo na cerkveno slovesnost) Kot vsako leto, tudi letos počastimo sve-tomeško Mater božjo na Sv. Mestu 16. 4. t. L, to je na drugo nedeljo po Veliki noči. — Ta dan bo v tem starodavnem Marijinem svetišču več sv. maš in priložnosti za prejem svetih zakramentov. Zato so častilci Matere božje najiskreneje povabljeni. — URADNE URE Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure. Ko so nas selili... (Spomin na 14. april 1942) Brez dvoma so preseljenci iz Kanalske doline bili prevarani, toda koroški Sloven- Izseljenci, sotrpini, se še spominjate 14. aprila 1942? Se še zavedate, da ste tedaj trpeli, trpeli za svoj dom in za svoj narod? Koliko solz se je pretakalo po zemlji, ki jih je željno pila, kot 'bi hotela reči: »Potrebujem vaših solz!« Bilo je žalostno,v ko se je 14. aprila 1942 začelo izseljevanje. Slovenske družine so raztrgali in pognali v tujino: Sinovi so se bili na frontah, očete in matere so pa vtaknili v taborišča. ‘Kakšno je bilo slovo od domače zemlje! Od zemlje, ki je pila znoj pradedov, dedov in rodila vsakdanji (kruh. Od te zemlje so se morali ločiti naši očetje. Morali so zapustiti vse, svojo rojstno hišo, domačo grudo, s katero so bili kot kmetje najbolj tesno povezani. S solzami v očeh so se poslavljali — nekateri sosedje in vaščani pa so se veselili, češ, sedaj bo konec vsega slovenstva. Vse to pa so naši starši prevzeli nase iz ljubezni do svojega jezika in do svoje dediščine, ki jim je bila dana po prednikih in naši očet j e in matere jo dajejo nam, da bi jo zopet mi dajali našim potomcem. Kakšno je bilo to slovo od doma, mi je pravil moj oče, ki je vse to doživel. Jaz sam se tega ne spominjam, ker sem bil rojen v tujini. — Takole je pripovedoval: »14. aprila ob pol 6. uri zjutraj so nas zbudili orožniki in SS-policija. Z nabitimi puškami in bajoneti so stali pred hišo. Imeli smo samo eno uro časa: zbegani smo letali sem ter tja ter iskali najbolj potrebne stvari. Mrzel pot mi je lil s čela, ko sem se spomnil, da moram zapustiti nadvse ljubljeno in od znoja blagoslovljeno domačijo pradedov. Moja 82 let stara mati se je potrpežljivo oblačila, kot da vzame prostovoljno ta križ na — od dela upognjena — ramena. Vojaki so nas priganjali in suvali. Strašen in neutolažljiv obup me je objel, da sem zaprosil policista, naj nas vse ustreli, v redni hiši. Pripravljeni smo umreti, če smo kaj zakrivili. Za odgovor dobim sunek s puško. Čas je potekal, zbralo se je precej vaščanov in ljudi iz sosednih vasi. Sosedje so mi spravljali skupaj jedila in obleke. Policist pa je vedno poudarjal, naj spravljamo reči v rjuhe in vreče ne pa v skrinje. Prišli so pa tudi drugi — odpadniki, ki so medtem kradli naše težko pridelane stvari. K mojemu sosedu je prišel odpadnik in pripeljal dve suhi kravi, kot jih najdemo v zgodovini egiptovskega Jožefa. Peljal jih je v hlev im jih zamenjal Sosedu pa je zabrusil v obraz: »Saj ti itak ne boš več rabil!« Sprva so odpadniki -kradli skrivaj, pozneje pa so očitno jemali najboljše reči. Od sosedov sem izvedel, da miisfem sam, ki moram piti ta kelih. Avto je zavozil pred prag in v tem trenutku sem omedlel in se zgrudil pred domačim pragom, čez čas sem se zopet zavedel. Ko je policija namignila stražnikom, so ti začeli vlačiti mojo sivo mamo na avto. Kdor je imel čuteče srce, se je pri tem jokal. Moja mama, ki je vse dni življenja delala in garala iza obstoj domače strehe, je morala ob večeru življenja iskati počitka v tujini. Nisem videl pogreba, pri katerem bi bilo toliko joka kot pri pokopu živih Slovencev. Nepopisna radost in hinavski nasmehi so odsevali z Obrazov odpadnikov. Odpeljali smo se. Med potjo so še pobrali druge družine iz sosednjih vasi. Vozili smo že proti Vrbi. Zadnjič se ozrem nazaj na svojo vas. Pred oči mi je stopila živa Mi-klova Zala in njeno sedemletno ujetništvo. Izseljenci smo sedeli potrti in vsakdo je premišljeval lastno usodo. Tu pa tam je pretrgal molk (kak otrok, ki je ponižno zaprosil: Atej! Mama! Domov! V takem razpoloženju smo dospeli v Celovec. Meščani so nam mahali, misleč, da smo izletniki. Dospeli smo v St. Peter, kjer je bilo zbirališče. Mnogo jebilo sotrpinov iz Podjune, Roža in Zilje. Nato so nas potisnili v barake. Za ležišče smo imeli slamo. Dobili smo kavo. Kako jo bomo mogli spraviti v barake, ko nimamo nobenih posod? Izposodili smo si jih nekaj in ni bilo čudnega, ko je eden pil iz pokrova, drugi iz vedra. Zvečer so razsetlili barake z močnimi žarometi in zastražili taborišče. Spali nismo. Slamo smo močili s svojimi solzami ... Naslednje jutro nas je bilo že mnogo več. Taborišče je bilo prenapolnjeno. Kmalu smo se morali uvrstiti. Kar je bilo mladih je šlo peš, starce pa so naložili na avto. Vlekel sem težki kovček, napolnjen z mesom, katerega nisem zaupal prtljagi. Pognali so nas v vagone. Povsod pa je stala straža, tako da ni bilo izhoda za beg. V trepetu in mrazu mas je vlak odpeljal proti Beljaku-Od tam pa naprej prek Solnograda v Mo-nakovo, kamor smo prišli ob pol 7. uri zjutraj. Ko je vlak ustavil pri postaji Wassertru-dingen, je morala polovica izseljencev izstopiti. Druga polovica sc je peljala dalje proti Niirnbergu. Nas so segnali v taborišče. Barake so bile še kar prostorne in ljudje še precej prijazni... Tu se je začela za nas skupna trnjeva pot in zadela je nas vse — ista usoda ...« Tako je potekala vožnja naših očetov. Mi mladi, ki tega večinoma nismo doumeli, vzemimo maže očete z.a zgled. Tudi mi moramo ostati zvesti svojemu materinemu jeziku im ga ne smemo sramotiti. Tudi dandanes je mnogo prilik, kjer lahko dokažemo zvestobo svojemu maternemu jeziku " ali pa se uklonimo in podamo pod tujo streho. Naj ne bo nobenega med mami, o katerem bi rekli: »Mater je zatajil!« Mladina, ki si se morda rodila v tujini, a rasla na domači — s solzami in znojem pr6' pojeni — zemlji, zavedaj se tega in ne p°' žabi trpljenja svojih očetov in mater! Pomni: Tvoji starši so izpričali s trpljenjem svojo zvestobo! Trpeli smo ... molili smo .. umirali. 3 doživeli smo propad naših rabljev — svobodo in povratek. M Irko. Moj dnevnik Dnevnik ali zapiski iz vsakdanjega življenja je 'bil v prejšnji generaciji splošno v modi. Skoro vsak študent, še bolj pa študentke so škrbno vodili svoj dnevnik. Marsikateri izobraženec se je še v .poznih letih mogel pobahati, da je sleherni dan svojega življenja sam opisal v svojim dnevniku. Večkrat so taki zapiski zelo zanimivi, saj so prave kronike dogodkov in razmer iz vsakdanjosti. Nekateri dnevniki pa so postali celo pravi biseri literature, kot je znani »Dnevnik Ane Frank«. Pravijo, da je pisanje dnevnika danes postalo nemoderno, celo starokopitno in preveč zamudno; kvečjemu si zabeleži današnji človek svoje opazke v koledarček s par besedami. Nekdanji dnevnik je povsem zamenjal gospodarski zapisnik ali blagajniški dnevnik. In vendar ima dnevnik tudi še danes svoj pomen in je zato v gotovih ozirih priporočljiv. Da si zapišemo važnejše doživljaje in opišemo posebne dogodke iz lastnega življenja, je vsekakor hvalevredno. Vsaj družina bi naj vodila nekako »družinsko kroniko«, ki bi naj šla skozi več rodov. To bi vsekakor bilo vsaki družini v ponos. Ker je v sedanjem času kulturno-pro-•svetno življenje vsakega posameznika zelo razgibano, priporočajo, naj zlasti mladina vodi nekak »kulturni dnevnik«. V njem je zabeleženo vse kulturno udejstvovanje; vsak nastop in vsaka udeležba pri kulturnih akcijah in njih ocena; prav tako tudi vsaka prireditev na domačem odru ali v gledališču oziroma v kinu z odgovarjajočo oceno. Nekateri vodijo poseben »kino-dnev-nik«, v katerem zapisujejo svoje osebne kritike filmov, katere so sami videli. Tisti seveda, ki morajo videti vsak film, nimajo časa in tudi' ne kritične zmožnosti — ker so postali »kino-požeruhi«, da bi prav presojali in zapisovali svoja filmska doživetja. Za dijaštvo je posebno priporočljiv »knjižni dnevnik«, ki je že bil nekdaj v navadi. V njem si čitatelj zabeležuje vse, kar je pomembnejšega našel v prečitanih 'knjigah. Zapiše si tudi kratko vsebino in lastno oceno, kar pozneje večkrat prebere in si tako osveži spomin. Za ta namen priporočajo zvezek z vloženimi stranmi, katere je mogoče poljudno zamenjati oziroma jih dodajati po abecednem razporedu. Tako je mogoče za vsako knjigo dodati poseben list, ob koncu pa točno registrirati po različnih vidikih vse zapiske, da so čimbolj praktično in razvidno urejeni. Tako more postati tak »knjižni dnevnik« velik pripomoček in zakladnica pri kulturnem delu čitateljev. Dnevnik sicer zahteva nekaj truda in časa, vendar je zlasti za mlade ljudi zelo koristen. že sama Skrbnost, da redno in vestno piše svoj dnevnik, je velikega samo-Vzgojnega pomena. Dnevno presojanje dogodkov ali kulturnih doživlja/jev je važna vaja v samokritiki in oblikovanju lastnih zmožnosti. Hkrati je tak dnevnik tudi nekak priganjač k solidnosti in natančnosti pri vsem udejstvovanju mladostnikov. fS-O- mladina in prasneta Bratsko srečanje koroške in mladine tržaške Že v soboto, dne 8. aprila, je pripeljal proti večeru velik avtobus nad 40 tržaških dijakov m dijakinj pod vodstvom profesorja Jožeta Peterlina na Koroško. Najprej so se ustavili tržaški gostje v št. Janžu v Rožu, kjer jih je pri Tišlarjn čakala večerja. Po kratkem odmoru so morali hiteti v Celovec. Tam so jih že pričakovali dijaki slovenske gimnazije in učite-Ijiščniki s svojimi profesorji. Saj je bil napovedan družabni večer, na katerem bi se naj čimbolj zbližali in med seboj spoznali tržaški in koroški dijaki. Veselje je sijalo iz oči mladine, saj je bil to slovesen trenutek, po katerem je že tako dolgo hrepenela. ^o medsebojnih pozdravih se je takoj začel ob pogrnjenih mizah izvajati program družabnega večera. Uvodoma je predsednik »Krščanske kulturne zveze« prof. dr. Pavle Zahlatnik pozdravil goste, jim želel dobrodošlico in poudaril, da je ta sestanek mladega rodu veliko zagotovilo našega življenja v sedanjosti in prihodnosti. V imenu koroških dijakov je tržaške brate pozdravil akademik Erik Prunč, ki je pripravil in vodil srečanje koroške in tržaške mladine. Izrazil je veselje in srečo koroškega študenta, ki je danes še bolj poln samozavesti in vere, ko je združen z bratom s Primorske. Za sprejem in pripravo tega večera se je zahvalil profesor Peterlin z izbranimi besedami ter poudaril da čuti, kako so nocoj srca vseh zrastla v ono samo voljo: živeti za slovensko besedo. Literarni nastop Nastopili so mladi tržaški pesniki in či-tali svoja dela. Naštevati in ocenjevati vsakega posebej je v tem poročilu nemogoče. Tajda priznati moramo, da smo bili veselo iznenadeni nad dovršenostjo izbranih pesmi. Sledil je nastop koroške mladine. Najprej so čitali svoje pesmi in črtice slovenski gimnazijci iz svojega literarnega glasila »Dijaški glas«, nato pa učiteljiščniki, ki izdajajo »Setev«, kot zadnji pa so se nam predstavili sotrudniki »Mladja«. Za petje je skrbel dr. Cigan s svojimi fanti iz Mohorjevega doma. Lepo so nam zapeli celo vrsto pesmi, A tudi zbor in soli- Zločin nad mladino V nedeljo, 26. marca letos, se je udeležilo 700 mladih ljudi im nad 500 starejših v veliki dvorani univerze v Hamburgu v Nemčiji brezbožne »posvetitve mladine«. Takš-na »posvečenja« mladine so že pred leti speljali v deželah za železno zaveso kot nadomestilo za krščanski zakrament svete bir-me ‘n je grobo onečaščenje vere. Velja 'poudariti: ta brezbožna manifesta-eija je bila izvedena ne kje v delavskih naseljih vzhodnih dežel, ki ječe pod komunistično diktaturo, marveč v Hamburgu, ki leži v deželi, kjer že več kot deset let vladajo krščanski ljudje, v tisti Nemčiji, o kateri trdijo, da se je iz nacističnega brez-boštva spreobrnila nazaj h krščanstvu! In to se dogaja v času, ko se za železno zaveso še stotisoči družin v obupnem in ne-enakem boju z brezboštvom bori za krščan-sko vzgojo svqjih otrok in so zaradi tega zapostavljene, preganjane in brezpravne! V posmeh krščanskim navadam in obredom je bila ta bogoskrunska prireditev pripravljena prav za cvetno nedeljo, ki je ne-(lelja blagoslovov. V ta namen je bila se-s ta vij en a in mladini razdeljena knjižica, v kateri je bilo med drugim zapisano: »Mi odklanjamo vsako resnico, ki bi bila od-risna od kakega »višjega bitja«. Tudi ne Priznavamo, da bi bili po kakem podedovanem grehu obremenjeni«. Predsednik in vodja te brezbožne skupine, vladni svet-nik v pokoju dr. Max Zelok, pri tem po- sti iz učiteljišča so nas presenetili s svojim nastopom. Besede povezave je imel tajnik Krščanske kulturne zveze Hanzej Gabriel. Igra za poglobitev Po kratkem odmoru pa smo se preselili v veliko dvorano Kolpingovega doma. čeprav je bila ura že zelo pozna, smo z velikim zanimanjem sledili igri »Roka za steno«, katero so igrali dijaki iz Trsta pod spretno režijo prof. Peterlina. Igro je napisal slovenski duhovnik Branko Rozman in je ena najlepših po svoji globoki človekoljubnosti v slovenski povojni dramatiki. To je drama modernega človeka, njegovega velikega trpljenja; drama človeka, ki trpi, pa ne ve, zakaj, ker še ni doumel besed: »Vzemi svoj križ na ramena in ga nesi za menoj in vse drugo ti bo navrženo«. Polni doživetij tega lepega srečanja smo se razšli k počitku. Posebno gostje, ki so bili od dolge vožnje utrujeni, so si morali nabrati moči za naslednji dan; kajti njih program je bil zelo obširen. Saj so si hoteli še nekoliko ogledati znamenitosti koroške zemlje. Gospa Sveta, Krnska cerkev, vojvodski prestol, to so sveti simboli slovenske davnine, kamor si vsako slovensko srce želi vsaj enkrat poromati... Potem pa preko Mostiča v Podjuno mimo Velikovca in Pliberka do Globasnice, kjer so jih pričakovali fantje z godbo ter jih pogostili kot stare znance... Iz našega dnevnika: Simčič Lidija iz Kmeti jsk o -gosp od in j sk e 'šole v št. Jakobu piše: ZAKAJ SEM SE ODLOČILA ZA SLOVENSKO GOSPODINJSKO ŠOLO Danes, ko se naš slovenski rod na Koroškem bori za svoj obstanek, niso vsa dekleta tako pogumna, da bi obiskala »slovensko« gospodinjsko šolo. In vendar se ravno tu vzgajajo najboljše narodne in krščanske matere. Kako bi mogla 'slovenska žena ohraniti dediščino svojih prednikov in jo v narodnem duhu bogatiti za bodoči rod, če tega kulturnega zaklada ne pozna in ga zato premalo ceni?! To razumevam bolj in bolj. Zato sem se tudi odločila za slovensko kmetijsko gospodinjsko šolo v Rožu. Pri jezikovnem pouku se učimo našega lepega knjižnega Jezika in se vsaj v splošnem seznanimo s slovensko književnostjo. Tako vzljubimo našo knjigo, ki jo priznavajo že visoko stoječi narodi v raznih prevodih. Oče želi, da se oprimem gospodinjstva, ker je gospodinjstvo važen steber ljudske blaginje. Ta želja me je privedla semkaj. In kuhanje je moje veselje. Kuhamo pa mnogo in za različne prilike. Kar naprej naročajo za rojstne dneve, godove, ženito-vanja, jubileje i. dr. Prednost te šole je gospodarska plat. Učimo se pravilne živinoreje, perutninStva, prašičereje, vrtnarstva in poljedelstva. Mestno usmerjene gojenke so za te predmete manj navdušene, a pravo kmečko dekle jih mora znati. Višek naše izobrazbe je pa vzgoja oitrok, ki so narodova bodočnost. Začele smo z nego dojenčkov. Nadaljujemo z vzgojo v predšolski dobi, za kar nam je vodilo otroški vrtec tega zavoda, in s samovzgojo v nravnem, verskem in telesnem oziru. Telo urimo zlasti z gospodinjskim in gospodarskim športom, pa tudi z daljšimi nedeljskimi sprehodi po naši vabljivi okolici. Tako slovenska gospodinjska šola zaradi požrtvovalnega truga čč. sester-učiteljic ne zaostaja za nemškimi, Čeprav ta delujejo ob ugodnejših prilikah. Pogoji za sprejem na učiteljišče stavlja samega sebe v zgled svojim mladim pristašem; sam se je »odrešil vsega zla« in zato nima upanja na »odrešenje po božjem Sinu«. V tem svojem spisu, ki nosi naslov »Der Jugend geweibt«, prikazuje krščanstvo kot »glavnega sovražnika moralnega napredka sveta«. Velika je ironija, da se najde tudi na krščanskem zapadu, kateremu jc krščanska ideologija in kultura pripravila svobodo, blagostanje in izobilje, še človek, ki prenaša izrodke marksističnega hrezboštva v dežele kulture. Se bolj porazno pa je dejstvo, da se v enem samem mestu zapada najde '700 mladeničev in mladenk, ki takim zablodam sledijo. To je pač žalostna podoba mladine Zapada, ki hoče biti kulturna, napredna in svobodna. Ali ni to znamenje, da se je preobjedla svobode ali pa ji resnica in svoboda ni bila v pravi luči prikazana? Morda je /dvomila nad krščanstvom, ker je v krščanski družbi našla tako malo krščanskega? Ugotovila je morda v politiki, v socialnih odnosih sodobne družbe in v privatnih odnosih človeka do človeka, da je vse preveč formalnosti in neiskrenosti, čeprav se imajo za tako krščansko demokratične ... Ko je pa v njih nastala praznina, ko se je mladina znašla brez opore in idejne trdnosti, tedaj je postala lahek plen idej m naziranj, ki so tako tajinstveno zavita v idilo, tajinstvenost in herojstvo. V ponedeljek dne 26. junija 1961 se bodo začeli ob 8. uri zjutraj siprejemni izpiti na državnem učiteljišču v Celovcu ter se bodo v torek dne 27. in sredo 28. junija nadaljevali. Kandidati in kandidatinje se morajo do 15. junija pismeno prijaviti za sprejemni izpit ter prijavi priložiti spodaj navedene priloge. Zakasnele prijave ne ‘bodo upoštevane. Priloge: Lastnoročno napisan življenjepis, rojstni list, izvleček iz domovinskega registra ali dokaziLni dokumenti o državljanstvu, uradno zdravstveno spričevalo, prepis zadnjega polletnega spričevala, oz. poročilo o šolarju. Prijavo je treba kolkovati s 6,— šil., vsako prilogo pa s 1.50 šil. Poročilo o šolarju (Mi 4 Formblatt fiir den Unterricht in Mittelsčhulen, je na razpolago v knjigarni Leon sen., v Celovcu), v katerih naj bodo navedeni predvideni zaključni redi letnega spričevala, bodo pristojna šolska vodstva odposlala neposredno ravnatelju učiteljišča do 20. junija 1961. Splošni sprejemni pogoji: Dopolnitev 14. leta življenja v koledarskem letu. Zaključno izpričevalo ljudske šole ali letno spričevalo nižje stopnje srednje šole mora v vseh obveznih predmetih vsebovati pozitivne rede. Kandidati in kandidatinje morajo imeti glasbeni posluh ter biti telesno zdravi, nadalje ne smejo imeti govornih napak ali biti podvrženi živčnim motnjam. Tudi nadarjeni učenci nižje organiziranih podeželskih ljudskih šol se morejo brez nadalnjega prijaviti za sprejemni izpit. Ako sprejemni izpit uspešno opravijo in so sprejeti v prvi letnik, jim bo do konca tekočega šolskega leta odgoden izpit iz angleščine. Za sprejemni izpit so predvideni naslednji predmeti: Predhodni izpit iz petja in telovadbe (telovadno obleko je treba prinesti s seboj). Sprejemni izpit se nadaljuje samo potem, ko je kandidat(inja) uspešno opravil pred-izpit. Sledi učna skušnja v vadnici, pri kateri se ocenjuje tudi znanje kandidata v domoznanstvu in naravoslovju iz osnovne oz. srednje šole. Pismeni in ustni izpit iz nemščine in računstva. Izpitna snov: četrti razred glavne šole. Šolarji in šolarke z znanjem slovenščine, ki nameravajo od 1. do 5. razreda na učiteljišču obiskovati kot obvezni predmet slovenščino namesto angleščine ter si pridobiti zrelostno spričevalo za pouk na ljudskih šolah z nemškim in slovenskim učnim jezikom, morajo opraviti tudi (pismeni in ustni) izpit iz slovenščine ter pimeni prijavi priložiti tudi ustrezno izjavo staršev. Kako se pripravljajo... (Nadaljevanje s 3. strani) čunih bo izstrelek s prvini vsamirskim potnikom trikrat obkrožil zemljo v višini 190 kilometrov s hitrostjo 18 tisoč milj na uro. Z vžigom treh zaporednih protiraket bodo hitrost znižali za 350 milj na uro, to je samo za toliko, da se bo izstrelek nekoliko usmeril navzdol proti robu atmosfere. Tam bo redki zrak učinkoval kot slabotna zavora in bo še bolj zadržal hitrost. V desetih minutah bo astronavt iz breztežnosti ali »nič g« dosegel 'maksimalno preračunano težnost. To se bo zgodilo v višini okoli 40 milj ali 64 kilometrov. Ko bo 15 milj ali 24 kilometrov nad Atlantikom, ga 'bo čakal drug sunek, bolje rečeno pretres, ko se bo razpelo padalo. A to bo že trenutek, na katerega bo astronavt ves čas mislil, ker bo to znamenje, da se res utegne vrniti živ na Zemljo. To je namreč najtežje vprašanje, ki doslej še ni rešeno. HRUP KOT ZDRAVILO Stari ljudje potrebujejo hrupa, izjavlja dr. Ewald Busse, profesor na Duke univerzi v Durhamu. Mir in tišina sta slaba stvar za starejše ljudi, šum je namreč most med starimi ljudmi in njihovim okoljem. Naglušni ljudje, ki jim manjka ta šumna kulisa, se čutijo osamljene in menijo, da je svet zanje mrtev, izjavlja dr. Busse, ki se ukvarja kot psihiater s problemi staranja. Po njegovem zmeren trušč pomaga starejšim ljudem obdržati stike z okolico. Medtem ko se torej strokovnjaki povsem svetu borijo za nujno potreben mir, naj bi sedaj delali med starejšimi ljudmi propagando za hrup! Atomska energija in kmetijstvo Atomsko energijo je moč koristno izrabiti v Številne namene. Uporaba atomske energije v kmetijstvu gotovo ni nepomembna, vendar ne smemo pričakovati, da bo praktični kmetovalec moral kdaj -uporabljati pri svojem delu na polju Geigerjeve števce ali snovi, ki izžarevajo atome. Gotovo pa je, da bodo izsledki kmetijskega raziskovanja, do katerih bodo prišli s pomočjo novih atomskih znanosti, prej ali slej našli pot do zadnje kmetije in tam pomagali povečati gospodarski uspeh. Spričo tega je nedvomno potrebno enkrat napisati tudi nekaj o tem, kaj nudi atomska energija kmetijstvu. Atomslka doba nudi kmetijstvu štiri skupine pomožnih sredstev, ki jih kmetijsko raziskovanje more uporabiti v prvi vrsti za nadaljnji razvoj osnov kmetijstva. To so: energija, žarčenje, nevtroni in izotopi. Energija, ki prihaja iz atomskih central, bo kmetijstvu na razpolago v obliki električnega toka. Bistvena prednost atomskih elektrarn je v tem, da lahko črpajo večje in v bodočnosti cenejše vrelce energije kot navadne elektrarne. Od treh naičinov atomskega žarčenja: alfa, beta in gama žarkov, so v prvi vrsti gama žarki zaradi velike energije, ki jo vsebujejo, zmožni izzvati močne biološke učinke, od katerih jih nekaj lahko postane za kmetijstvo v izrednih slučajih zelo velikega pomena. Posebno na poprišču vzgoji tve rastlin morejo gama 'žarki dobro služiti, ker je z njihovo pomočjo možno bistveno zvišati število dednih sprememb, ki se pri rastlinah pojavljajo. Omejuje pa uporabo gama žarkov dejstvo, da so 'ti žarki tako intenzivni, da v veliki meri izzo-vejb pri semenju mutacije in so tako škodljivi, da umorijo 80 do 90 odstotkov semenja, ki ga z njimi obsevajo. Nevtronsko žarčenje ni tako močno, zato je s tem mogoče brez škode doseči veliko večje mutacije kot z gama žarki. Vse te mutacije (dedne spremembe), ki se drugače pojavljajo v naravi le po zelo dolgih časovnih razdobjih, niso že načeloma koristne pri vzgajanju rastlin; mnoge ustvarjajo nove zvrsti s posebno raznolikostjo cvetnih barv in oblik. Sadnim rastlinam večajo rodnost, povzročajo zgodnjo dozorelost, odpornost proti raznim obolenjem ali pa jim obujajo nove, koristne lastnosti. iPri vsem tem se sama po sebi stavljata vprašanji: ali ni ravnanje s takim obsevanim semenom nevarno, ali niso pridelki iz takega semena radioaktivni in zdravju škodljivi? Strdkovnjaki jamčijo v tem pogledu za popolno varnost. Obsevanje povzroča v klicah semena samo določene Jbiščite mojo stalno razstavo o gospodarstvu, j poljedelstvu, gospodinjstvu in tehniki (prispeli novi kmetijski stroji, pralni stroji, radioaparati itd.) JOHAN LOMŠEK ŠT. L I P S, T I H O J A, P. Dobrla ves Itaka in s utn si Marsikatera gospodinja se jezi na družinske člane, ker ne znajo pravilno zapirati vodne pipe v kuhinji ali nad umivalnikom v kopalnici. Kapljica kaplja za kapljico, na števcu pa naglo raste število litrov porabljene vode. Temu nepotrebnemu izdatku pa se izognemo, če večkrat pregledamo pipo. Tesnilo — gumijasti ali usnjeni obroček — je morda izrabljen in nima dovolj moči, da bi ustavilo odtok vode. Če ima gospodinja na razpolago obroček, bo -lahko sama popravila pipo. Najprej zapre pri števcu glavno vodno pipo. Nato s posebnimi kleščami, ki jih ima verjetno v predalu za orodje, odvije zgornji del pipe ter izvleče vreteno, ki ima na koncu pritrjeno tesnilo. To zamenia z novim, ga namesti enako, kot je bilo nameščeno prejšnje ,ter dene vreteno -zopet na svoje mesto. S kleščami dobro privije pipo, odpre dotok vode pri števcu in voda bo 'tekla iz pipe samo, če jo bomo odprli... Gospodinja -se ne bo več jezila, ker je stalno kapljanje ne bo spominjalo na visoki račun porabljene vode. spremembe dednih lastnosti, samega semena pa ne napravi radioaktivnega. Z »atom-sko obsevanimi« semeni postopamo prav -tako kot z normalnimi in čakamo na presenečenja. 'Kratkotrajno obsevanje ne povzroča pri vseh semenih sprememb in v pozitivnih -primerih so izidi kaj različni. Večkrat se pokažejo nove lastnosti šele na rastlinah drugega ali celo tretjega pokole-nja. Ena vrsta nas bo morda razočarala — ko bo obsijano seme nCkdč doseglo tudi našo deželo — vendar so možnosti, da si ustvarimo novo pomembno zvrst v vrtnarstvu, poljedelstvu in sadjarstvu, zelo verjetne. Seveda bo za to delo potrebna izdatna porcija potrpežljivosti. Seme mora dozoreti, treba ga je odbirati, hraniti in naslednje leto -posejati ter opazovati razvoj. Na tisoče in tisoče Američanov se že pridno -ukvarja -s takim semenjem po vrto-vi-h, balkonih in oknih. Seme izpostavljajo v -posebnih napravah radioaktivnemu izžarevanju kobalta 60. ŠE NEKAJ O NEVTRONIH IN IZOTOPIH Nevtroni so tisti delčki v jedru atoma, ki -niso nabiti z elektriko. Dasiravno prispevajo k teži -in tvarini atomskega jedra, ne vplivajo na kemične lastnosti atomov. Tako imamo atome istega kemičnega elementa, n. pr. železa, ki vsebujejo različno število nevtronov in so zaradi tega različno težki, a imajo kemične lastnosti, ki se prav nič ne razlikujejo, ker so pač vsi atomi železa. Taki atomi, ki se razlikujejo le po svoji teži od navadnih atomov kakega elementa, se imenujejo izotopi. V kmetijskem raziskovanju imajo posebno vlogo. Ena najvažnejših lastnosti mnogih izotopov je ta, da so nestabilni in po krajšem ali daljšem času razpadejo, pri čemer nastajajo med žarčenjem atomi drugih kemičnih elementov. S primernimi naprava- mi lahko -merimo žarčenje, ki pri -tem spreminjanju atomov nastaja. Na ta način ugotavljamo prisotnost izotopov. Pri raziskovanju se poslužujejo tega načina, da zasledujejo pot izotopov, n. pr. fosforja ali ogljikovega dvokisa v zemlji, rastlinah in živalih. Ti izotopi fosforja, ogljikovega dvokisa, žvepla in drugih elementov so omogočili odkritje popolnoma novih in osnovnih spoznanj glede učinka in poti fosfornih -gnojil, glede presnove rastlin in živali in glede nekaterih bolezenskih sprememb organizmov. Ta nova odkritja so popolnoma spremenila naše predstave o poteku presnove v rastlinah in živalih. To jasno priča n. pr. asimilacija ogljikove kisline. V tem primeru so -s pomočjo izotopov ogljikovega dvokisa in -fosforja spoznali, da -se kopiči sončna energija, v proizvodih presnavljanja rastlin. Na podlagi tega spoznanja sedaj že pokončujejo s kemičnimi sredstvi plevel. Uspeli so pa tudi že poizkusi združitve dvokisa v zraku s kisikom v zraku s pomočjo atomskega žarčenja. S tem je postala možnost pridobivanja dušičnih gnojil iz zraka na cenen način že precej otipljiva. Razvoj tega procesa do industrijske proizvodnje bo pa le še trajal nekaj let. Ge si z malce fantazije skušamo pred-očiti bodoči razvoj, si že lahko upravičeno predstavljamo posledice -uporabljanja atomske energije v kmetijstvu. Gotovo se bo s pomočjo te dala povečati kmetijska proizvodnja in poceniti. Toda kakor niso sezidali Rima v enem dnevu, tako tudi še ne smemo prekmalu pričakovati preobilice sadov mlade atomske znanosti. Brez muje še dolgo ne bo mogoče obuti čevljev. Drži pa, da bo atomska znanost pomagala kmetijstvu zagotoviti si pripadajoči delež narodnega dohodka. Nega krizantem Ob Vseh svetih obiskujemo drage po- • kojnike po božjih njivah, praznih rok pa so taka spominska romanja polovičarska. Pri nas so -krizanteme glavna dekoracija grobov, saj jih je menda sama narava izbrala za ta namen. Krizantema ali zlatica, kakor so jo imenovali naši predniki, je prišla okrog leta 1700 z Daljnega vzhoda v Evropo. Z vztrajno selekcijo so marljivi cvetličarji vzgojili cvet, ki meri v premeru tudi do 35 cm. -Skoraj bo prišel čas, da potaknemo vršičke krizantem. Lansike sadike so pognale 10 do 15 cm dolge mladike. Najlepše in najkrepkejše bomo porezali s podolgovatim odrezom, da dobimo čim večjo pretežno površino. Takoj bomo potaknili vršičke v dobro pognojeno gredico v vrstah po kakih 10 cm narazen. Krizanteme ljubijo -dobro, ne prerahlo zemljo. Tudi umetna gnojila jim bodo koristna, -predvsem -fosfati. Mnogi vrtnarji posadijo lanske sadike že v jeseni v rastlinjake. Te sadike aprila presajajo v cvetlične lonce s premerom 10 cm in jih puščajo pod steklom. Na ta način lanske sadike hitreje poženejo. Za tiste pa, ki nimajo koščka vrta, navajamo nekaj o kulturi krizantem po cvetličnih loncih in zabojih. Izbrali si bomo postaho in dobro pognojeno zemljo. Če take nimamo pri roki, bomo uporabljali humozno zemljo, ki jo dobimo v semenarnah. V takem primeru bomo zemlji dodali nekaj žlic fosfatnih gnojil ali tudi krvi v prahu. Dobro jo bomo premešali. Tako naj počiva 14 dni. V tem času jo bomo še večkrat premešali. Nato si kupimo mlade letošnje sadike po okusu. Če želimo en sam cvet, so nam potrebni cvetlični lončki s premerom 10 cm; kasneje bomo rastline presadili v večje lonce. Za večevetne rastline pa uporabljamo cvetlične zaboje. Lonce s sadikami postavljamo na sončno stran, zalivamo pa jih samo, kadar se nam zib gornja zemeljska plast osušena. Krizanteme ne ljubijo stalne vlage. Če je sonce le prehudo, poškropimo liste z -ročno bri-zgainico. Tudi krizanteme žveplamo. Vsak teden enkrat pa bomo -krizanteme škropili z raztopino tobačnega izvlečka (2 grama na liter vode). Deset dni po vsajenj-u pričenjamo s tekočim gnojem, ki ga rastlini dodamo potem, -ko -smo jo zalih. Vsakih 15 dni dodamo litru vode po pol grama železnega fosfata, da listi ne porumenc. Če želimo en sam, velik cvet, stranske poganjke odščipnemo. V nobenem primeru pa ne puščamo na steblu po več kot tri cvetne popke. Poceni vitamini V spomladanskih mesecih so nekateri ljudje utrujeni, zaspani, -težko delajo. Te m podobne težave velikokrat povzroča nepravilno sestavljena hrana, v kateri ni dovolj vitaminov. Ker je zgodnja pomlad čas, ko so stare zaloge sadja in zelenjave že pošle, novih pa še ni, so v -tem času te težave najpogostejše in najobčutnejše. Kako si pomagamo? V zabojčkih lepo poganja uzimljeni peteršilj. Da ho več zelenja, postavimo zabojček na topel in sončen prostor, peteršilj zalijemo. Peteršilju, ki je ostal na vrtu, zrahljamo prst, da -bo hitreje pognal zelenje. Podobno si lahko pridelamo tudi dovolj drobnjaka. Obe dišavici sta bogata vira vitaminov, saj vsebuje peteršilj v 100 g 18.000 enot vitamina A in 190 mg vita- mina C, drobnjak pa • okoli 6000 enot vitamina A in 25 mg vitamina C. V kotu na vrtu že poganja hren. Ali si tudi z njim lahko kaj pomagamo? Gotovo boste presendčeni, da ima v 100 g 100 mg vitamina C. Oglejmo si še regrat! V 100 g te solate je 12.000 enot vitamina E, 190 mikrogramov vitamina B/l, 140 mikrogramov vitamina B/2 in 36 mg vitamina C. S to zelenjavo oziroma dišavicami lahko oskrbimo našo hrano v -teh mesecih -z zadostnimi količinami vitaminov, pa tudi z rudninskimi snovmi. Peteršilj pa izgubi velik del svoje vrednosti, če ga v jedeh kuhamo, zato'ga dodajamo jedem -surovega, preden jih nesemo na mizo. Sesekljamo ga tik pred upo- rabo, ker sicer vitamin C pri dotiku z zrakom propada. Podobno uporabljamo tudi drobnjak. Z njim lahko nadomestimo za spremembo čebulo ali -česen v krompirjevi oziroma fižolovi solati. Zelo osvežujoča in obenem 'izdatna je drobnjakova jajčna omaka, ki jo serviramo h krompirju, testeninam, praženemu rižu itd. DROBNJAKOVA JAJČNA JED Skuhamo v 'trdo potrebno število jajc. Na osebo računamo -po pol jajca. Beljake sesekljamo, rumenjake zmečkamo z vilicami in jim po kapljicah prilivamo olje, da nastane gosta gladka omaka, podobna majonezi. Razredčimo jo z dobrim kisom, dodamo beljake in obilo -sesekljanega drobnjaka. Omako po okusu osolimo; zelo ji poplemenitimo okus z žličko sladkorja. Sesekljanega drobnjaka in peteršilja primešamo tudi raznim namazom za na kruh Za delo v trgovini in na kmetiji sprejmem takoj zanesljivega delavca. Plača po dogovoru. Johan Lomšek, Tihoja 2, pošta: Dobrla ves - Eberndorf kot na primer surovemu maslu, margarini, skuti, jetrni pašteti, mešanici iz margarine in pretlačenih -v trdo kuhanih jajc in podobnim. Hren napravimo v navadni kisli omaki. Nariban hren zmešamo z oljem in kisom, lahko pa ga pripravimo z jajcem, kot je navedeno pri drobnjakovi jajčni omaki. HREN S SMETANO Četrt litra smetane, 1 debela korenina nastrganega hrena, sol, kis, sladkor. — Nariban hren zmešamo s smetano, nato dodamo po okusu -soli, kisa in sladkorja. JABOČNI HREN Četrt kilograma jabolk, srednje debela korenina hrena, sol, kis, sladkor, voda, v trdo kuhana jajca, malo drobtin. — Jabolka in hren nastrgamo, solimo in zmešamo s kisom in sladkorjem po okusu. Omaka je izdatnejša, če ji -dodamo sesekljana v trdo kuhana jajca in malo drobtin. REGRAT Regrat -moramo skrbno otrobiti in -ga dobro oprati. Zlasti ne varčujmo z vodo, če ne vemo, -kje je bil nabran. Za ljudi, ki imajo slabe zobe ali kake prebavne motnje, regrat -sesekljamo, zmehčamo pa ga s tem, da mu dodamo toplega krompirja in vse skupaj zabelimo z oljem in kisom kot vsako drugo solato. Tipična bolezen gospodinj Zdravniki neke londonske klinike so odkrili' in opisali tako 'imenovano »gospodinjino bolezen«. Pojavi so posledica preobremenjenosti pri gospodinjskem delu in pridejo do izraza v zbadanju ter -drugih bolečinah v hibtu, ramenih in rokah. Po zbranih statističnih podatkih se 'javijo na poliklinikah gospodinje s -temi simptomi največ ob torkih. Zdravniki razla-rgajiO to okolnost s tem, -da je ponedeljek v Angliji po starem izročilu dan velikega pranja. Proti tej na -novo odkriti »'gospodinjski bolezni« odrejajo zdravniki v prvi vrsti mir in počitek. Nekaj -ur počitka po pojavu prvih bolečin se je izkazalo za učinkovitejše kot ves teden miru potem, ko je bolezen že trajala več mesecev ... Nekam čudno zveni in vendar je res, da lahko pride ženska telesna preutrujenost tudi od premnogega sedenja. To se pogosto -zgodi, ker sedi ženska nepravilno. Namreč s povešenimi rameni in skrivljenim hrbtom ali pa takrat, čp sedi -predolgo negibno pokonci, kar občuti kmalu v križu. Vsaka telesna preutrujenost ima svoje -določene znake, kot so: utripanje srca, nespečnost in potenje, predvsem pa prehitro utrujenje pri telesnem in duševnem delu. In posledice? Strah, pogosti preplahi, pozabljivost, razdražljivost, od pobesnelo-sti do solzave 'ganjenosti menjajoča se razpoloženja. Zdravljenje na srečo ni pretežko. Utrujena žena potrebuje miru. Navadno zadošča večurni počitek skozi več dni. p * | * 5 * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E GEORGI STAMATOV: Zdravnikova pripoved Nikoli nisem !bil navzočen pri izvršitvi smrtne obsodbe, prvič zato, ker si tega nisem želel, drugič pa, ker izvršujejo oblast-va te zadevščine sedaj kar naskrivaj, kakor naskrivaj nastajajo tudi prestopki sami, kot da ,se tudi oblastvo boji nekakega sodišča. Nepričakovano sem tudi jaz kot zdravnik, ki naj 'bi ugotovil, če je oblastvo izvršilo pravni postopek, kakor se spodobi, prišel v jetnišnico; do sedaj ne pomnim odvratnej-'šega občutka, kakor sem ga imel, ko sem dejal državnemu pravdniku, da bom drugi dan prišel v jetnišnico. Zdelo se mi je, ko da sem obljubil, da bom izvršil nekaj podlega. Ko sem drugi dan stopil na dvorišče jet-nišnice, je bilo že vse pripravljeno, stražniki s puškami so se bili na sredi vstopili v krog, kjer so bile pred kratkim postavljene vislice; med dvema stebroma je bilo videti vinski sod, ki je svoje dni s svojo vsebino sladil človeška srca, sedaj pa je bil namenjen za najstrašnejši trenutek v človeškem življenju. Zraven vislic je staro, grbasto člo-veče nekaj urejalo s tako ravnodušnostjo, kakor da postavlja slavolok; bilo je jasno, da je to eden jetnikov, ki je bil nekoč obsojen na smrt, pa so ga pomilostili z dosmrtnimi okovi. Isti državni pravdnik, ki je morebiti pred leti z grmečimi besedami zahteval zaradi uboja njegovo glavo, ga je sedaj sam pozival, naj obesi svojega bližnjega. Ali je pomiloščeni hudodelec sedaj vneto premišljal, kako se bo spokoril za svoj greh, ali ni mislil ničesar, bi bilo težko roči... Deset let je bil že prebil v zaporu, preostajala mu je še večnost. Kakšne misli bi se mogle roditi iz tega? Zraven njega je stal pop; ne bi bilo lahko določiti izraza na njegovem obrazu; tudi: druge krati sem videl ta obraz, na ženitovanjih, pa je bil prav takšen. Čez nekaj časa so ukazali, naj pripeljejo obsojenca — prikazal se je zdrav, visok mladenič, še mlati, čisto mlad, verjetno je bil dopolnil komaj lepih, toda strašnih ena in dvajset let. Prebrali so mu obsodbo; beroč jo, so izgovarjali besede, ko da življenja vseh prisotnih zavistjo od nje. Svetovno oblastvo je torej napravilo obračun z obsojencem, samo krvnik je še nestrpno čakal konca te dogodivščine. Pop je stopil k mladeniču. »Otrok moj,« je začel, »kmalu boš zapustil to grešno zemljo in boš odšel v večno življenje k Bogu. Ne boj se, sinek, za tebe tti še vsega konec..., tamkaj«, je govoril pop, potem ko je pokazal proti nebu, »tamkaj ...« Nesrečnež pa je pogledal kvišku in zagledal vislice. •»Vislice so to... oče pop... vislice so to- •.« je obupno in ves tresoč se zašepetal. In v teh kratkih besedah je bila izražena vsa groza njegovega trpljenja; toda oblast- vu se je mudilo in čez nekaj časa sta se obsojencu približala dva moška, krvnikova pomočnika, da bi ga odvedla — nesrečni človek pa je grabil popa za obleko. '»Otrok moj ...« je šepetal pop, tačas pa se je trudil, da bi svojo obleko izvlekel iz njegovih rok, »otrok moj ...« »Vislice so to . . . vislice so to . ..« je še naprej mrmral obsojeni. Nazadnje so ga odtrgali od tolažečega ga popa... ‘Zdravnik je obmolknil za minuto in zopet nadaljeval: Mnogo umiranj sem videl v svojem življenju, minuto za minuto sem sledil postopnemu ugašanju organizma, toda takrat sem bil poleg človeka, ki ga s pomočjo vse znanosti ni bilo mogoče rešiti, in kot zdravnik sem mirno pričakoval neizprosno smrt svojega pacienta... toda tale smrt, ki so jo pripravljali tu pred menoj, je vznemirjala vsak mo|j živec. Na eni strani se zdravniki poslužujemo sredstev, ki jih je znanost po dolgih stoletjih prizadevanj odkrila zato, da bi Človeka vsaj za minuto ohranila pri življenju, tule moraš pa — zdrav, močan Človek je, ki bi lahko živel še sto let — gledati, kako bo ta človek to minuto nasilno končal, prisostvovati umetnemu izzivanju smrti. .. In vse to sem kot zdravnik, ki ga kličejo na pomoč, imel pred očmi. .. Potem se jim je posrečilo, posaditi ga v sod, oni pa se je z izrazom blazneža v očeh prizadeval priti do popa. In glej, državni ipravdnik, ki je stal poleg mene, je zavpil; »Njegovo Veličanstvo ti poklanja življenje!« Kakšna so ta darila v našem stoletju, sem mislil in se začudeno ozrl na državnega pravdnika. Podoben je bil Kristusu, ko je klical Lazarja iz groba. »Hura, vpij, kliči: naj živi Njegovo Veličanstvo!« so stražniki suvali obsojenca in Bog ve, zakaj so sami kričali: »Naj živi Njegovo Veličanstvo!« Krvnik in njegovi, prav tako osupli, so se pomaknili vstran, samo da niso vpili ne hura ne živio nikomur, obsojenec je v pol klečečem položaju gledal s trapastim, brez-sinilselnim pogledom ljudi okrog sebe in mrmral: »Vislice so to ... vislice so to ... oče pop...« Ni bil več sposoben za ječo, ampak za norišnico. »Kaj pomeni vse to?« sem pozneje vprašal državnega pravdnika. »Nič, nič,« mi je z nasmehom odgovoril, »že včeraj smo prejeli brzojavko, da je po-miloščen, toda hoteli smo ga drugim za zgled prestrašiti.« »In če znori?...« »Vraga, čemu naj bi odhaja je dejal državni joč se. Zdravnik je končal. Vsi okrog molčali; samo eden prisotnih je čez časa spregovoril: »Državni pravdnik je tako rekoč imel prav. Čemu bi sedaj potreboval pamet?« mu bila pamet?« je pravdnik, nasmihanj ega so nekaj James Joyce: Bazar Ker je naša cesta, North Richmond Street, bila slepa ulica, je bila mirna, razen ob uri, ko so iz šole Krščanskih bratov izpustili učence. Na njenem (slepem koncu je na štirioglatem prostoru stala nenaseljena hiša, ločena od sosed. Druge hiše ob cesti so, zavedajoč se spodobnega življenja v sebi, strmele druga v drugo s porjavelimi obrazi, ki jih nič ne 'bi moglo zmotiti. Ko so prišli kratki zimski dnevi, se je zmračilo, preden smo še dobro povečerjali. Ko ismo se dobili na cesti, so hiše že zatem-nele. Proga neba nad nami je bila spreminjavo vijolična. Cestne svetilke so dvigale proti njemu svoje šibke Iliči. Mrzli zrak nas je rezal in igrali smo se, dokler nam niso telesa žarela od vročine. Naši kriki so odmevali po molčeči ulici. Igra nas je nesla čez 'temne, blatne 'trate za hišami do zadnjih vrat temnih, spolzkih vrtov, kjer je zaudarjalo iz pepelišč, in do temfiih, smrdljivih hlevov, kjer je kočijaž gladil in česal konje ali pa žvenkljal s sponkastimi komati. Ko smo se vrnili na cesto, je bila luč iz kuhinjskih oken že napolnila vse prostore. Če smo zagledali, da zavija krog ogla moj stric, smo se skrili v senco, dokler nismo videli, da jo je varno privozil domov. In če je Manganova sestra prišla na prag klicat brata k čaju, (smo jo opazovali iz sence, kako je oprezovala po cesti igor in dol. Čakali smo, da bi videli, ali bo ostala, ali šla. če je ostala, smo zapustili senco 'ter vdano sltopi-cali do stopnic pri Manganovih, čakala nas je in luč iz priprtih vrat je risala njeno 'postavo. Njen brat jo je vedno dražil, preden je ubogal, jaz pa sem stal pri ograji in jo gledal, če se je premaknila, je obleka plapolala okoli nje im nežna vrv njenih las se je vihtela sem in (tja. Sleherno jutro sem legel na tla v prednji sprejemnici ter pazil na njena vrata. Oknice so bile priprte na palec do kraja, tako da me ni bilo moč videti. Ko je prišla na prag, mi je srce poskočilo. Tekel sem v vežo, pograbil knjige ter drl za njo. Imel sem njeno rjavo postavo vedno pred očmi.. Ko sva prišla blizu kraja, kjer sta se najini poti ločili, sem pospešil korak in jo prehitel. Tako je bilo jutro za jutrom. Nikoli je nisem nagovoril, razen s kako besedo mimogrede, toda njeno ime je bilo kakor budnica vsej nori krvi, kar je je bilo v meni. (Njena slika me je spremljala celo v krajih, ki so sanjariji na moč sovražni. Ko je olj sobotah zvečer moja teta šla nakupovat, sem moral z njo, da sem nosil zavitke. Hodila sva po žarečih cestah, kjer so se v naju zaletavali pijani moški in barantajoče ženske. Rinila sva se med preklinjanjem težakov, med vreščečimi litanijami vajencev, ki so stražili sodove svinjskih glav, med nosljanjem pocestnih pevcev, ki so prepevali balade o križih in težavah v naši rodni deželi. Ti šumi so se zame družili v eno samo živo občutje: umišljal sem si, da varno nosim svoj kelih skozi krdelo sovražnikov. Njeno ime mi je zdaj pa zdaj planilo na ustnice v čudnih molitvah in prošnjah, ki jih sam nisem razumel. Oči so mi pogosto bile polne solza, pa ne bi vedel povedati zakaj. Včasih se mi je zdelo, da se mi nekaj lije iz srca v prsi. Malo sem mislil na tisto, kar bo. 'Nisem vedel, ali bom kdaj spregovoril z njo ali ne, in če bi spregovoril, kako bi ji mogel povedati kaj o svojem zmedenem oboževanju. Toda moje telo je bilo kakor harfa, njene besede in gibi pa kakor prsti, begajoči po strunah. Nekega večera sem šel v zadnjo sprejemnico, kjer je bil umrl tisti duhovnik, naš poprejšnji najemnik. Bil je temen, deževen večer in v hiši se ni oglasila živa duša. Skozi razbito okno sem slišal, kako je ddž bil na zemljo; kako so tenke vodene igle neprenehoma zvenele po premočenih gredah. Oddaljena luč ali razsvetljeno 'okno je žarelo nekje pod mano. Hvaležen sem bil, da sem lahko videl tako malo. Zdelo se je, da se mi vsi čuti hočejo zaviti v itenčico. Ker sem čutil, da me bodo zdaj zdaj zapustili, sem stiskal dlani, dokler mi niso začele roke drhteti, in šepetal: ' »Ljubezen, o ljubezen!« Nazadnje me je ogovorila ona. Ko mi je rekla prve besede, sem bil tako zmeden, da nisem vedd kaj odgovoriti. Vprašala me je če pojdem v »Araby«. Pozabil sem, ali sem odgovoril, ali ne. Dejala je, da bo tisti bazar najbrž sijajen in da bi rada šla tja. Ko je govorila, je obračala srebrno zapestnico okoli roke. Pravila je, da ne bo mogla iti, ker bodo v njenem zavodu ta teden duhovne vaje. Nje brat in dva druga fantiča so se pretepali za čepice in jaz sem bil sam pri ograji. Držala se je za gredo v iplotu in sklanjala glavo k meni. Luč iz svetilke nasproti naših vrat je zajela belo krivino njenega tilnika, ji razsvetlila lase, ki so počivali na njem, in ko je padla, ji je še osvetila roko na ograji. Vsula se ji je po eni strani obleke ter zatela beli rob spodnjega krila, ki ga je bilo ravno videti, če je stala bolj tako... , »Blagor tebi«, je dejala. »Če pojdem, »sem rekel, »ti bom kaj prinesel.« \ (Dalje prihodnjič) Visoška kronika 37 Dr. Ivan Tavčar Drugo jutro — bil je dan sv. Monike —-sem zmenjal nekaj zlata v nemško veljavo. Vladi zlatar Frueberger mi je spisal pismo, s katerim me je ipri,poročil svojemu stricu, ki je imel menjalnico v nemškem Passauu. Na gradu mi je protipisar napisal listino, v kateri se je reklo, da sem pošten kmetovalec in podložnik svetlega gospoda ško-fa .v Freysin!genu, da se nahajam na pra-v'ični poti in da naj se mi na tej poti ne tlelajo ovire. Nato sem odhajal s svojim hlapcem. Ko sem naletel onkraj mesta, kjer so favno zidali kapucini iz Kranja svoj samostan, na mladega prošta od Sv. Jakoba, sem mu izročil v namene novega samostana deset renskih goldinarjev, da bi opra-vi'li pobožni očetje kapucini svete maše, (Ia bi se dobro in srečno dognalo vse, za kar sem se nahajal na potovanju v nemške dežele. Z božjo pomočjo sem dospel v Solno-fhad in tudi v Passau. Tam sem zvedel, kje leži Evrishouen in katero posestvo je bilo nekdaj Jošta Schwarzkoblerja. Zvedel sem, tla deklica še vedno služi pri poštenih in bogoljubnih ljudeh, ki pa so imeli kopo svojih lastnih otrok, tako da bi ne bili žalostni, če bi šla Agata od njih. Deklica ni vedela, da ji je umrla stara mati, ker je ta ostajala dostikrat mesece in mesece od doma. Jokala je, ko sem ji pripovedoval o njeni smrti. Tudi družino, pri kateri je Agata služila, je smrt stare Pasa-verice hudo presunila, in sicer zato, ker jim je deklica sedaj obtičala na rami in je odpadla še tista mala podpora, katero je rajni-ca prinašala k hiši. Nato sem deklici povedal, da je stara mati umrla pri nas in da sta bila z mojim očetom, ki je sedaj že tudi mrtev, prav dobra znanca. In ko sem Agati povedal, da sta stara mati in oče želela, da bi prišla k nam, se ni prav nič obotavljala. Tudi družina ji ni odgovarjala; nasprotno, videti je bilo, da ji je padel kamen od srca. Nekaj dni sem še ostal v Eyrishounu, da sem dobil krstni list, ki je pričal, da je bila Agata Schvvaržkobler zakonska hči očeta Janeza in matere Neže in da je bila po predpisih svete katoliške Cerkve krščena na ime svetnice Agate in svetnice Eme. Nikakor nisem hotel, da bi se bila po dolini, ko sem sc vrnil na Visoko, širila' kaka govorica, da deklica niti naše vere ni. Tako pa sem imel pri hiši veljavno listino, s katero sem vsak čas lahko pobil zlobne jezike, če bi bili trosili kaj hudobnega. Kako smo potovali proti domu, kaj smo doživeli in kako se nam je godilo, tega ne bom popisoval. Dobro se nam je godilo in očividno je bila božja roka nad nami. Gotovo nam je pomagala molitev kranjskih kapucinov! Zapišem naj še ito, da smo se v dolino vračali ravno na dan sv. Filipa in Damjana in da je bila tisti dan Gospodova nedelja. Moje potovanje potemtakem ni bilo tako dolgo, kakor sem pričakoval takrat, ko sem odjezdil z Visokega. Kjer smo jahali mimo hiš, so dekleta, katera so sedela pred 'temi hišami, vstajala, ko so me spoznala in ko so opazila, da je na konju za mano sedela mlada ženska, kar v naših krajih ni bilo v navadi. Tudi na visoškem dvorišču, ko sem prijezdil tj a,•se je zbrala družina in brat Jurij se ni malo začudil, ko je moral najprej pomagati mladi deklici, da je mogla s sedla na tla. Agata ni veliko prinesla s sabor culico cun j — kakor pravimo pri nas — rdeča lica in dobro voljo, pomagati pri delu. (Moja duša pa je bila odrešena od velikega bremena, ko sem imel pod svojo streho mlado deklico in ko se je 'tako izpolnila želja, katero je izrekel oče ob smrtni svoji uri! če se ne motim — v takih rečeh se v teh časih lahko dogodi pomota — je bila Agata tedaj stara morda sedemnajst let. Imeli smo jo za svojo in pri mizi je sedela tik mene, da bi družina ne mislila, da je tuja in samo posel pri hiši. Stanovala je zgoraj v mali čumnati in z bratom Jurijem- sva ji prepustila vse, kar je bilo ostalo po materi, tako da je živela, kakor živi hči, ki se jc rodila pri hiši. Agata Schvvaržkobler! Da bi Bog blagoslovil tvoj prihod pod našo visoško streho! IX. Agata se je hitro privadila novemu življenju. Takoj se je lotila vsakega dela; kar pa se tiče pridnosti, sem jo lahko stavil v vzgled drugim poslom. Od pričetka se je sicer nekoliko dolgočasila in za staro materjo je večkrat jokala. Izpremenila je obleko in se je pričela nositi po naše. Kmalu je postajala veselejša. Pri delu ali kjer si je bilo, je rada zapela pesem, ki nam je bila všeč, in najsi je pela v tujem jeziku. Ni še minilo leto, pa je že gostolela v naši govorici — najprej težko, okorno in z vmeše-vanjem nemških besed, da smo se ji morali vsi smejati. Tudi ona se je smejala in se ni dala spraviti v zadrego toliko časa, da je govorila, kakor smo govorili mi sami. Bila je vesele im krotke narave. Z nikomer se ni prepirala. Imela je kmalu kup prijateljic — vse hčere naših kmetov so iskale njenega znanja. Ob praznikih popoldne so prihajale te znanke na Visoko, da je bil pravi semenj okrog stare hiše in da se ni čutil več tisti teman duh, ki je obdajal očeta Polikarpa in njegovo staro kmetijo. (Dalje prihodnjič) Mopeds Kottingbrunn, N.-D. Mopedroller Spitzenklasse gesicherte Ersatzteilvorsorge C/LEDALISČE V CELOVCU Petek, 14. 4., Baletni veier HaraUl Kreuzbcrg. — Sobota, 15. 4.: Das Dreiiniiderlhaus, opereta. — Nedelja, 15. 4.: ob 15.00 uri: Das Dreimaderlhaus, opereta. — Sreda 19. 4.: 1001 Nacht, opereta. — Četrtek, 20. 4.: Lady Windereres Facher, komedija, (zadnjikrat). — Potek, 21. 4.: Fra Diavolo, opereta (premiera). — Sobota, 22. 4.: 1001 Nacht, opereta. — Nedelja, 23. 4.: ob 15.00 uri: Nicht von gestern, drama — gostuje Hildegard KNEF. — Ob 19.30 uri ponovitev: Nicht von gestern z Hildegard KNEF. Začetek predstav ob 19.30 uri, razen kadar ni v sporedu navedeno drugače. KOMORNI ODER Sobota, 15. 4.: Etne etwas sonderbarc Dame, komedija (premiera). — Nedelja, 16., sobota 22., nedelja 23. aprila: Eine etwas sonderbare Dame, komedija. — Začetek vselej ob 19.30 uri. Šivalne in pletilne stroje pri Grundner KLAGENFURT, WIENER GASSE 10 t TTTTT X/f 17 C T* M 17 /"■ T7 V \7 V Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne ji; stroje. Gospodinjske po-trebčine ugodno in na obroke pri HANS VVERNIG KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof) SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA 16. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK 17. 4.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. Glej, ne izgubi svetle smeri... Umetne pesmi. 18.00 Iz našega albuma pesmi in glasbe. — TOREK 18. 4.: 14.00 Poročila, objave. Koroški kulturni pregled. — SREDA 19. 4.: 14.00 Poročila, objave. Za našo vas. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 20. 4.: 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte! - PETEK, 21. 4.: 14.00 Poročila, objave. Z nobenim purgarjem ne grem jest tavšat... (Koroške narodne pesmi). — SREDA 22. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.20 Saša Martelanc: Stari znanci. Denar. — NEDELJA, 23. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. MODERNA MODNA OČALA pri Klagenfurt. 10,-Oktober-StraBe (Prosenhof) Blago, perilo (/ i/eUUi OzUci, u^bdniU tenak pri L Maurer KLAGENFURT. Alter Platz 35 IT] Radio aparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI rQudiolimn KERN Klagenfurt, Burggasse Ugodna plačila na obroke Filmi BISTRICA V ROŽU Sobota, 15. 4.: Brennender Sand (IV). — Pustolovski film z lepimi naravnimi posnetki. — Nedelja, 16. 4.: Der Schinderhannes (IVb). Dramski film. Za časa Napoleona se klati po nekem predelu Nemčije roparska tolpa, ki ropa pri bogatih plemičih in pomaga obubožanim kmetom. — Sreda, 19. 4.: Heisse Grenze (IV). „Divjx zapad". BOROVLJE Sobota, 15. 4: Pedro und die Weiberr6cke (IVb). Veseloigra, katere vsebina pa je moralno oporečna. — Nedelja, 16. 4.: Freddy und die Melodie der Nacht (IVa). Fredi kot šofer taksija pride na sled dvema zločincema. — Torek, 18. 4.:'Das unsichtbare Netz (III). — Napet časovni film iz današnjega Berlina. — Četrtek, 20. 4.: Zur Hiille mit Sydney (IV). Kriminalni film. Ubegli zaporniki grozijo mestu Sidney z uničenjem. MIKLAVČEVO Nedelja, 16. 4.: Der Schafer vom Truzberg (Ha). - Dramatičen film po Ganghoferjevem romanu, kjer pride plemiška gospodična končno do svojega pastirja. — Četrtek, 20. 4.: Dicke Luft und heisse Liebc (IV.) Pustolovski film. PUBERK Sobota in nedelja 15. in 16. 4.: Alt Heidelberg (III). — Sentimentalna zgodba o ljubezni princa do priproste deklice. — Torek: 18. 4.: Die Rache der schtvarzen Maske (III). Pustolovski film. Mlad francoski plemič najde s pomočjo potujoče filmske igralke nekega morilca in s tem reši svojega očeta pred nepravičnim sumničenjem. — Četrtek, 20. 4.: Hito — Hito (III). Dokumentarni film o ekspediciji v bolivijske pragozdove. SINČA VES Petek in sobota, 14. in 15. 4.: Die Pranke des Tigers (IV). — Pustolovski film o lovu na tigre v indijski džungli. — Nedelja, 16. 4.: 2 Bayern in Afrika (IVa). — Veseloigra o dveh pustolovcih v afriškem pragozdu. - Sreda in četrtek, 19. in 20. 4.: Der Mann, den es nie gab (III*). ŠT. JAKOB V ROŽU Sobota in nedelja, 15. in 16. 4.: Rosen fur den Staatsanvvalt (IV*). Državni pravnik izgubi službo radi nenadne pojave mladega moža, ki ga opozori na njegovo temno preteklost, ko je bil nacist. • v ‘ Ni/iU' : 'v ; ■%' STADLER ,K M Sie haben bestimmt Ilire mehr oder weniger fest um-rissene Meinung. Sie haben sicherlich hier und da bessere Vorschldge zu machen. Fangen Sie doch bei der kleinen Politik an, bei der Hauspolitik: Sorgen Sie im eigenen Heim fiir soviel Gemutlichkeif, dafl jeder der Ihren sich zu Hause am wohlsten fuhlt. g Unsere beste Reklame ist die standig stcigende Zalil zufriedeuer Kunden. ■ Die Ausvvahl ist unilbertroffen. B Wir fiihren nach wie vor das giinstigste Volks-Schlaf-zimmer. a Besichtigen Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abteilung. a Beratung durch unsere Architekten und Zustellung mit eigenen Mobelautos kostenlos. d Kreditgewahrung zinsenfrei durcli Eigenfinanziening und SW-Kredit bis 30 Monate. Diese Vorteile bietet Ihnen Ihr Haus der guten Mobel KLAGENFURT, Theafergasse 4 . Tel. 50-24,52-62 Športni kotiček Nogomet Prvenstveno tekmovanje v drugem razredu je že v polnem teku. Mlada slovenska ekipa št. Janža je za uvod zaigrala odlično in na domačem terenu v ikrasni igri premagala Cajno (ATUS Ndtsch) z 8 : 0 (4 : 0). Gole so dosegli: Gabriel IIL 3, Gabriel II 3, Ferm, Partl. Druga tekma v Podrožčici je prinesla enak uspeh. Zmaga proti domačemu ASKO s 6 : 3 je res prepričevalna in daje Sentjanški ekipi odlično spričevalo za uvod v »prvenstveni ples«. Strelci zmagovitih golov so bili: Gabriel III 2, Ferm 2, Partl in Hafner. ŠentjanSka mladina je navdušena in se v vedno večjem številu zbira na domačem igrišču. Z zadnjimi rezultati je popularnost mlade rožanske ekipe narasla — pridobila si je navdušene pristaše doma in drugod. Kako lepo zvenijo na igrišču slovenski ikri-ki vzpodbujanja in pohvale igralcem mla- dega moštva, iki si s svojo premišljeno in lepo igro pridobiva vedno več simpatij. S pomladitvijo napada se je močno povečala učinkovitost pred nasprotnimi vrati. Povprečna starost celotnega moštva znaša sedaj nekaj nad 19 let, kar nam pove, da je ekipa najmlajša v svoji prvenstveni siku-pini. Sicer pa v vrstah domače mladine rastejo novi talenti, ki bodo lahko Ikmalu nastopili pot svojih vzornikov. V nedeljo ima slovenska enjstorica prost dan, 23. aprila pa se nam obeta nekakšen višek sezone s srečanjem starih rivalov Bistrice in Št. Janža. Prijatelji športa te igre nikakor ne bodo zamudili. NOVA KOMEDIJA NA KOMORNEM ODRI? V soboto bo celovški Komorni oder podal veseloigro dramatika Johna Patricka ..Nekoliko čudaška dama” (Eine etwas sonderbare Dame). Avtor si je s svojimi deli ,.Vroče srce”, ,,Mala čajarna ter z več filmskimi zgodbami ustvaril lop sloves. Režijo celovške uprizoritve vodi ga. Grete Bittner, sodelujejo pa člani domačega ansabla. und frcivatziinm&MZCinietec eitot Sonderaktion in hTLL-hemimAmmm m- Diese F.R.C.-Fremdenzimmer sind qualitativ hervorragend ausgefuhrt und in folgen-den Edelholz-Furnieren lieferbar: AHORN, ESCHE, RDSTER, BIRKE, MACOREE Die Sonderaktion dauert nur bis zum 30. April 1961 und lauft in allen F.R.C.-Mobelhau-sern in Klagenfurt, Villach, Spittal, Obervellach sowie in Kamtens groBter standiger EINBETTIG, auBen und innen furniert, bestehend aus: ___ ' Kasten, 1 Bell, 1 Nachtkastchen.................lOiHJ* ZWEiBETTIG, auBen und innen furniert, bestehend aus: - . 1 Kasten, 2 Betten, 2 Nachtkastchen............... Mobelschau, Klagenfurt, Kolpinggasse 2 (neben Hotel Sandvvirt) ^ Freie Zustellung selbstverstandlich ^ Von der Fabrik direkt zum Kaufer, daher preisgiinstigsf ^ Anschaffungserleichterung ^ Jede Menge sofort lieferbar ‘F.Jl.C.-ttto&d situl docU List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- šil., letno 80,- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — I el. štev. uredništva in uprave 43-58.