STUDI J^Aft L . lil- I O i C.KPL
L JU3L J Aii A
jnUn tmmtmmb pMO
V Trsta« v sredo« 17« novembra 1926.
Posamezna številka 30 stok
Letnik L!
- » "* in ■ r .i ■ ■ i M i -	* a
poococ^m. rwouMH. -u i nem i« •.*•, cdo leto L 75.—, v limnirtM iuhi —	/TJk 80 atat — 0-ia*rtna a 1 nra prostora
1 ^J^Ž^/p" M trfiwrđw ia oUa ogne 79 tfoL. u p^^r'.aUla L 1.21*, cctaae denarnih Miato t i— Man oglati: 90 stot ca beseda aatm—4 L &
EDINOST
Orcdniitvo te uprmTnittro: Trst (3), ulica & Franccaco d'Assiri 2a Tm lefoa 11-57. Dopisi naj se pobijajo izključno uredmihna, ojlssj nldi« wamdn te denar pa opcmTniitni. ' Rokopisi so ne vračajot Neirasddraa« / pisma se ne spaešemajou — Last, založba in tisk Tiskarpa „Hdlnott* ) Poduredniitvo ▼ Gorici: ulica Giosuć Carducci Št T. I n. —"Telet 4L 827 ^ Glavni te odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Katalonska zarota
Takoamenovana perpignanska afera, ti je vzbudila tolika šuma pred par ledni radi aretacije številnih španskih in italijanskih državljanov, katero je fczvršfta francoska policija v mestu Per-pignanu in po drugih središčih v bližini španske meje, stopa sedaj v zaključno razdobje. Med aretiranimi sta f»; v prvi vrsti imenovala v tozadevnih poročilih Ricciotti Garibaldi in bivši Španski polkovnik Maci a. Pri vsej stva-ri	šlo za nič manj nego za proti-
špaosko ziuoto. Zarotniki so imeli namen rclreti v nekoliko stotinah iz Francije na špansko ozemlje ter povzročiti tam med katalonskim ljudstvom oboroženo vstajo proti tepam ji. Vse te načrte je preprečila v zadnjem hipu francoska policija s številnimi aretacijami zarotnikov, med katerimi se imenujeta v prvi vrsti, kakor rečeno, Ricciotti Garibaldi in polkovnik Macia.
Oba ta moža sta bila na koncu preiskave, ki je sledila odkritju zarote, aretirana ter izročena sodišču. Sodišče bo torej ugotovilo, v čem obstoji njuna krivda. Oba sta obdolžena nedovoljenega hranjenja orožja in razstrelilnih snovi. Obenem z njima je bilo izročeno sodišču še kakih dvajset drugih sokriv-cev-zarotnikov. Iz Španije pa prihajajo istočasno vesti, da so bile aretirane v Barceloni razne osebe, ki se udeležujejo katalonskega gibanja v domovini
Vprašanje, ki more zanimati z ozi-rom na £o afero neglede na usodo Garibaldi ju'>lacia pred sodiščem, je,
stvari res za resno ki bi lahko imela ^ine posledice, ali pa je morda „iLv vkup^Le' Nekako pustolovstvo i j udi,* £ i'-mse%?£$Iedovali drugih ciljev, razen da^^e.malo govori o njih. Če vzamemo v pošte v dejstvo, da se je španska vlada uradno zahvalila Franciji radi preprečitve zarote, je jasno, da so v Madridu mnenja, da je napravila Francija Španiji veliko politično uslugo. Na drugi strani pa je dal objaviti španski diktator Primo de Rivera izjave, v katerih opisuje preprečeno zaroto kot neškodljiv poskus obnemoglih nezadovoljnežev vseh vrst: komuni-sindikalistov, katalonistov itd.
Resnica bo tudi tu v sredi. Španija; je brez dvoma dovolj močna, da bi mogla z lahkoto udušiti vsak poskus vstaje. Na drugi strani pa je katalonsko gibanje zelo močno. Katalonci, katerih središče je veliko obmorsko mesto Barcelona, so ljudstvo, ki šteje nekoliko milijonov duš. Španci smatrajo njihovo govorico le za narečje španščine in sedanja vladaj ne dovoljuje, da bi se katalonski govor obnašal kot jezik zase, ki t>i tvoril obiležje posebne katalonske narodnosti. Španščina in katalonščina sta si seveda zela sorodni govorici, kakor n. pr. italijanščina in furlanščina pri nas. Toda Katalonci imajo svojo posebno narodno-kulturno zavest; svojo književnost, svoj poseben pismeni jezik. Radi tega takoimenovani «kata-lonisti» ne smatrajo Kataloncev za Spance, temveč stojijo na stališču, d£ je to poseben narod velike latinske družine. Vsa njihova agitacija gre za tem, da izvojujejo za Katalonce to priznanje, in za one dežele, kjer se govori katalonski, pa vsaj široko avtonomijo. Le skrajni elementi zahtevajo tudi popolno neodvisnost Katalonije.
Če obvelja stališče «katalonistov», potem bi imeli v Španiji dva naroda: Špance in Katalonce. Španci, ki imajo v rokah oblast, so seveda proti takemu kulturnemu cepljenju. Od tod oni ostri spor, ki je znan pod imenom katalonskega gibanja- Ta spor pa ni nastal še le po vojni, temveč je že precej star. Barcelona je bila vedno pozorišče nemirov in izgredov, ki so imeli svoj vzrok v katalonskem gibanju. Razne vlade pred vojno in tudi po vojni so se s tem vprašanjem že resno bavile in iskale podlago za rešitev na podlagi avtonomije za Katalonce. Ko pa je odpravil Primo De Rivera parlamentarni režim ter uvedel vojaško diktaturo, so bili izdani strogi ukrepi proti katalonskemu gibanju in začelo se je splošno preganjanje katalonistov. Mnogi vidni Katalonci so tedaj zbežali čez mejo ter se zatekli v sosedno Francijo. Voditelj teh ubežnikov v Franciji je bil ravno polkovnik Macia, ki je bil sedaj aretiran.
Macia je bil sam polkovnik španske armade ter je moraL. radi svojega katalonskega prepričanja zapustiti Španijo. Nastanil se je v Franciji, kjer se je posvetil .»izključno katalonskemu narodnemu gibanju. V Parizu je izdajal svoj list «L'Estat Catala» (Katalonska država). Bil je, kakor rečeno, ^središče, okoli katerega so se zbirali vsi katar-tonski begunci. Bili so mu, slepo udani
preko meje, bi mogli računati z goto- Volče; Predli, Log, Kobarid, Kred,
' Drcžnira, I drsko, Libušnje, Sivee, Čez-soča, Bovec, Žaga Sedlo, Srpenica, Soča, Trnovo in Trenta^
vontjo, da se jim pridružijo tisoči katalonistov v domovini. Tudi moment je hM precej dobro izbran, ker se agitacija v španski armadi ni Se polegla. Zato so računali zarotniki tudi s puntom v armadi. Končno je gorata Katalonija zelo pripravna za dolgotrajno gveriljo.
Kljub vsemu temu je bila katalonska zarota vendarle precej neresen poskus. Kljub vsem okoliščinam, ki bi jo utegnile pospeševati, bi se morala vstaja končno izčrpati, ker bi ne imela nikake pomoči iz ozadja. Na tako pomoč bi se mogla zanašati le v slučaju, da bi prišlo do kakih resnih komplikacij i med Španijo in Francijo, kar pa je bilo izključeno.
Več luči bo napravil v tej aferi proces proti Garibaldiju in polkovniku Macia, katera sta obdolžena kot glavnaj krivca v celi zadevi.
_------o —--— ---—--m---
ni pripravljeni storiti vse, kar bi od ®5ih zahteval. Radi tega mu tudi ni bilo težko zbrati nekoliko stotin ljudi, cLa se z njimi prebije preko meje in (Vdre v Katalonijo.
Načrt je bil precej enostaven- Za začetek vstaje je zadostovalo par stotin ljudi £im bi se j to fiO£££&lo vdreti
Otvoritvena seja senata
Manifestacije en. Mussoliniju — Jutri se vrši javna seja senata *
RIM, 16. (Izv.) Na današnji seji senata so t se ponovili približno isti prizori kakor na prvi in edini seji poslanske zbornice. Ko otvarja predsednik senata točno ob i 15. uri sejo, so sedeži senatorjev dobro zasedeni, tribune z občinstvom pa nabito polne. Ko vstopi on. Mussolini v,zbornico se dvigajo senatorji in občinstvo s sedežev In prirejajo prvemu ministru dolgotrajne ovacije. Cim so se ovacije polegle,, prevzame besedo predsednik senata on. Tittoni in podaja sledeč kratek govor: «Senat je hotel-slovesno tolmačiti predsedniku vlade svoja čuvstva naklonjenosti, vdanosti in obžalovanja, katera so ga prevzemala ob priliki dveh zločinskih a-tentatov, ki na srečen in čudežen način nista imela nikakih posledic.» Po teh kratkih besedah predsednika senata se razlega v zbornici novo ploskanje. On. -Mussolini se dvigne s svojega prostora in izreče predsedniku in zbornici svojo toplo zahvalo. Nato sledijo otvoritvene formalnosti zasedanja, spominski govori za pokojno princezinjo Leticijo in za med počitnicami umrlimi senatorji. Predsednik vlade poroča1 senatu o.apre-membah v sestavu vlade. Čim so te formalnosti končane, prosi za besedo on.,Mussolini in izreka sledeči kratek govor: «VIada želi, da bi ostali v zgodovini vaše zbornice sledovi teh dogodkov, ki so se dogodili med počitnicami. Pred nekaj tedni je eden izmed udov vaše zbornice, sen. M ar coni, obogatel človeštvo z novim velikim izumom, z valovi v snopih, ki po mojem skromnem mnenju razširjajo brzojavna! poročila na velike razdalje. Pred jiekaj dnevi je bila v Ameriki rešena letalska čast Evrope s stroji in pogumom Italije. To so dejstva; ki govorijo več, kakor bi mogle povedati cele gore besed. «Tem kratkim besedam ministrskega predsednika sledijo novi aplavzi. Vsa zbornica ploska ; ministrskemu predsedniku, deloma pa tudi na seji navzočemu senatorju Marconiju. Nato sledijo volitve raznih komisij. Po/končanih volitvah predloži predsedstvu zbornice finančni minister Volpl nekatere zakonske načrte, nakar , sledi zopet glasovanje o osmerih zakonskih načrtih, ki so na: dnevnem redu seje. <Ko je Še tajnik predsedništva prečital še nekatere interpelacije, je bila 'seja zaključena Jutri ob 14. uri se sestanejo nekatere komisije, ob 16. uri pa se vrši druga javna seja visoke zbornice, na kateri se bo najbrž razpravljalo med drugim tudi o zakonskem načrtu za obrambo režima.
Seja vodstva fašistovske stranka
RIM, 16. (Izv.) Danes ob 15. uri se je vršila tudi seja strankinega vodstva, na kateri se je razpravljalo tudi o položaju stranke >v posameznih pokrajinah v zvezi z uvedbo novega strankinega statuta. Cim bodo dokončane razprave in posvetovanja strankinega vodstva,
se bo vršila v palači Chigi pod predsedstvom on. Mussolini j a nova zaključna seja, na kateri bodo definitivno določene izpremembe pokrajinskih vodstvih stranke.
Slučaj poslane« Cassinetlija
RIM, IG. (Izv.) Aventina Še ni popolnoma konec. Zakaj od nedavne aventinske opozicije je ostal še en poslanec, Casinelll, čigar mandat ni bil razveljavljen. Kakor znano je bil poslanec Casinelli pred nekaj meseci izključen iz stranke socijall-stov-maksimalistov, na kar je podal ostavko na svoj mandat. Poslanska zbornica pa mora še razpravljati o njegovi demisiji. On zato in baš zato ni bil izključen niti vključen v seznam poslancev, katerih mandati so bili razveljavljeni.
Pogajanja za konkordat med Nemčijo tn Vatikanom.
. RIM, 13. (Izv* Isgk -a, da bo v najkrajšem Času uradno objavljen konkordat med Vatikanom in Nemčijo. V imenu Vatikana je vodil pogajanja mons. Pacelli, ki je mora! radi velikega otpora protestantov premagati nemalo težav.
Novi državni podtajnik pil kralj«
RIM, 16. (Izv.) Danes zjutraj so bili predstavljeni kralju novi državni pod tajniki. Kralj se je razgovarjal nekoliko minut z novimi ekscelencami, katere mu je predstavil on. Suardo, podtajnik v notranjem ministrstvu. _
94 političnih okrajev odpravljenih
RIM, 16. (Izv.) Včerajšnja «Gazzetta ufficiale», ki je izšla Šele pozno v noč, prinaša kraljev dekret z dne 4. okt., s katerim se odpravi 94 političnih okrajev >in obnavlja enega že odpravljenega, in sicer tolminski politični okraj. Med .odpravljenimi okraji so tudi politični okraji Gradiška, Volosko-Opatija in Čedad. Občine političnega okraja Gradiška so priključene k goriškemu političnemu okraju, občine političnega okraja! Volosko-Opatija pa k reškemu političnemu okraju. Obnovljeni tolminski okraji pa bodo tvorile sledeče občinei Grahovo, Eoaikva, Sv, Lucija,
Vratni nakit btvio cesarice Katarine
RIM, 16. «Radio Nazionale» piše, da se nakit bivše cesarice, ki je vreden 62 milijonov dolarjev, nahaja Že na parniku, ki je na potu v Ameriko, kjer .bodo nakit prodali na dražbi Oglasilo ■se je baje že precej kupcev.
ralikTi) sv. Alofztja v Rim
RIM, 16. (Izv.) Dne 26. decembra se bo vršil slovesen prenos zemeljskih ostankov sv. Alojzija iz Castiglione delle 2>tiviere v Rim. Za prevoz je bil dovoljen poseben železniški voz, ki bo spremenjen v kapelo. Ob priliki prenosa se pričakuje veliko število romarjev iz celega sveta.
OdmiaH mol Italijo ta Iftmflio
Mussolinljev laigoror s dopisnikom Hrta «Deotsche Allgemeine Zeltung*
RIM, 16. Deutsche Allgemeine Zei-tung» prinaša razgovor, ki ga je imel njen dopisnik v Italiji z on. Mussolini-jem.	*
Glede odnošajev medi Italijo in Nemčijo je on. Mussolini izjavil, da ne vidi med obema /narodoma nikakih večjih nesoglasij, ki bi ju delili.
Mussolini je nadaljeval tako-le: Življenje narodov so razvija v Spirali; bogati narodi postajajo ubogi, ubogi narodi pa postajajo bogati.
Italija! jnapreduje v gospodarskem o-ziru in hiti navzgor. Mnogi narodi hočejo ohraniti za vsako ceno svoje posesti; Italija p* zahteva, da ji ti }>ogati narodi priznajo pravico do zcriije in do mesta ob solne u. Ako pa ne bi hoteli upoštevati te upravičene zahteve, bi bila Italija prisiljena, i da si sama ustvari pravico. Vendar pa sem mnenja, da dragi narodi ne bodo hoteli tega sunka.
Nato /je italijanski prvi minister obrazložil dopisniku lista »Deutsche Allgemeine Zeitung*, da se gospodarski odnosa ji med Italijo in Nemčijo razvijajo zelo uspešno, kar dokazuje v prvi vrsti dogovor, ki je bil pred nekaj dnevi podpisan med družbo « Deutsche Lufthansa» in italijansko družbo «Ae-ro Lk>yd Italiano».
Končno je rekel on. Mussolini, da bodo pogajanja, ki so se pričela še pred dolgim časom v svrha -^sklenitve itali-j ansko-nemš kega arbitražnega dogovora, v dogledni dobi imela popoln uspeh.	i
Z ozirom na ta razgovor piše glasilo italijanskih strokovnih organizacij «11 Lavoro d'Italia» sledeče: Ako se Nemci odloČijo pripoznati ( nedotakljivost PoadiŽja, nemožnost priključitve Avstrijo k Nemčiji in koristi, ki bi jih obrodili obema -državama dobri gospodarski in trgovski o dno šaj i, bi mogla Italija in Nemčija v marsikaterih vprašanjih mednarodne politike ^skupno postopati in uspeh ne bi izostal.
Polagoma, a gotovo dozoreva vprašanje revizije kolonijalnih mandatov in sporazumno postopanje Italije in Nemčije v tej zadevi bi dovedlo do najlepših rezultatov. Seveda se (ne bo Italija nikoli odpovedala mandatom, ki bi jih morala kot zmagovalka dobiti. Italijanski in /nemški narod naraščata zelo hitro; radi tega je povsem razumljivo, da si iščeta; in si morata iskati (novih izhodov. Sorodnost v težnjah narekuje torej skupno postopanje za uresničenje teh teženj.
Ulmpft proti
na F
PARIZ, 16. (Izv.) Iz Toulona poročajo, da so bile takoj odrejene stroge nadzorstvene mere napram raznim anarhistom ki so poskušali prestopiti italijansko mejo ter pripravljali, kot to zatrjujejo dotična poročila, novo zaroto proti on. Mussoli-niju.	_____
Odkritje
SOFIJA, 16. (Isv.) Policija je baje odkrila novo zaroto komunistov, ki je bila raspletena po vsej Bolgariji. Samo v Sofiji je bilo zapletenih v zaroto nad 150 oseh, med katerimi so po večini dijaki.
Pri volitvah v pokrajinske svete si je priborila vladna stranka absolutno večino. Natančen izid volitev bo znan šele tekom dveh Ali treh dni.
Pred mzOftenjem v Mlooensk! radikalni stranki
Važne konference v Beogradu — Radi« će ve Izjavo o sestanku z Uzunovićem tn o položaju
BEOGRAD, 16. (Izv.) V ospredju za^-nimanja tako v vladnih kakor <tudi v opozicijskih krogih je akcija za pomir-jenje v radikalni stranki, to se pravi med pristaši Nikole Pašića in takozvanim centrumom, ki mu načelu je Uzu-nović. Vse kaže, da bo prišlo do popolnega pomirjen j a. med obema skupinama, o čemer nabolj svedoči dejstvo, da je bil sinoči pri Pašiću notranji minister Boža Maksimović, o katerem je doslej« govorilo, da je najizrazitejši Pašićev nasprotnik. Sestanek je trajal približno dve uri, nakar se je Boža Maksimović podal na dvor, odkoder.je poročal o rezultatu svojega razgovora s Pašićem kralju telefonično, ker se je kralj včeraj o poldne odpravil v Topolo. Tekom današnjega dne so se vršila privatna posvetovanja, a glavna pozornost je bila posvečena večernemu sestanku, ki se je vršil na stanovanju predsednika radikalskega kluba Ilije Mihajlovića, kamor je prišlo 12 izrazitih Pašićevih pristašev ter tudi predsednik narodne skupščine Marko Trif-kovič. Seja traja še pozno, v noč, vendar je računati, da bo energična'akcij a rodila ta uspeh, da bodo radikali zopet enotni, kar se pravi, da bo na celi črti prevladal Pašić. Tekom današnjega dopoldneva je v Beograd prispel predsednik HSS Stjepan Radić. Popoldne je imel od 4. ,do 6. ure sestanek s predsednikom vlade Uzunovićem na njegovem stanovanju. Sestanka so se kasneje udeležili tudi nekateri izraziti ra-dikalski predstavniki, med njimi tudi predsednik radikalskega kluba Ilija Mihajlović ter posamezni ministri. Pri odhodu ,od te konference je Stjepan Radić podal novinarjem daljše izjave, v katerih je navedel, da je bil pri predsedniku vlade v ^vrho informacij. Na njegovo vprašanje, kakšni so izgledi z delovanjem narodne skupščine, mu je Uzunovtć rekel, da jefza narodno skupščino pripravljenega) mnogo gradiva, O razgovoru z Radićem je Uzu novic poročal kralju, kateremu je zelo ljubo, da je slišal, da se je našlo smernice za delovanja in materijal, da bo narodna skupščina lahko delala. Danes gre za to, da bodo radikali zopet enotni in da se bo lahko delalo v skupščinskih odborih. Uzunović je sRadiću zatrdil, da je Pašić obljubil podpirati vlado. Nadalje je Radić razpravljal z Uzunovićem o vseh važnejših zakonskih predlogih ter sta govorila tudi o nettunskih konvencijah. Radić je zatrdil, da se konvencije -ne smejo forsirati. S Pašićem Radić ni imel sestanka, ker je slednji odveč. Ne more pa biti govora o tem, da bi Pašić stopil nai čelo vlade, kakor tudi ne more biti govora o kaki rekonstrukciji kabineta. Glavna stvar je sedaj, da parlament dela, ker se materijal od dneva do dneva kopiči Na vpašanje novinarjev, ali sta z Uzunovićem govorila tudi o dr. Korošcu, je Radić izjavil, da se strinja z Uzunovićem v tem, da z njihove strani ni treba ničesar ukreniti, Ako Korošec misli, da je povedal svojo zadnjo besedo, potem je stvar končana. Razumeti bi morali,vda ni' v Radićevem in Uzunovićem strankarskem interesu, ako bi vstopil v vlado. Sedaj vidi, da jeisituacija ustaljena, in da mora parlament delati, že radi tega, ker ima vlada v njem zadostno večino. Zanašal pa se*je Korošecjna tako rekonstrukcijo ali na kako drugo izpremembo v vladi, & se je prevaril. «Jaz skrbim, da ni druge . kombinacije razen sedanje. Ako tega ne bi bilo, potem bi morali apelirati na narod, to se pravi iti v volitve. Glede pisanja; inozemskega časopisja, da jugoslovenska država zbira čete ,na italijanski meji, je Radić izjavil: To je neumnost Opozoriti pa je treba, da so pri nas ljudje, ki mislijo, da je naše stališče zaradi pogodbe med Rusijo in Turčijo oslabljeno ter da odslej Italija ne bo več iskala svoje ekspanzije proti Turčiji, ampak v naši kraljevini.«
Opraftnje železnic v Jugoslaviji
Izjave prometnega ministra na konferenci v Beograda
BEOGRAD, 16. (Izv.) , V svečanostni dvorani beograjske univerze je bila danes dopoldne otvorjena konferenca, ki ima nalogo, da definitivno izdela načrt .železniškega omrežja za celo ju-goslovensko državo. S posebno pozornostjo je bil poslušan otvoritveni govor prometnega ministra dr. Jovano-vića, kUje poudarjal, da je politično ujedinjenje jugoslovenske države že končano, da pa je treba izvršiti še gospodarsko ujedinjenje.	. t
Za popravo starih prog 3© prometni minister doslej izdal 620 milijonov dir Tiarjev. Izgradilo se je 767 km novih železniških prog, za kar se je uporafcilo 914 milijonov dinarjev. Gledati je treba predvsem na to, da dobita Se Vojvodina in Slovenija še boljše zveze z morjem, kakor jih imata sedaj. Skrbeti pa bo tudi treba, da dobi Dalmacija di-
rektno zvezo s prestolico, s čemer jo V tesni zvezi tudi problem takozvane jan (iranske prog©. Nove proge bodo pok sebno važne ne le v gospodarskem* temveč tudi v strategičnem pogledu. *
Obmejne konvencije med Jugoslavija j in Romunsko .pred narodno skupščino
BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes dopoldne* se je vršila seja narodne skupščine, na kateri se je razpravljalo o obmejni1 konvenciji z Romunijo.	,
Rabindranath Tagore v Zagrebu
ZAGREB, 10| Včeraj dopoldne in V soboto zvečer je nastopil v veliki dvorani Hrv. glabenega zavoda sloviti indijski pesnik in( mislec Rabindranath Tagore. Tudi včeraj je bila dvorana prav tako, kakor v soboto, zasedena do ^zadnjega; kotička, ^več sto ljudi pa jo moralo oditi, ker so biLe vstopnice razprodane že v predprodaji.
Veliki pesnik j je imel kratko predavanje v angleščini, nato pa je čital v bengalščini nekatere speve iz svojega «Vrtnarja». Illjub temu, da ogromna večina ni razumela predavanja, bengalskih pesmi pa sploh niliče (dr. Hin-'ko Hinković je \prebral pred čitanjem hrvatski prevod), je zapustil Tagore v ■slušateljih neizbrisljiv vtis močne osebnosti, kakor je Evropa nima.
Tagore se je pri raznih zagrebških intelektualcih informiral o razmerah v Jugoslaviji. Odpotoval je opoldan v Beograd. Namerava baje tudi še v Romunijo, odkoder bo krenil, če mu bo zdravje 'dopuščalo, v Rusijo, kjer mu že pripravljajo lep sprejem.
Narodna banka v Beogradu
BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes se,je zaključilo zborovanje glavnega in upravnega odbora Narodne banke. Na inicijativo nekaterih beograjskih manifak-turistov je sklenila Narodna banka povabiti tudi ostala trgovska udruženja, Vaaj zahtevajo od svojih konsumentov menice.	__,
Krvav incident v Parizu
Francoski fašisti napadli uredništvo /nacionalističnega lista
PARIZ, 16. Med francoskimi fašisti, ki jih je zbral Valois okrog lista «Nou-veau Siecle», in4 med monarhističnimi nacijonalisti pri «Action Fran9aise» vladajo že dolgo hude razprtije. Valois je pripadal namreč še pred nedavnim k nacijonalistom, a se je pozneje odcepil in skušal ustanoviti fašistovsko stranko. . Tega pa mu «Action Fran-yaise» nikakor noče odpustiti.
Pred par dnevi je ta list na oster način napadet voditelja fašistov Valoisa. Očital mu je, da je navaden agent-pro-vokater v službi vlade. Na ta očitanja so uredniki nasprotnega lista «Nou-veau Siecle» odgovorili z grozilnim pismom, v katerem so zahtevali, da nacijonalisti takoj prekliče j o trditve, ki so jih bili napisali v svojem listu. Možje okrog «Action Franca ise» se pa groženj niso ustrašili. V naslednji Številki lista so obsuli Valoisa s še hujšimi ipridevki. To je glavarja modrih srajc (na Francoskem nosijo fašisti modre srajce) hudo razjezilo. Zbral je štirideset pristašev ter jim naročil, naj .napravijo kazensko ekspedicijo proti uredništvu nacionalističnega lista.
In res so se zvečer fašisti odpravili na pohod. Z revolverji v rokah so vdrli v uredniške prostore lista «Action Fi*an9aise». Ker niso aiašli glavnega urednika, so se spravili nad pohištvo. V uredništvu se je nahajalo kakih sedem nacijonalistov, ki jih jo nepriča/-kovani in neobičajni napad jako presenetil. Šele čez nekaj časa so spet prišli k sebi in pričeli reagirati. Ta reakcija pa je bila bolj nedolžne sorte: po zraku so leteli tintniki, pepelniki, knjige itd. Naenkrat pa je počil strel, ki je bil znamenje za pravcato bitko, ki se je vnela med nasprotniki po sobah in hodnikih. Oddanih je bilo kakih dva^ najst strelov. Enega izmed pristašev Valoisa je krogla zadela v prsa, nakai; so jo napadalci, ki so imeli še dva druga ranjenca, urno odkurili.
Napad se je izvršil v veliki naglici, umik pa v še večji, kajti policija, ki je prihitela Jna lice mesta, ni našla nobe* nega napadalca več.
Glede prvega strela, ki je bil pravt vzrok bitke, i se «Nouveau Siecle» izgovarja, da se je sam od sebe izprožil re* volver, ki je ležal na tleh.
Policija je uvedla preiskavo.
Romunska kraljevska dvojica
bo obiskala Rim
BUKAREST, 16. (Izv.) Kakor se zatrjuje v tukajšnjih krogih obišče romunska kraljevska dvojica Rim najbrž v mesecu januarju prih. leta. Romunski kraljevi par bo gost italijanske kraljevske dvojice, ki bo ekoro gotovo 2e tekom prihodnjega letal povrnil obisk v BukareŠtu.
Posojilo v znesku 200 milijonov lir, katerega je dovolila Italija Romuniji, bo uporabljeno skoraj izključno za naročila in nakup raznih italijanskih izdelkov, med katerimi so rušilcl, letala in lokomotive na nafto. Med tem so se pričela tudi pogajanja za bolj izdatno in rednejSe gospodar* sko sodelovanje med obema državama, j
n.
•EDINOST*
V Trstu, dne 17. novembra 1926.
$OT£in&a d belgijski olodl
Finančni minister Franqnl odstopil
PARIZ, 16. Belgijski finančni minister FrajKjui je včeraj podal ostavko. Ostavka ni prišla nepričakovano, kajti minister je bil še pred izvedbo fin. reforme izjavil, da se 'bo umaknil iz vlade, ker mu njegovo slabo zdravje ne do-
Torftl zunanji minister
o sestanku v Odesi
BERLIN, 16. Po razgovoru s Clčeri-nom je turški zunanji minister Tevfik Rušdi beg podal / ruski brzojavni agenciji naslednje izjave:
«Odnošaji med Rusijo in Turško so več kot prijateljski; bratski so. S tiče-
voljuje, da; bi se še naprej .posvečal, rinem sem obširno razpravljal. Razgo-
napornemu delu v vladi.
Prišlo je tako do .rekonstrukcije v vladi. Finančne posle je prevzel Ou-tard, minister za kolonije pa je postal liberalec jPecher.
Težave francoske vlade
PARIZ, 16. (Izv.) Radi nedeljskega govora min. Marina, ki je ostro napadal kartel levice, je nastala v francoskem ministrstvu za narodni sporazum občutna notranja kriza, katero pa se bo najbrže posrečilo premagati brez nikakih prememb v dosedanjem sestavu vlade.
Nemiri v Dublinu
DUBLIN, 16. (Izv.) Tekom današnjega dneva so prišla iz raznih mest poročila o oboroženih napadih na stražnike in vojake, pri čemer je bil eden narednik ubit, mnogo stražnikov pa ranjenih. Policija in vojaštvo so na delu, da zatrejo vstaško gibanje povsod, kjer se je pojavilo.
va-rjala se nisva samo kot zastopnika dveh držav, temveč tudi kot prijatelja, kijju veže že šestletno prijateljstvo. Od-nošaji med ZSSR in turško republiko se bodo po sestanku v Odesi gotovo močno okrepili. Turčija ne Jx> izpre-menila svojih dosedanjih smernic zunanje politike. Pripravljena je živeti v prijateljskem razmerju z -vsemi državami, vendar pa ne bo predpostavljala zapadnih vlasti vzhodnim-«
Rusko zunanje ministrstvo je objavilo komunike, v katerem dementira vesti o skorajšnji sklenitvi azijskega bloka.	_.
Vihar na morju
PARIZ, 16. Agenciji «Radio» poročajo ,iz New-Yorka, da divja na Atlanti-škem ocenu hud vihar. Parniki vozijo z velikimi zamudami. Mnoge ladje, ki bi bile morale že predvčerajšnjim prispeti v New-York, niso še prijavile svojega prihoda;.
sta izvršila izvedenca doktorja Ferrari in Xydias; prisostvoval ji je kraljev prokura-tor dr. Rocchelli. Izvedenca sta dognala, da je smrt Botteri-ja nastopila skoro hipna radi izkrvavenja, ker mu je bila prerezana arterija pod ključnico. Niti takojšnja zdravniška pomoč ne bi mogla odvrniti katastrofe.
Po raztelesenju je bilo truplo, ki so ga položili v belo ptrepleskano in z zlatom obrobljeno krsto, prepeljano v stanovanje pokojnika na Corso Garibaldi št. 11, kjer •o krsto položili na mrtvaški oder. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 15. uri.
Morilec Appel se Še vedno nahaja v zaporu na orožniški postaji v ulici Sanita. Njegovo duševno stanje se ni izpremenHo; nesrečnik blebeče skoro neprestano o preganjalcih in ne odgovarja na vprašanja; od časa do časa se megla blaznosti za hip razblini v njegovih možganih in tedaj ga posili krčevit jok. Izvedenci, ki so ga včeraj preiskali, so neovržno dognali, da je nesrečnik blazen, in sicer da boleha na maniji preganjanja. Dalje se je tudi izkazalo, da je bil Appel svojčas priden delavec in je šele pred kratkim začel kazati znake duševne zmedenosti. Ni pa še dognano, ali je k temu pripomogel kokain, kateremu je bil baje Appel udan.
Tragičen
nja, da izhaja že iz aktov, da je Dekleva bil pijan, kar mora sodišče upoštevati. — Vrhu tega se Žaljivka ne sine smatrati za 'tako nevarno, ker ima popoln značaj nekega lokalizma, ki je zelo v rabi v nekaterih krajih Italije in ne more že radi dejstva, da Dekleva ne pozna skoro nič italijanščine, biti smatrana kot tako ostra žaljivka Smatra tudi, da bo zamoglo sodišče v interesu stvari same razsoditi s kolikor mogoče veliko obzirnostjo napram obtožencu, ako upošteva dejstvo, da je isti pošten družinski poglavar in priden delavec.
Sodišče obsodi Deklevo na tri mesece in tri dni zapora in na 250 lir globe.
Podknpljenje javnega organa in tihotapstvo
Zanimiva razprava proti krčmar j u Čer-n igo ju Francu in proti davčnemu podbri-gadirju Feretti Cataldu, obtoženima tihotapstva in medsebojne korupcije, je imela danes svoj epilog.
Obtoženca sta: čarnlgof, da je v noči 27. novembra 1925 skušal z denarjem podkupiti finančnega podbrigadirje, [kateremu je izročil L 1300 kot znesek, ki je dovedel poslednjega do tega, da je dal dovoljenje za prehod dveh kamionov vina,
DNEVNE VESTI
Sretasja v storili pokrajinah
Vse polno naših ljudi je usoda raztrosila v stare pokrajine Italije. Mladi fantje so vojaki, dekleta služkinje in guvernante, možje in očetje železničarji, vojaki, delavci, trgovci. Nihče nima časa, da bi se za vse te zmenil, oni sami ne morejo drugih obvestiti, kdaj gredo in kam. Gredo pač in «kar bo, bo!» Pa se zgodijo čudni slučaji tam doli v tistih slavnih, starih mestih, ki se najdejo naši ljudje kar sami ob sebi. Slučaj jih privede skupaj. Tako nam piše nekdo:
Bilo je v Rimu in smo šli iz vojašnice po ulicah. Vojaki nimamo denarja, pa hodimo po ulicah sem in tja, da zapravimo tisti prosti čas. In tako sva pohajala, moj prijatelj in jaz, po mestu in privozi nasproti vojak neke druge kompanije in regimenta, ki ga nismo nikdar videli in ga tudi ne poznali. Vozil je na kolesu. Smola: sprednja pnevmatika mu poči. Moj prijatelj, nič hudega sluteč, se hoče takoj po-norčevati iz nesreče, pa pravi, čisto go-goiov, da ga oni drugi ne razume, po slovensko: «Aga, al' ti je pučlu?» — In tisti smolasti kolesar dvigne glavo, pa čisto mirno in kot da se samo ob sebi razume, odgovori: «Prmejduš, pučlu je 1» — Seveda smo bili drug drugega veseli in sva potem s prijateljem pomagala popraviti kolo. Ko tako popravljamo tam sredi ceste in se smejemo pa govorimo tisto našo toplo slovenščino, pristopi k nam lepo dekle pa
da se z 10.20 mod. vode proizvede padec 257 m srednje imenske sile 3495 HP v centrali na Logu.
5. Izkoriščanje Soče nižje od Sovodnji z Zadnjico ter odtoka centrale na Logu s tem, da se uporabi 24.25 mod. vode s padcem 178 m srednje imenske sile 5755 HP v centrali Pod Klancem.
S. Izkoriščanje Lepenjščice v občini Soča s tem, da se odvzame 270 mod. vode in proizvede s padcem 159 m srednjo imensko energijo 500 HP v lepenjski centrali.
7.	Izkoriščanje Soče s tem, da se v soteski pri čezsoči zajezi dolina, ustvari umeten rezervoir ter se napelje vanj odtok bovške centrale ter dveh potokov ter proizvede tako s 170.94 mod. vode ter padcem 168 m srednjo imensko sik> 3&295 IIP v trnovski centrali.
8.	Izkoriščanje Nadiže in njenega pritoka s tem, da se zajezita in odpelje njiju voda do Trnovega, kjer se proizvede z 15.83 mod. vode in padcem 103 m srednjo imensko silo 2174 HP v trnovski centrali.
9.	Izkoriščanje potoka Glina pri plužen-skem vodopadu v bovški občini s tem, da se porabi 4.50 mod. vode s 70 m padca ter tako proizvede srednjo silo 420 HP v plu-ženski centrali.
i C. Izkoriščanje potoka Učeja z uporabo 5.48 mod. vode ter 249.50 m padca za srednjo imensko silo 1823 HP v centrali na Žagi.
11. Izkoriščanje reke Soče od Trnovega naprej ter odpel java 244.80 mod. vode do
... .	,	, ki sta _____________bila njegova last. Feretti je obdolžen zlo-
Predvčerajfcnjim zjutraj se je "dogodila £ina.v smislu 173. čl. kazenskega zakoni-
i železniški progi med Sežano in Opčina- i .-1?_?iC*r 'da Jj> pod lstimi okolnostmi
istodobno za denar zanemaril svojo
na železniški progi med Sežano in Op čina mi grozna nesreča, pri kateri je izgubil življenje železniški čuvaj Pasquale Po-lesi. Okoli &30 se je Polesi mudil po službenih opravkih pred čuvajnico št. 826, ko je nenadoma privozil osebni vlak št. 704. Polesi se je umaknil na bližnji tir, pa radi megle in ropota ni zapazil, da se po tistem tiru bliža iz nasprotne smeri brzo-vlak Orient-Express. Predno se je zavedel nevarnosti, ga je lokomotiva zadela od strani in ga treščila kakih 10 metrov daleč. Strojevodja, ki je zapazil nesrečo, je takoj ustavil vlak in priskočil nesrečnemu čuvaju na pomoč. Toda siromak je bil že mrtev; podlegel je smrtnim
m
dolžnost in s tem pripomogel Cernigoju do vtihotapljenja omenjenega vina. Cernigoj priznava dejanje v celoti, pove pa, da je imel namen pravilno obdačiti vino, kar pa radi pozne ure ni bilo mogoče. Dal je Feretti-ju na prigovarjanje poslednjega 1300 lir ,katere mu je Feretti ob nepričakovanem prihodu kontrolorja Rocco še isti večer vrnil. On ni imel namena vino vtihotapiti, kajti znano je, da je to na poti iz Žavelj nemogoče; in sam ne ve kako da je Feretti-jevo ponudbo sprejel. Finančni stražnik Furlanič Anton pove, da je usod-
notranjim i nega večera prišel k njemu Feretti ter ga poškodbam, ki jih je zadobil pri sunku in	,de?arj?^da ** mo!
tudi kot da je doma v Gorici na Travniku, i ^^VtolSiil^SSS " Pr°iZVeđe povpraša čisto mirno, kje da je ta in ta j ^stupna Ired^ s^ proi^odljiva v 9 za-
bo znašala
^^P^Hr^^/t^n^in^ol!!;,^ jaJtlTi \ tesnih električnih centralah znamenito. In se lepo domenimo tam sredi \ Qi m imenskih HP
ceste v tistem jeziku, ki ga govore tam ob _r	. . . ,	" _ .
Soči, o dotični ulici in pa o njenih poslih Dovoljenje je izdano za 60 let, ki pričnejo
v Rimu. Došla je k svoji družini, ki je tam teci z dnem pričujočega odloka, ter je pod-
naseljena že eno leto. Pa je prišla en danlrejeno predpisom posebnega disciplmarne-
prej v Rim, kot je sporočila, da pride, inf?a pravilnika z dne 24. avgusta 1925. Pla-
1 čati se mora letni kanon v znesku L 323.136,
jc ni nihče Čakal na postaji. Zdaj pa išče že ves popoldan ono ulico. Mi smo ji takoj zvesto pomagali in jo spremili na njen novi dom, pa smo še tam naredili znanje in srno večkrat tja zahajali. Dekle je bilo že tako naše in domače, da se celo sramu, da hodi z vojakom po mestu, ni znebila. In tisti strah je precejšnja naša pristnost.
Sam pri sebi pa sem mislil vesele misli; «Glej, še pod tem vročim solncem večnega mesta smo enaki in zvesti. Ce več ne, vsaj četvero nas je še!» —
Nekaj podobnega nam pišejo iz Livorna. Podobno je le radi tiste naše posebnosti, ki hodi z nami v svet kamorkoli. Tam je mnogo naših železničarjev. Po vsem mestu so .raztreseni na stanovanja, so na glavni in drugih postranskih postajah in stražnicah. Žena nekega takega železničarja gre nekega jutra v trgovino zelenjave ter tam najde še neko drugo žensko, ki je že nakupila. Započneta pogovor, seveda v italijanščini. Ko ona prva odhaja, ji pade pradižnik iz naročja. Nerodnosti in neprijetnosti se zave s čisto kratko besedo: «Hudirja!» Druga, ki je prišla zadnja, ji takoj priskoči na pomoč in ji prav po slovensko pove, da so paradižniki nerodna stvar. Tu sta se ženi spoznali in sta se bili zelo veseli. Šli sta skupaj domov in se pozneje pogosto obiskujeta.
Naši ljudje so tudi rože nesli s seboj v nove kraje v Italiji in jih postavili tam na okna svojih stanovanj. Naša dekleta in žene ljubijo izmed rož najbolj raznobarvne naglje. V ponos so našim dekletom, v veselje fantom, ki so na naglje v gumb-nici ponosni. Tisti domovi tam doli v globokih pokrajinah so v prvem času dobili čisto slovensko lice prav radi teh lepih nagi je v.	_
Dovoljenje za izrabo vodnih sil v tolminskih Gorat
Kralj je podpisal na predlog državnega podtajnika za javna dela sledeče dovoljenje italijanski elektroželezniški družbi za izrabo vodnih sil v tolminskih Gorah:
1.	Izkoriščanje vodne sile rabeljskega je zera s tem, da se zapre njegov odtok Slica, dvigne, vodno površino ter odpelje 13.75 mod. vode skozi predor pred Predilom, pritegne še 0.645 mod. vode predilskega potoka in proizvede s padcem 412 m imensko srednjo silo 7730 HP (konjskih sil) v loški centrali.
2.	Izkoriščanje vode potoka Možence s tem, da se odvzame 3.74 mod. vode in proizvede s padcem 184 m srednjo imensko silo 918 HP v baški centrali
3.	Izkoristi se potok Koritenca,* njen pritok Banšica, dalje odtok loške centrale s tem, da se zajezi koritenška dolina, ustvari velik umeten rezervoir in odpelje s padcem 74 m srednjo silo 67.87 HP v bovški centrali.
4.	Izkoriščanje SoČinih izvirkov in potoka Zadanjice v trentski občini, s tem,
ki prične potekati takrat, ko poteče rok, določen za izvršitev del prve dobe; L 782.676 letno za drugo dobo in L 133.856 za tretjo dobo in ves ostali čas dovoljenja.
Odbije se pa prošnja italijanske elektro-železniške družbe za izrabo potokov Tolminke in Zadlasčice.
Odbijejo se tudi prošnje vseh ostalih tekmecev.
Naš minister državni tajnik za javna dela je pooblaščen ukrepati glede izvršitve pričujočega odloka.
V Sv. Ani di Valdieri, dne 6. avg. 1926.
podp. Viktor Emannel podp. Volpi. _podp. Giuriati 9
Zaplemba <Na$ega glasa*.
Zadnja — novembrova — Številka revije «Naš glas» je bila zaplenjena. Organi javne varnosti so zasegli v tiskarni vse izvode — nad 500.
Predavanje prof. Garfno Canina.
Rektorat kr. trgovinske univerze sporoča, da se bo vršilo otvoritveno predavanje «Princ obnovitelj in predhodnik: Ema-nuele Filiberte», katero, je imelo biti povodom otvoritve akademskega leta 1926 -1927, v četrtek 18. t. m. na tukajšnji univerzi. Začetek ob 18. uri. Vabila, ki so bila razposlana za otvoritev, veljajo tudi za to predavanje.
nato pri padcu. Pozneje se je podala na lice mesta sodna komisija, nakar je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico na bližnje pokopališče.
Razne nezgode
11-letni Henrik Pittano, stanujoč v ulici Petronio št. 22, je hotel sinoči naliti doma petroleja v gorečo svetilko, toda pri tem spravilu se je petrolej vnel in zagorel z velikim plamenom, ki je dečka hudo opekel po obrazu in eni ^oki. Njegov 12-letni brat, ki je stal poleg, je pa k sreči ostal nepoškodovan. Domači so spremili nesrečnega dečka v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti — ako ne bo kaj hujšega — najmanj 3 tedne.
—	Pri delu na pomolu št. IV. v prosti luki Duca D'Aosta je 24-letni težak Ivan Pisano, stanujoč v ulici S. Marco št. 33, včeraj popoldne prišel z desno roko pod kolo vozička za prevažanje materijala in; pri tem zadobil tako hude poškodbe, da je moral iskati pomoči v mestni bolnišnici. Na lastno željo je bil nato mladenič prepuščen domači oskrbi. Ozdravil bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v dveh tednih.
—	V spremstvu tete Josipine Cigoletti je sinoči prišla iskat pomoči v mestno bolnišnico 5-letn'a Ida Cozzetto, stanujoča v ulici S. Marco št. 14; bila je hudo o-praskana po hrbtu in desni nogi. Cigolet-tijeva je povedala, da je dekletce prišlo predsinočnjim pod neki vojaški motoci-kelj, ko je šlo v njeni družbi po ulici S. Giacomo in Monte. Ker poškodbe niso bile nevarne, je bila mala Ida prepuščena domači oskrbi.
Žalosten epilog samomorilnega poskusa.
Včeraj popoldne je umrla v mestni bolnišnici 49-letna zasebnica Emilija Kenda, o kateri smo poročali, da je v nedeljo zvečer zavžila v svojem stanovanju v ulici Tigor 10 pastilj jedkega sublinata. Kakor znano, je nesrečno žensko gnala v sinit bolezen.
Oblasti so se zbale prevelikega ljudskega vznemirjenja ter zablode in so odpeljale začasno Lavrenčičevo v umobolnica
DOL PRI AJDOV&6INI Pogreb I. Velikonja.
V soboto 13. t. m. smo spremljali k večnemu počitku gozdan'a Ignacija Veliko-oja, očeta slovenskega pisatelja Nartet* Velikonja. Pogreb je bil za naše kraje sijajen. Obilna udeležba domačinov in tay cev pri pogrebu priča, da je bil rajni jako spoštovan, daleč naokoli priljubljen. Bit Je tudi priden gospodar in dober oče. Radi borne gozdarske plače se je moral borit: z mnogimi težkočami, da je vzdrževal družino in izšolal dva sina, ki sta oba vneta narodna delavca.
Pokojnik je služboval zadnje Čase svojega življenja na Lokvah Tu je zbolel in se zatekel v bolnišnico v Gorico, kjer je po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo di> šo. Njegovi zemski ostanki so bili prene-lajni v rojstno vas, kjer je pokojnik želel biti pokopan.	»
BORZNA POROČILA
Trst, 16. novembra 1926.
Amsterdam 975-995, Belgija 335-345, Francija 82-83, London 118.25-119.25, New York 24.35-24.60, Španija 365-375, Svic^ 465-475, Atene 30-32, Berlin 580-590, Buka-rešt 13-14, Praga 72.25-73.25, Ogrska 0.0335-0.0350- Dunaj 345-3G0, Zagreb 43.50-44.25,
Uradna cena zlata (15. 11.) 468.32.
Vojnoodšk od ninske obveznice «»5.50.
čal. Toda on je takoj obvestil došlega nadzornika. Feretti noče vedeti o 1300 lirah ničesar. Pravi, da je dovolil, da se komio-na premakneta le zato, da ne ovirata cestnega prometa.
Škoda, ki jo trpi davčna zadruga, dosega svoto Lir 2751 in 45 vinarjev.
Državni pravdnik zahteva za Ferettija 1 leto in 6 mesecev kazni in 27500 lir globe. Za Cernigoja 6 mesecev zapora in 8254.55 globe.
Brani Cernigoja od v. Kersich, ki zahteva za svojega varovanca popolno oprostitev, ker ni on glasom izpovedbe prič skušal podkupiti Ferettija, pač pa je poslednji Cernigoju napravil ponudbo. Vrhu tega je bil Cernigoj pijan. Ne more se Cernigoj torej obsoditi na podlagi čl. 173., ker manjka za aplikacijo istega glavni moment, to je namen korupcije.
Feretti-ja brani- od v. Dino Berton, ki zastopa popolnoma negativno stališče istega T"*A in skuša dovesti sodišče do tega, da ob- f.e2ne P°slcl! sodi oba obtoženca le radi poskusa zločina.
Sodišče sprejme le deloma teze obeh zagovornikov in obsodi Feretti-ja na osem mesecev zapora, 500 lir sodne globe in na od zakona predvidevano globo L 27514.50, Cernigoja na pet -mesecev zapora, 166 lir sodne globe in 5502 liri užitninske globe. Oba sta vrhu tega izključena za dobo enega leta iz vseh javnih služb.
Oba zagovornika sta vložila priziv.
Ob priliki srebrne poroke
Rana in Terezije Jerič (Um)
čestitajo hvaležni otroci Ivan, Fran, Antonija, Pavel In Danica. Trst-Sv. M. M. spod. 17. novembra 1926.
MALI OGLASI
BEIUTHCHĐ GL :" .;
UČENEC za trgovino jestvin od 14 do 15 let star, iz mesta, vešč slovenskega in italijanskega jezika, "" išče. Fr. Renko, via Istria 66	1735
GLASOVIR. Lekcije se dajo začetnikom, pri tržaikem upravništru.
Naslov. 173 6
AKADEMIK daje lekcije iz vseh predmet crv vseh šol. Naslov pri tržaškem upravništvu. (1"737|
UGODNA PRILIKA« Proda se takoj v zelo do-
brem stanu popolna oprava za trgovino jestvin. Miren pri Grabcu, gostilna.	173fl
PRODAJA se pohištvo po najnižjih ccnah, novo in staro, spalni divani, šušte, blazine, železne postelje in posteljice. Gorica, Via Duomo, pod
liko cerkvijo.
1739
NOVA ZALOGA POHIŠTVA. Najnižje cenc.
in posteljice, Suštc, blazine, spalni divani itd. Trst, Via Carlo Stuparich 8, pri bol-j niš niči.	1740
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG
16. t. m.
Trg precej slabe ji od včerajšnjega in ni v bistvu nudil nič novega.
Kupčija s krompirjem je še vedno glaven vir tržnega življenja. Pozna se že pozna jesen. Cene so bile sledeče: Zelenjavi*: radič 240—400, pesa rdeča 70—100, pesa bela 70—90, malancane —.—, paprika 150—250, buče 350, grah —, krompir 60—80, fižol v stročju 300, zelje belo 80—100, karfijoli 80—100, vrzote 60— 80, čebula 50—80, paradižnik 200—220, česen 250—320
Sadje: jabolka 60—280, hruške 120—400, kostanj 60—160, grozdje 200—500, limone 30—35 lir za zaboj.
Tržaško sodišče
Žaljeni« prvega atiniatra.
Včeraj se je moral zagovarjati pred tuk. kazenskim senatom Filip Dekleva iz Šempetra na Krasu radi žaljenja prvega ministra in organov javne varnosti. Obtožen je, da je prvo nedeljo v preteklem mesecu v neki domači gostilni na poziv miličnikov Osvaldella in Kerševana (žrtev zadnjega
SPORT
S. K. SPARTA — GORICA
Jutri v četrtek ,zvečer ob 8, uri v društvenih prostorih sestanek vseh atletov in atletk. Obenem se vabijo vsi oni, ki imajo veselje do lahke atletike, da se poinoštevilno udeležijo sestanka.
Kom. lahke atletike.
S. D. ADRIA
Danes izredno važna odborova seja. Naj nihče ne manjkaj
GLYKOL. Ker je v zadnjem času popraSevanjc po tem izdelku močno nar&sllo, se je odločila Lekarna Castellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42 pro^ dajati ga v večjih steklenicah, tako da zadostuje za popolno ozdravljenje 6 steklcnic. Cena stekle-niči je L 8.50.	1716
BABICA,
slovensko.
avtorizirana, sprejema noseče. Govori Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-15
1517
Vesti z Goriškega
O bolnici iz Sciacca.
Vse italijansko časopisje s samim «Cor-riere della Sera» je pisaio dolge Članke o nekem dekletu Lavrenčič v vasi Sciacco v videmski pokrajini. Neka liuda bolezen ji je zapustila sledove, tako da je imela Lavrenčič vizijonarna zamaknjen j a. Ljudje tam okoli so začeli govoriti o Čudežu, o svetništvu. Kmalu so začeli romati tisoči v vasico Sciacco. Kot zubelj plamena
bombnega atentata v Šempetru na Kra-'je šel glas o čudežnem dekletu po /urlan-
su), da jim radi pijanosti sledi, odgovoril skrajno žaljivo za režim in za prvega ministra. Dekleva se brani s popolno pijanostjo in se ne spominja ničesar. Miličnik Osvaldella pravi, da je bil Dekleva sicer pijan, vendar pa pri polni zavesti, kajti
eki pokrajini. DoznaJe so zanj oblasti in doznali seveda tudi žurnalisti. Odposlanci vseh večjih italijanskih listov so se zanimali za ta slučaj in prispeli na lice mesta. Tudi nas je zanimala ta bolnica, v kolikor je nosila v čisto furlanski vasi tako
Predno prodate
KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREČKO
obiščite zlatarno
d S Efi&S9!BS^G Via Msztlnl žt. 43
kjer dobite najvišje cene. — Kuoujem listke mestne zastavljalnice.	1140
1!
ura
se I
libO
Šola za spopolnitev. Tečaji od L 100.— naprej.
Trst — Corso Geribaldi it. 9. vrata 6.
poskušal mu je štirikrat ubežati in se na- j lep, nepokvarjen slovenski priimek. Poiz-posled celo postavil po robu. Zaslišan je j vedovali smo na raznih straneh ter izve-tudi Smrdelj Jakob, krčmar, ki pove, da j vedeli, da je ona Lavrenčič slovenskega je tistega večera prisostvoval prepiru pokoljenja. Doma je bil njen oče iz Meii-
KRONE!
med obtožencem in njegovim očetom ni pa slišal omenjenih žaljivk. Državni pravdnik dr. Arbanasicb zahteva za Deklevo desetmesečen zapor in 1000 lir globe. Bra-
e pri Subidu, slovenske vasi furlanske občine Attimis, a se preselil v Sciacco, kjer si je kupil posestvo. Verjetno je, da so bili njeni dedi iz bližnjih Logij v breginjski
Iz triaikega življenja
Po grozni tragediji v starem i Tinplo nesrečne žrtve prepeljano na dom.
— Pogreb so bo vriil danes
Grozni dogodek na trgu Cavana, o katerem smo včeraj izčrpno poročali in ki je vzbudil v mestu tako globok odmev, bo imel danes svoj žalosten epilog s pogrebom mlade žrtve, dijaka Glauca Botierija. Včeraj zjutraj ob 9. uri je bilo truplo nesrečnega mladeniča raztelešeno v mrtvašnici mestne bolnišnice; žalostno operacijo
ni Deklevo odv. Padova, ki predoča sodni- i občini, kjer je pravzaprav domovina Lakom duševno stanje Dekleve in pripomi- vrenčičev.
triljanli, platin. ZD-Me zlate kamaJa
zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — urarna
Trst, via Nasilni 4C U19
PODLISTEK
JUL.ES VERNE:
(I6J)
Skrivnostni otok
Inženir se ni motil. Ze se je pokazoval is valovja gornji del dupline. Tam je žica zavila in izginila v skalnato duplino.
Cir Smitb se je vrnil k tovarišem in jim rekel:
«V eni uri bo pot odprta.*
—	Torej potem Je tam duplina? je vprašal Pencroff.
—	Ali ste sploh o tem dvomili? je odvrnil Cir Smith.
—	Toda ta jama bo do neke višine napolnjena z vodo, je pripomnil1 Harbert.
—	Ali pa bo tudi popolnoma na suhem, je odgovoril Cir Smith, in tedaj jo prehodimo peš; če pa ne bo tako, potem bomo našli kako prevozno sredstvo.»
Minila je 5e ena ura. Ob največjem dežju so vsi stopili doli k morju. V teku treh ur je voda padla za petnajst čevljev. Obok je bil zdaj kakih osem čevljev nad morsko gladino. Bil je podoben mostnemu loku, pod katerim se je valila peneča se voda.
Inženir se je nagnil naprej in videl, da je na valovih plesal nek črni predmet. Potegnil ga je k sebi.
Bil je Čoln, ki je bil privezan z vrvjo na neko kleč v notranjosti jame. Čoln je bil iz pločevine. Dve vesli sta ležali pod klopmi.
*Vkrcajmo se,» je rekel Cir Smith.
Takoj so stopili naseljenci v čoln. Nab in Ayrton sta sedla k veslom, Pencroff h krmilu, Cir Smith pa je stal na sprednjem koncu Čolna in stoje razsvetljeval z bakljo pot
Obok« ki je bil spočetka nizek, se je hkratu dvignil; toda ker je bilo zelo temno in je baklja slabo svetila, niso mogli preceniti obsega jame ne po dolgosti in širo-kosti in ne po višini V tej podzemeljski bazaltni stavbi je vladala svečanostna tišina. Od zunaj ni prihajal noben glas notri in celo grmenje ni moglo prebiti debele jamske stene.
Take ogromne, v geološki dobi nastale votline, se dobe na marsikaterih točkah zemlje. Nekatere so popolnoma napolnjene z morjem, druge pa skrivajo v sebi cela jezera. Tako na pr. Fingalska jama na otoku Staffa v Hebridskem otočju; jame Mor-gat v zalivu Donarnenez v Bretagni; jame
Bonifacija na Korziki; Lyse-Fjord na Norveškem; ogromna Mamutova jama v Ken-tucky, ki je 500 čevljev visoka in kakih dvajset milj dolga 1 Tako je narava na mnogih mestih zemeljske krogle izdolbla take votline, ki jih človek občuduje.
Ali je segala jama, v kateri so bili zdaj naseljenci, do sredine otoka? Četrt ure je čoln plaval v ovinkih dalje, ko je Cir Smith vzkliknil: «Bolj na desno voziti 1» Čoln je izpremenil smer in je skoraj drsal ob skalnati steni. Inženir je hotel pogledati, če je žica še vedno po njej napeljana.
Napeljava je bila še videti na posameznih skalnatih grčah.
»Naprej torej 1» je rekel Cir Smith. Vesli sta se zopet potopili v Črno vodo in čoln se je pomikal naprej.
Vozili so se tako še kake četrt ure ter prevozili od jamskega vhoda približno po) milje, ko se je Cir Smith zopet oglasil: »Stojte!» je rekel.
Čoln se je ustavil in našel jeci so opazil? bleščečo luč, ki je razsvetljevala ogromne votlino, segajočo v osrčje otoka
Šele sedaj so si mogli jamo natančneje ogledati.