The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn XIX. — LETO ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Nojs+arejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) AUGUST 4, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 183 ^fPlIBLIKANEC ^ohleva naglo odlo- MVRAČA KNOXO~ čZ/gCi gkde Španije VO TRDITEV ^'VŠi ?Un u ^»tin Hoover jevega . pravi, da dežela A ^ poti okrevanja nastopom Roosevel- vlade, kot trdi Knox. — John T. '»inistraclr Hooverjeve ad-Vedai j te dni javno po- »i „ ° f »rinja s trditva-podpred- ka Knova i polkoviii- jega g ! ^ trdil tekom svo-S°vora, da je "dno" leta dosegla ka že na^f Je Ameri- ""•^sketni, proti eko- ^ooseveitr, ° še pred '^^'kanci <5 izvolitvijo. Repu-^ je žp u radi bahajo. Drsijo, "odprainl" de- kancev žalost republi- Mtu_ umakniti Roose- ^vleči za 1 ' utegnil mrho ^zza tistega zaco-skrila katerega se ^0 1. "Jegovo slavno vla-^a sn . ■ ^^da Plynn pravi, Blumova vlada je pripravljena dobavljati orožje španski vladi, rajši bi pa videla, da bi Anglija in Italija pristali na strogo nevtralnost. Priprave za splošno ofenzivo na severni fronti na obeh straneh. i PARIZ. — Tukajšnji dnevnik I MADRID. — Vladne in rebel- Echo De Paris je odprto obdolžil Hitlerjevo Nemčijo, da vtika nos v španske notranje honiati- ne čete so včeraj koncentrirale svoje aktivnosti na severni fronti, kjer se utegne vsak čas zače- število brez , Qoklp" - • v. o Vse tal — ^ "J"" pravi, 2 dg. . ® trditve v navzkri-&0V8k% kažejo, da je tr- v Z j p.. jska aktiv- tekom stalno pa- «e je leta 1932 m takisto * lebi * 'aqptembq, * *too8^veIbt^ stvar ^ ? izvolitev go k ®va oKr ^eno a« 80 se začele ti. S tem seveda NQeT".', "'y™, '!« Je to T>«- zaradi sigur- ove izvolitve. U narasla vsled industrij- deal" H ^ ^ooseveltov Sn kot drugačnih Žfl. toda dejstva zati niok rs. Ij .''WWikaneo ali de-Vesu." dejstva a, <- Ver ^in ; Pa je treba dr- či Irž ' s Se je Hoo- kažejo, da je >ko vf'. ' štirimi k "»prijetnem btoi'ko'dop'^ "»e. To W ()dhod„ ' ko je po nje- Se 3 a finan' "a tla a- iz zgradba, ki bi bankirje in in- po&d%ga p^ IM )l0gp r" Jim zon^.«. " !'"■ / tov na ;®*»«ia ne ^(»r«- je in da je bila nemška bojna ti odločilna bitka, ki bo odločila ladja Deiitschland nalašč posla- usodo mlade republike. Fašistična v maroško pristanišče Cen- j ne čete so začasno odložile po-to, da je preprečila španskim j hod na Madrid in njihov pove-bojnim ladjam obstreljevanje | Ijnik gen. Mola je odredil sploš-rebelnih pozicij. Bombardiranje! no ofenzivo v smeri proti San rebelov z morja je bilo vsled te- j Sebastianu, katerega hoče iztr- ga odgodeno, ker so se španski vladni povel.jnilii bali, da ne bi granate zadele nemške križarke. Dnevnik Oevre pa poroča, da so prišle iz Italije privatne vesti, ki v jedru pomenijo, da Italija dalje pošilja bombna letala španskim rebelom. Te in druge vesti in obdolžbe, ki trče iz enega mesta v drugega, so silno povečale splošno napetost v Evropi, ki se trese od bojazni, da bo vsak čas izbruhnil nov vojni požar. ♦ » » PARIZ. — Francoski vladni predstavniki so dali razumeti, da je Francija pripravljena začeti dobavljati orožje in munici-jo španski levičarski vladi in da bo to storila, ako Anglija in Italija ne bosta kmalu pristali na strogo nevtralnost, ki bi pome- gati vladnim četam, da tako prepreči možnost napada na i svoje čete izza hrbta, kadar bo v ! teku nameravani poiicd proti; Madridu. Artiljerija na tej fron-; ti doslej zaradi težke megle ni še mogla stopiti v akcijo, ki je o-! mejena na spopade med izvid-, niškimi četami. i I Vladno poročilo pravi, da so | njene čete, ki skušajo iztrgati rebelom Zaragozo, zasedle mesto La Zaida, ki leži južno od Zaragoze, središča fašistične re-volte na severu. Vladni letalci so ponovno bombardirali mesto Palmo na Belearskih otokih ter povzročili veliko škodo rebelom. Lojalne čete, ki oblegajo Hue-sco, glavno mesto province istega imena, utegnejo vsak čas zavzeti to rebelno oporišče, ki se Slavni francoski letalec Bleriot umrl PARIZ. V nedeljo je tu umrl 64-letni Louis Bleriot slavni francoski avijator ki je 25. julija 190^ prvi preletel z letalom j 'Rokavski preliv, ki loči feancijo od Anglije. Dolžin^poleta je znašala 23 in milje in Bleriot je opra^ to pot v 38 minutah. S je bila neizpodbitno . ^#okazana praktična vrednost letala, ki je nato zabelo svojo zmagoslavno p^ po vsem svetu. Beriot pj^e ni zanimal samo-za avaatiko temveč tudi za avtomobile in je iznašel avtomc^ilsko luč, brez katere se-^vto ne bi mogel uveljavila. Njegov polet preko iokavskega preliva mu je t^aj pridobil slavo, ki ni bila^iič manjša od one, ki jo je^il deležen Lindberg, konapravil polet iz New %xka v Pariz. volilna gnana Ideja napredne revi-I je gre v klasje I Da imajo naši napredni rojaki I smisel za kulturo in kulturna ! prizadevanja, sta pokazala bra-i ta Joseph in Tony Kess, ki sta i takoj pokazala, da sta pripravljena pomagati, da se idejo napredne kulturne revije čim prej uresniči. Dasi kampanja še ni bila uradno otvorjena, je prvi prispeval deset dolarjev v usta-: novni fond Cankarjeve ustano- ' ve ter tako postal njen član, do- j čim je drugi plačal celoletno naročnino za "Cankarjev glasnik", katerega bomo začeli izdajati, čim dobimo tisoč naročnikov in dva tisoč dolarjev v ustanovni fond. Odbor se kulturno zavednima rojakama iskrena zahvaljuje in upa, da jima bodo kma-i lu sledili tudi drugi napredni Upanje za poravnavo spora v A. D F izginja Predsednik federacije Wm. Green izgubil upanje, da se bo doseglo mirno poravnavo spora, ki grozi razklati vrste ameriškega unijskega delavstva na dvoje. Pomožni delavski tajnik McGrady obupal in opustil vlogo mirovnega posredovalca. WASHINGTON, dne 4. avgu-*---^-- sta. — Včeraj se je tu začela obravnava proti upornikom, ki so organizirani v odboru za industrijsko unionizacijo, ki jo vodi eksekutivni odbor Ameriške de- RUSKI DELAVCI ZA ŠPANSKE TOVARIŠE lavske federacije, ki dolži upor- rojaki in rojakinje fn postali Čla-i™ skupino, kateri načeljuje a- gresivni vodja mogočne premo-garske unije John L. Lewis, da s svojo akcijo zanaša v federacijo dualni unijonizem. "Uporniki", Demokrats masinerija ni te kulturne ustanove in na-jročniki naše revije. Vsi^ki želite to že zdaj storiti, ste vabljeni, da se priglasite v uradu "Enako-jpravnosti" ali pa ob sredah zvečer od 7 do 9 ure v sobi št. 6, staro poslopje SND, kjer boste našli finančnega tajnika ustanove. Obenem sporočam, da se vso korespondenco na finančnega tajnika ustanove pošilja na naslov: 6409 St. Clair Ave. Finan- V Predsednik RcMevelt je dal v , . cm tajnik bo imel uradne ure uradni signw za začetek; vsako sredo zvečer od sedmih volilne bitla^ ki bo ne-; do devetih v sobi št. 6 v starem dvomno vroča in'poslopju SND. — Milan Medve- burna. nila, da se ne bi smelo dobavlja-, , . , ti orožja ne španskivladinitire-l^^haja^ tezkmi topovskim o- , , n J i- J . . I gnjem. Dalje so vladni letalci z belom. Poudanh pa so, da bi;° ......... C , , J .v. .J , J bombami razdejali neki rebelni francoska vlada rajsi videla, da I , , „ , , , .. .v, J 4. 1 J vlak. Rebelno radijsko poročilo bi prišlo do takega dogovora. I „ .v , . JU 1-1 i pravi, da je bila pri bombardira Pričakuje se, da bo angleška I ^___j___. ^___^ ^ vlada danes povoljno odgovorila, ne ve se pa, kdaj bo odgovoril Mussolini in kako, dasi obstoji upanje, da bo pristal na predlog francoske vlade. Slednja upa, da se bo dalo pritegniti k temu dogovoru tudi Nemčijo in Rusijo in druge države, tako, da ne bo nobenega vmešavanja v španske notranje boje. nju Zaragoze iz zraka po vladnih letalcih večkrat zadeta tudi tamošnja bazilika Device pilar-l^^'^'^tejaa in še bolje namazana HYDE PARK. — Demokratska visoka komanda je včeraj dobila uradni signal od predsednika Roosevelta, da požene v tek strankino kampanjsko ma-šinerijo, ki je po izjavi vrhovnega , komandanta Farleyja ske. Rebeli še drže vas Guadarra-ma v guadarramskem pogorju in trdijo, da so zasedli še dvoje drugih važnih pozicij, ki kontrolirajo prehode skozi to pogorje, katero zapira pot proti Madridu. JI priprav- umirajo na- •"Mmi PoroSejo""" " ^ALKKR spet ŠPANSKI REBELI ZAPIRAJO ŽIDE PARIZ. — Židovska telegrafska agencija poroča, da so pro-tivladne sile v španskem Maroku odredile, da se zapre ali spravi v koncentracijska taborišča vse židovske prebivalce a-friškega mesta Melille, ki se nahaja pod kontrolo fašističnih rebelov. Rebelno radijsko poročilo iz Seville pravi, da je "mednarodno židovstvo defini-tivno na strani vlade," kar seveda pomeni, da je treba Žide vsled tega preganjati. Več židovskih trgovin v Sevilli so rebeli že oplenili. TRGOVEC USTRELIL ŽENO COLUMBUS. — Grocerijski trgovec James E. Kish, star 48 let in njegova 44-letna žena Carrie sta se sinoči spričkala zaradi imena za njuno trgovino z grocerijami in delikatesami. Ona je bila za ime "Kish Bros,", s čemer bi bila označena njuna odrasla sinova Edward Prank, on pa za "Kish & Sons. Mož se je pri tem tako razgrel, da je pognal-v ženo tri krogle ter jo ubil. Poročena sta bila 27 let. m kot je bila leta 1932. Parley je i mel ]dveurno posvetovanje s predsednikom, nakar je sporočil časopisnim poročevalcem, da je obvestil predsednika, da so glavne priprave za agresivno vo-hlno kampanjo dokončane, nakar je predsednik pristal, da se s kampanjo takoj začne. "Mi ne maramo več izgubljati časa," je dejal Parley. "Mi smo pripravljeni". Predsednikov tajnik Stephen T. Early je dejal, da je Roosevelt odobril kampanjske načrte, katere mu je predložil Parley. Na konferenci v Beli hiši pa se ni razmotrivalo o podrobnostih kampanje niti se ni določi!^ kolikšno vlogo bo igral Roose-I velt v nji osebno. Kampanja bo seveda stala mnogo denarja. Parley pravi, da upa, da demokratov ne bo stala nad dva milijona dolarjev. šek, fin. tajnik C. U. MOSKVA. — Včeraj se je vršil na Rdečem trgu ogromen masni shod, katerega se je udeležilo 120 tisoč delavcev, katere se je urgiralo, naj priskočijo na pomoč španski levičarski vladi s prostovoljnimi prispevki, katere se je začelo zbirati širom Sov- ki so bili ponovno pozvani pred' jotske unije. Glavni govornik nn tribunal federacije, se pa niso | ^em shodu je bil Mihael Šver-odzvali in obravnava proti njim jriik. predsednik centralnega odbora vseh delavskih unij, ki je izjavil, da so španski generali, ki so vrgli Španijo v krvavo ci-načelu organiziranja izučenih vojno, vzdrževali tesne zve-delavcev v vsaki industriji po! z Nemčijo in Hitlerjem. Na strokah, se je spričo tega izrazil {shodu je bila sprejeta resolucija, da ima prav malo upanja, da se ki obljublja španski levičarski se mora vršiti v njihovi nena-vzočnosti. Predsednik federacije William Green, ki vztraja pri Ustrelil roparja Sinoči je prišel v trgovino Proti imenovanju prometne- Corner Ice Cream kom- panije 18-letni Fran Cimino ter jo hotel izropati. Upravitelj trgovine, 25-letni Bruno Szewczyk ^ Vče ■ siti 4, ^'^^Stvu J" prostovoljce ^ Janigg newyor- kot jo Walke r, ki ki Sr, "i j^upan tekom <' Warij; "^Peril proti ^ov. ' "k % predsednik « Vej"' "'W^r ' -i® »»C > Semofl M, da je ^kratski da bo dal listi. ga uradnika Imenovanje Alberta Allena za načelnika novouf;^.anovlj'enega mestnega urada za vzdrževanje motornih. vozil z letno plačo .$4,200 je vzbudilo ostro kritiko od strani Citizen' lige, čije direktor Mayo Fesler je izjavil, da ta urad ne potrebuje dveh uradnikov in da bi Edward Freeman, bivši načelnik tega urada zadostoval. Freeman je. bil imenovan za Allenovega pomočnika in bo dobival $4,000 letne plače. Masa zadušnica V sredo ob 6. uri zjutraj se bo brala v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pokojnim John Lesarjem v spomin 4. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se vdeleže. pa se mu je uprl in prišlo je do streljanja, tekom katerega je bil ranjen 19-letni uslužbenec trgovine Jesse Motylihski, Cimino pa je bil do smrti zadet in so ga pripeljali v bolnišnico že mrtvega- Prosvetni klub S. N. Doma V sredo dne 5. avgusta ob 8. uri zvečer se bo na odru S. N. D. vršila redna seja Prosvetnega kluba. Seja je vsled bližajočega se piknika zelo važna in se prosi vse društvene zastopnike kot tudi direktorje Prosvetnega odseka, da ste gotovo vsi navzoči. — E. Gorshe, tajnik. Udarec za politično kori- tarstvo Državno vrhovno sodišče je pred kratkim odločilo, da morajo vsi pomožni uradniki, ki jih nastavijo izvoljeni javni uradniki, napraviti skušnjo za civilne uslužbence, česar doslej ni bilo treba. Tajnik komisije za civilno službo Laurence J. Young je izjavil, da se bo ta odlok uveljavilo "čim hitrejše ho mogoče." Seja domovega direktorija Danes zvečer ob osmih se bo vršila seja direktarija Slov. Doma na Holmes Ave. Vsi direktorji so prošeni, da se seje gotovo udeleže. Listnica uredništva M. M.; Z veseljem! Samo glej, da se pri tem preveč ne razvle-češ. Kratko, pa jedrno, je najboljše. Pozdrav! Mladinski zbori in razstava Da se ni zavzel klub naših trgovcev, bi Slovenci ne bili zastopani na jezerski razstavi. V tem je združeno veliko dela, žrtev in težkoč. Dolžnost slehernega je, da jim pomagamo, kakor je komu možno. V nedeljo je "Slovanski dan". Komur je niogoče, naj sodeluje, da ne zaostanemo za drugimi narodi. Komur, je možno, naj se udeleži velike narodne povorke. Potem se bomo pa ustavili v gostilni "Ljubljana" in jo tako dolgo oblegali, da bomo zapeli: "Ljub-janca suha vas". Glede nastopa mladinskih zborov, upam da bomo danes prišli do zaključka na sestanku, da nastopijo. Kajti ne bi bilo prav, da ne bi pokazali svetu, koliko močna je naša mlajša generacija. Toraj zastopniki, udeležite se sestanka. — L. Seme. Piknik Lige proti vojni in fašizmu V nedeljo dne 9. avgusta popoldne se bo vršil v Wildwood parku med Lake Shore bulevar-dom in Neff Rd. letni piknik Lige proti vojni in fašizmu. Na programu so športne tekme, go-vqri, delitev nagrad, proti-faši-stične igre, razne igre za otroke in ples. Ob petih popoldne se bo začel masni shod, na katerem bodo govorili predsednik Centralne delavske unije okraja Summit Wilmer Tate, načelnik obrambnega odbora Narodnega združenja za napredek črncev Norman L. McGhee, komunist Andrew Onda, socijalist John Sommerlatte in drugi. Rojak v nezgodi Mr. Frank Gorjanc, delničar in naročnik "Enakopravnosti", se je pretekli teden pri obrezovanju dreves na posestvu Carmi Thompsona na Lake Shore Blvd. ponesrečil ter si izvil nogo. Nahaja se v domači zdravniški oskrbi. Želimo mu skorajšnje o-krevanje. bo dalo doseči mirno poravnavo spora, ki preti federaciji s razkolom. Izgledi so res slabi. Dva najvplivnejša člana odbora federacije, namreč predsednik unije tesarjev William Hutcheson in predsednik unije mašinistov Ar-(Dalje iz 1. str.) PROTI "DIVJIM" STAVKAM AKRON, O. - Dve tukajšnji kompanije. Omenjena kompani vladi moralno in gmotno pomoč ruskega delavstva in ki je bila poslana španskemu predsedniku Manuelu Azani. STAVKUJOČA DEKLETA ARETIRANA CANANDAIGUA, N. Y. — Tukajšnja policija je včeraj a-retirala 29 stavkujočih deklet, ki so vršile piketno službo pred tovarno steznikov Miller Corset podružnici unije ^avčukarskih delavcev (United Rubber Workers), namreč podružnica pri Goodrich Co. in Goodyear Tire and Rubber Co. sta se izrt—•: proti takozvanim "divjim", ne-avtoriziranim stavkam "prekrl-žanih rok", ki so tu med delavci postale pogoste. Delavci v posameznih departmentih morajo sporočiti svoje pritožbe unijskc-mu vodstvu ter čakati njegove odločitve. KANADSKA PROVINCA NIMA DENARJA ja skuša obratovati s pomočjo stavkolomk in ko so včeraj hoteli z avtobusom peljati stavko-lomke domov, so jih razkačene stavkarice napadle s kamenjem. Prijete stavkarice so bile izpuščene na prosto pod varščino $2,500. ICKES SMEŠI LANDONA WASHINGTON. — Notranji tajnik Harold L. Ickes si je včeraj privoščil republikanskega predsedniškega kandidata gov. Landona, češ, če je on res "pro-gresivec", kakor se je označil i sam, potem so progresivci tudi GALGARY, Alberta, Kanada, du Ponti, Andrew Mellon, Hearst in drugi trdokožni kapitalistični reakcijonarji. Ickes je — Tukajšnja provincialna vlada, ki ji načeljuje William Aber-hard, ki je prišel v vlado z ob- j tudi ponovil, da je Landonova in ljubo, da bo volilcem preskrbel Knoxova kandidatura delo ultra $25 mesečne "dividende," je včeraj izdala dve sto tisoč davčnih zadolžnic po en dolar, s katerimi bo plačala Tlelavce, ki so uposleni pri raznih vladnih projektih. Aberhard imenuje te zadolžnice "certifikate pro-speritete." Vlada te kanadske province je v hudi stiski za denar in upa, da se bo na ta način izmazala iz finančne zagate. reakcijonarnega časopisnega magnata Hearsta in da je slednji pravi avtor republikanske volilne platforme. Draginja na živežnem trgu Položaj na clevelandskem živežnem trgu ni prav nič razveseljiv za clevelandske gospodinje. Jajca so pet centov dražja kot pred desetimi dnevi in stane od 39c do 41c za prvovrstno sve-KRI TEČE V STAVKI že blago, sirovo maslo stane od DRVARJEV 39c do 45c, torej 4c dražje kot OROFINO, Idaho. — Včeraj,pred desetimi dnevi in podražili je bila poslana v okraj Clearwa-, so se tudi paradižniki in fižol v ter državna milica in proglašen | stročju. Sploh so vsa živila je bil izjemni zakon, ko je prišlo j blizu 4 odstotke dražja kot lani do krvavih spopadov med stav-1 ob tem času in 32 odstotkov kujočimi drvarji in stavkolom-ci. Več štrajkarjev in stavkolom-cev je bilo v teh spopadih resno ranjenih. Na obisk V Pueblo, Colo., odpotujeta na obisk Mr. in Mrs. Frank Zupančič, 444 East 158 St. Obiskala bosta sveje sorodnike. dražja kot 15. jul. 1. 1932. So pa te cene še okrog 21 odstotkov nižje kot so bile 15. jr.L 1929. Toda to je bolj slaba tolažba, kajti tedaj je bilo tw'i več denarja v žepih. Važna seja V sredo dne 5. avgusta ima podružnica št. 49, S. ž. Z. važno sejo v navadnih prostorih. STRAN 2. ESNAJKOPRAVNCm 4. avgusta, 193^' _ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. GLAIR AVE—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 Ea 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozemske države ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 ALI SE AMERIKA BOJI FAŠIZMA? Opozarjanje na nevarnost fašistične diktature v Ameriki bo nedvomno igralo veliko vlogo v letošnji predsedniški volilni kampanji. Rep'/blikanska platforma takoj uvodoma poudarja, da je Roose-veltova administracija začela uničevati svobodo in ako ne pride na krmilo nova, seveda republikanska vlada, bo dežela postopoma dobila diktaturo. Sploh se zdi, da bo to glavno orožje, ki ga bodo rabili republikanci v boju proti Roose-veltovi ponovni izvolitvi. Na drugi strani pa zagovorniki Roosevelta in njegove administracije takisto svare pred nevarnostjo fašistične diktature, ki preti deželi od strani republikanca Landona, o katerem je znano, da ga podpira notori-čni časopisni magnat Hearst. Nevv^yorški Inštitut za javno mnenje je spričo tega zaključil, da bi bilo zanimivo vedeti, kaj si misli o tem splošna ameriška publika in odrejeno je bilo zadevno poskusno glasovanje. In rezultat? Večina vprašancev je bila mnenja, da se "kaj takega ne more zgoditi v tej deželi," češ, da so "demokratične tradicije preveč ukoreninjene." Tako je odgovorilo v jedru 55 odstotkov vprašancev, ki so bili seveda večinoma demokrati, nekaj pa tudi progresivcev, socialistov in drugih, ki so vsi tudi izrazili mnenje, da Roosevelt ne namerava uvesti ni-kake diktature. Na drugi strani je pa 45 odstotkov vprašancev, pretežno republikancev, izjavilo, da je to možnost, na katero je treba računati, ako bo Roosevelt ponovno izvoljen. Ti dolže Rooseveltovo administracijo, da je že zavila v smeri totalitarne države po evropskem vzorcu (Avstrija, Italija, Nemčija) z "regimentaci-jo" trgovine in industrije, pritiskanjem na kongres za brezpogojni sprejem njenih predlog in vzpostavitvijo centializi-rane birokracije. Zanimivo pri tem je, da pretežna večina vprašancev, ki so izjavili, da so republikanci in da bodo volili Landona, vidi v Rooseveltu bodočega a-meriškega diktatorja, dočim velika večina vprašancev-demokratov izjavlja, da so prepričani baš o nasprotnem. Tudi vo-lilci, ki pravijo, da bodo volili za kandidata "tretje" stranke, vidijo v Rooseveltu možnega diktatorja. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da večina Američanov sploh ne verjame v možnost fašistične diktatui'e, tudi večina izmed tistih, ki vidijo v Rooseveltu možnega diktatorja. Ne sme se namreč prezreti, da so bili ti ljudje večinoma republikanci, ki so pripravljeni ponavljati za svojimi voditelji, karkoli že jim ti natvezijo. izgleda, da večina ameriških volilcev sladko dremlje v zavesti, da diktature ne bo, pa naj bo izvoljen Roosevelt ali Landon, zanašajoč se pri tem na "glolioko ukoreninjene demokratične tiadicije." Ker vedo, da se volitve vedno vrše v znamenju vsestranskega blufanja, kričanju o nevarnosti fašistične diktature nič ne vei'jamejo. Bluf! si mislijo. Drug drugega bi radi spodrinili na ta način. In nevarnost tiči baš v tej naivni gotovosti, da se "kaj takega" v Ameriki ne more zgoditi. Fašistične sile so pa med tem pridno na delu. Toda te sile niso na Rooseveltovi strani, vsaj zaenkrat še ne. r Zanimive vesti iz stare domovine Nesrečna smrt Ko se je vrnil iz službe železničar Smodej v Zgornji Radgoni domov je našel stanovanje Dvu meseca je ležal v vodi Dne 19. maja sta skočila v Breznem v Dravo posestniški sin Franc Kikel iz Ribnice in Neža Kostevšek, ki je služila zaklenjeno. Ko se mu je vseeno . . J -JI- - 1 pil Kiklovili starsih za deklo, posrečilo da ga je odprl, je našel ; , , ^ ! Mlada človeka sta sla prosto- v spalnici svojo 35 letno ženo Štefanijo obešeno. Najbrž ju i starosti Marija Močilnikar. Po-kojnica je bila rojena v Zalogu pri Škofljici ter je živela preje na Igu pri Ljubljani. Na Hrušici pri Jesenicah je umrl Mihael Korošec, hišni posestnik, star 76 let. V Moravčem pri Sv. Križu je preminul Jožef Pavli, posestnik, mlinar in načelnik Posojilnice in hranilnice pri Svetem Križu voljno v smrt ter so ju valovi v, , I Dravi pogoltnili. Sedaj pa je i Šoštanj. Marjanu Kalinu, nesrečna zena sla v smrt mariborska policija vest,!gradbenemu vodji ceste Šoštanj stovoljno radi bolezni, ki ]0 naplavila v Oreho- —je umrl v nežni mlado- muci a vec e in je z ravni i; ^ Slavoniji truplo mlajšega ^ti 3 let edinček Tomažek. niso mogli pozdraviti. , ■ iT- • . moškega, ki bi po opisu bilo i- Mezetova na Dunaj ŠKRAT strel v trebuh Miha je šel mimo hiše prija-itelja Janeza ter ga slišal, kako dentično s pogrešanim Francem [se z ženo na glas prekljata. U- Kiklom Skozi vas Studenec pri Ljub-1 stavil se je ter stopil v hišo. "No Belgrad, 7. jul. Znana slo-j iljani se je vračala proti domu | ig nikar po nepotrebnem ne ar- venska operna pevka Anita Me- Roparski napadalec pred j trgovska zastopnica Justina Lu-' gumentirajta!" ju je hotel po-zetova je dobila z Dunaja pova-; sodiščem : i^gk. Naenkrat jo je vjel naliv miriti. bilo, da sodeluje na velikem Pred malim senatom je bil jn Lukekova je skočila pod kap j "Kaj pa te briga, kaj počne-glasbenem festivalu dne 15. ; obsojen na tri leta in en mesec'gostilne Justina Gruma. Gostil-j yg,!" se ie zadri Janez nad njim. septembra. Na tem festivalu bo | robi je 27 letni delavec Pogorev-' ničar Grum pa je domneval, da^j^ navzezadnje sploh ne argu-Kodcriovala tudi berlinska opera. ; čnik Fortunat iz Šmartna pri gg zopet klati krog njegove go- mentirava!" Vodstvo je ponudilo glavno vlo-1Slovenjgradcu, ker je dne 26.'stilne kakšen vlomilec. Zato je go Aniti Mezetovi, iii sicer v; aprila t. 1. zvečer pobil na tla' ustrelil iz puške proti postavi novi Mozartovi operi, katere ro-' mlinarja Lovrenca Onuka iz' pod kapjo. Lukekova je dobila kopis so pred kratkim odkrili. Tomaške vasi in mu odnesel s strel v trebuh ter se je pričela Ta opera je v glasbenem svetu telovnika srebrno verižico in zvijati in klicati na pomoč. "Kako da ne! Saj sem vaju slišal —" "Nič ne govoriči, ker argu-! mentirala nisva. Za to je potreb- I - u , na razlika v mišljenju, ki je med še neznana in se bo prvič izva- žepno uro, si prisvojil njegov jg gostilničar spoznal svojo i ^^ma ni. Ona namreč misU, da ji jala v dunajč^kem gledališču v klobuk, nato mu pa vzel iz žepa zmoto, je dal poklicati reševalni j^om dal pede, jaz pa prekleto Schonbrunu. • še kovance po 50 Din. Zanimi-javto iz Ljubljane, ki je Luke-'^qy^g jg ^g i^om dal." ^ , vo ie, da sta se Onuk in obdol-1kovo pi'epelial v bolnišnico. Orozmk—uuiialec ,. , ^ , • • i- 4. . r, • , Izenec spoznala omenjenega dne Zdravniki so takoi operirali ter Kosovska Mitrovica, 7. jul. — ^ __v . , J -1 malo pi'ej m pila celo bratov-i u resili življenje. Sedaj je Lu- Bivsi orozmski podnarednik .^ , ■ , . • , i • , , . . A scino. Onuk je oo tej priliki dal kekova ze izven nevarnosti. Peter je sicer imel svoje na-'' pake, toda, ko je umrl, je sose- Pisljim Bajgorac, ki je do prod da Agata to lepo krščansko po- kratkim služboval v Murski So- ^^ojemu novemu pobratinu ce o y »ajckMa |zabila ter ga pred njegovo vdo- za pijaco, zakar se mu je pac ta| ^ ^ pohvalila: Kamnik, 10. julija. Iz Kam-j Peter je bil pa res mož. boti in bil iz službe odpuščen, .. , . _ . . V., , na zelo lep nacin zahvalil. hovit zločin Ubil ie kmeta Ju- Dravnaem polju gori - ; nik, 10. julija. Iz Kamnikamalo takih, mož principov, sufa Memeta ler jie-ovccra si-, izbruhnil na Drav,!poročajo, da so na K^ški gori na Saliio teŽko nj ranirženo "^enj na gospo-jnašh dvorski lovci truplo dolgo, ..^o je pa Airiio Po tem zločinu ie h, if ^ ^ ^ ^ ^ poslopju Jo-jpogreš^ega turista abitunjen- tel nobiti «e nek'ii kmetov ki'^^^^ Kaca v Skokah. V nekaj ta Srečka Vavpotiča. Kakor ^ržal da le kaj: vsako soboto je _ _ L. .. 'to na so'inui™"^'*^^^ j® bila vsa zgradba v znano, se je Srečko Vavpotic na- t^gno položil na mizo plačilno Po tem straš- jo vpepoljili do,potil v planine iz Kamnika dne;sicer največkrat praz- tal. K sieči je bila živina po 18. junija. ' no, toda — na mizo jo je položil Telefonično je obvestil tukaj-1 ^ večini na paši, ostalo pa so pravočasno rešili iz hleva. Staii^' vanjska hiša pa je ostala nepoškodovana, da si se drži gos})o-darskega poslopja. Škoda znaša 35,000, ker so zgoreli tudi vsi vozovi, inlatilnica in kmet. orodje. Ko je ogenj izbruhnil, domačih ni )5ilo doma in jo gotovo, da gR je podtaknila zlob so bili v bližini ljudje preprečili nem dejanju je pobegnil v gore. Pisljim je napra-^'il zločin radi tega, ker je bil ojumljeu, da je organiziral napad na poštni avtobus. Mislil je /dtrdno, da ga je ovadil Memet in se je zato nad njim maščeval. Prenos olanpipkegu ognj.' Atene, 13. jul. — Atcnsk;i a-gencija poroča: a i letov, ki bodo sodelovali pri pron.ouu plamena iz Olimpije v Berlin. Razdeljena so bila žc vsa iKivodila. .Svečanosti bo prisost voval državni ja, niso pa s svojimi motorkami podtajnik v pred;jedsLVU vlade mogle stopiti v akcijo, ker ni bi-Georgakopulo:;. Olinipijski o- lo vode. genj bodo ":'.%gali s .sončnimi Udu ponesrečenca z Ljubljan-žarki a pomočjo 'očt;, potem ho skega polja 40 mladih deklic v. sp/evo'iu Ljubljanski roaevaU'i ,'30 mo krenilo do Zcvsovoga t« mplja, raii prepeljati v bolnišnico dva ki je na Altisu 'ii bodo prcncla ponesrečenca. Prvi ponisreče-do posebnega oi i v ja ogenj, kjei noc je 32 letni posestnik Jakob bo ogenj proglsi rn za olimpij- Kunovur iz Kleč IS. Ta je peski ogenj. Isto-.isno bo preči- ]jjl z vozom slamoreznico, ki je tana poslanica barona Couber- ropotala ter so ae zaradi tega tina, nato pa bodo s tipbentnmi j ^pj;:šili konji. Kunovar je pu-dali znak .la o Irod. Dolžini'del pod \o:c in so mu Koleija poti iz Olimpije do bolgar^ilc^' | zirečkala pi^ui koš. — Al cd dc-meje, kjer bo og' .;j prevzel bol- honi je padla kL a na progovne-garski tekač, zn.i i.i IIOS km in j g;, čuvaja Antona Cota iz No-pri prenosu oguj ■ bo t)!.)delovak) tranjih goric, starega I J let. &lijo orožniško postajo dvomi storiti." lovec Kemperle Lojze z Kraljevega hriba, da sta z tovarišem Uršič Francetom, ki je tudi dvorni lovec v Kamniški Bistri-po naključju našla mrtvo ci ILLINOIŠKA MORILKA OBSOJENA NA SMRT 1108 grških tek.ičev. Po vesteh listov se bo gi.V:i pref5tokina-slednik udeležil olimpijac'e \ Berlinu kot preJ'uidnik grškega olimpijskega odbora. Pokojni kipar prof. Perjiizi c svojem rojstnem kraju Kakor je naše časopisje poročalo, je umrl v Splitu slovenski kipar profesor Hvotko Peruzzi, ki je živel v Sphtu že 25 let. Pokojnikovo tri.plo jp' bil prepeljano v njegov rojstni kraj Lipe pri Ljublj.uii, ter odp'1 ja-no na pokopališče v Tomišelj k zadnjemu počitku. ^ Žrtve ne.sieč Duh Antonija, 36 let "tara Kosa je Cotu prerezala žile na obeh rokah. Čot je močno krvavel. Njegovo stanje je zelo nevarno. Novi groboci V Ljubljani je umrl Ivan Suš-nik, trgovec. V Kamniku je preminula Marija Fraschnilcei'. vdova po že d a v no pokojnem inženjerju p! aiichnikerju. V Goricah pri Kranju je nnirl Anton Petelin v starosti 68 let. V Borovnici je ugledni druži ni Marajon umrl osemletni sinček Oko. V i-Iercegnovem, Boka Kotor- stolu. CHICAGO. — Silna suša v ta-V sence. Starček sc je zg^rudil kozvanem koruznem pasu je od-a krvjo oblit. Mimoidoči so ga govorna, da cene koruzi na čika-s-pravili z nevarnega mesta ter ški žitni borzi skačejo v never-obvestili reševalce, ki so ranjen- jetne višine in so že dosegle nad prepeljali v bolnišnico. : dolar za bušelj koruze. Izveden- je ]K) kiat-:i bolezni unU'l dninarica iz Liboj jc padla na | Henrik iCIiiuu-, knpelan l ugatt'-moUko in ai pu-s^kala nst.va ■. i i )n : i !, julija .-s.) /.iu'a.sMo pf-— Vrtov:sl-a Ju%tn, %.,r;arj.i iz'Koj-r,iii v IT- i'cepioveiTi. Preserja pri Br islovčah jo zgr:i-| V K(x':rvjn ]<; v T.l. letu stui'o-bila cirkulark.i za de.-ino roko'':: i 'zMiluiila, Fiančiška Kcnov/- I * . v ter mu razmer"lila ijalfc in ;)i--jioj. Tnunič, vdova po rudm^-dinec. — Dninarja Padežnikalkem uradniku. Valentina iz Stranic .-j, ko st; je vračal z neki p i vinoloča, iia- l'milil je na Hribu sv .Jožetf pri Celju v r-iarosti 75 let po- padli neznanci s kamenjem in: ;;estnica Marija Koneelahjo roj noži ter ga počkouu. ali po \ bcui Dokler. telesu. V .sod jv padel (^i smatrajo, da bo letošnji pri-25-letni sodar Mirko Ledenik ^elek koruze za okrog milijardo je pri popravljanju velikega so- bušljev pod nornialo, ako ne bo da padel na dno ter si zlomil dežja v nekaj dnevih in da bo Ic-ključnico. Spravili so ga v bol- košnji pridelek koruzo najslab-nišnico. , ši izza 1. 1881. Žitne fifme so že ____________________________sklenile pogodbe za dobavo 22 Ji'lZIONCHECK NE BO VEČargentinsko ,, . xTrNirxtr. 4 t ' koruze. V Now Yorku stane bu- KANDIDIRAL g,,j ^0.,,«. šl: 2 k .$1.20. SEATTLE, Wash. - Knn-j ------ grešnik Marion A. Zionchcck, o katerega prismodarijah in no -! '■enju jo bilo še pred kratkim j toliko pisanja v ameriških časopisih in ki je naz^Mlnje zajadral 38 let star ropar, je bil priprav-V opazovalnico za umobolne, iz Ijcn priznati krivdo in sprejeti kalerp je pa lirrčno nsel, je izja- zaporno kazen od enega leta do vil. da ne bo več kandidi' al za nedclocene^a časa, toda držav-2veznega kongre.^nika. Mož je nemu pravdištvu se je to zdela izjavil, da želi jior.tali "ameriški premila kazen in je liralo nje-pozabljeni človek." Tudi je nje- gov slučaj pred poroto, zahte-gova mati resno bolna in Zion- vajoč doživijensko zaporno ka-chcck pravi, d;i žc r.aradi lega /:cn. Porota pa jc Valoma — o- KDOR SE ZADNJI SMEJE . . . CHICAGO. — John Val -rno, V Ljubljani je umrla v visoki ne mara ponovno kandidirati, prostila. It Ofl res", je prikimala žalujoča vdova; "principov se je CHICAGO, — Mrs. Mildred razpadajoče truplo pogrešanega Bolton, ki je priznala, da Vavpotiča. I je umorila svojega moža Jo- Ker je ravno v dnevih, ko je ggpha, je bila včeraj obsojena na na roku. Na pomoč so prihitc-, pokojni Vavpotič bil v planinah,' g^rt v elekti'icnem stolu in bo le gasilske čele iz Bohove, Po- razsajalo strašno neurje, se morala 'umreti dne 29. oktobra, brežja, Hotinje vasi in iz Brez- domneva, da je radi nepregledno obsodbo je izrekel sodnik Ro- goste megle zdrknil na Kalski c. 0'Connell, ki je izjavil, gori in strmoglavil približno uO ne verjame, da bo človeška metrov, ter je obležal desno od ^ s tem kaj na boljšem, tkzv. Kurje doline, odkoder pre-1 da mrtva trupla zločincev nostruplan^ebodeotežkočen. Ipagneugtavijozločinov.kijih Rajni Srečko je bil med tova- ljubosumnost, sovraštvo in riši zaradi svojega mirnega i" zavist. Pristavil je, da mu no dobrega značaja priljubljen m 'reogtane drugega, kot določiti ga bodo vsi težko pogrešali. datum usmrtitve, čeprav se mu Žrtev Meljskegu hriba [to upira, kajti smrtno obsodbo I je izrekla že porota. Mrs. Bolton Meljski hrib je zahteval svo- prva ženska v Illinoisu, ki bo jO žrtev. Na cesto, ki vodi pod ^^^ala umreti v električnem strminami hriba iz Melja v Št. Peter, se neprestano kotali kamenje. Mimo je šel po cesLi H8-ietni Franc Vohel iz Selnice ob Dravi. Naenkrat je pribren-čal iz viška kamen ter ga zadel CENE KORUZE NEVERJETNO POSKOČILE Novo ozračje na Češkem PUAOA,—Kdor je l)il dolgo zdoffla se jc |)0 1(4ill prebivanja vrnil na \ašk(), nioi'a ()))aziti, da Pragi, v nioravskili in slovaških mestih in vaseh čisto nov (lull. \ grozečeni niediuivoaii, ))oložaju se (" olioslo'vak rest o zaskrbljen I a na zeinlje\ id svoje tlr/.ave, ki ,ie okoli in okoli obkoljen od neiirijalellf^ nas])rotnikov. !/,\'eu meja (''eškoslova^l^^ mogoče eesto ruti I'azgox'ore o tem, . časa hi pač potrebovali Nemci, da našo državo. Sličnih bojazni pa lui češkoslovaškem ni nikjer, niti v so bolj nagnjena k pesimizmu, še veda na zdravem češkoslovaškem Prav nas))i'otno! Povsod jc našla jake^'^ nicva beseda predsednika Heneša, priliki ])i cgicda neke čsl. vojaške "Xe izgubljajte vere vase in v narod, in več let so imeli Nemci priliko, (ki vijo Češko, pa niso mogli ničesar T'slavili smo jih in stojimo trdno nn mestu ter bomo tako stali tudi v bod"'-''. Te besede so prešinile ves nat'oy^ -iia .se je nekako razjasnila in ItojazM^ i'^_ nikake. Narod sam si kliče v sj)Oiniii, ko hrc.'znpnern položaju jc bila Češka sa liusitskili bojev in vendar je česki po vrsti porazil vse vojske, ki jik čija pošiljala ])roti Čehom. Češki tedaj .stal sam ne samo })ro(i Xenico®! ' več ])roti vsej Kvropi, a je ne samo o ~ svoje ozemlje, marveč eelo ])od\'%e# ]i()(le izven meja kraljevine,—doklei' složen in je zaupal sebi in svoji Narod, se spominja teli davnih \ dni svoje zgodovine, ])ri tem pa ne obupnega boja svojih leyionarjev za do, boja, ki je zadivil ves svet, . ])i'imere v zgodovini. Domoljubni ''''f jak je bil med svetovno vojno upon" ^ pravic, pa je vendar v sebi našel i o" rahle .sile, da se je dvignil proti lju in si je z orožjem v roki izbojevu^ slojnost. ObiiVajno imenujemo take P"'^^ čudeže, toda čudeži niso mogoči štva, ki se opaja na sijajnih tra(ll<^U'' kcga naroda. Tudi v bodoče ne t)" a1\0 se bo narod zavedal svojč' vreclu'^ ako bo svojo vojsko ])reskrbel % zahteva sodobna vojna tehnika. Danes je povsoc ^ razvit kult armade, kult narodne .)! ,]c jiovcrjciia obra.mba države. uspehom in navdušenjem se na ('eskoslcy, i?K' H « t k C'( lil $ 1)( P( sojilo za narodno obrambo. l/.j'^P' sc letalstvo in tehnične čete. ki so . di do sedaj na \'išku modernih jak srečuje povsod iskreno nakloiU' ^ Vojska jc kai' čez noč postala iiiili''"'j^ji Je sirsih ljudskih slojew Nikjer ni inalodušnosti, obupu in črnogledost' Zadnji čas je predsednik kot iiiiJ ];o>'eljnik oborožene sile posetil ško šolo, izvršil nadzor nad letals'^".,;,, sostvoval \ ajani voj.ske na veži'"' j obiskal \'ojake v njihovih \'ojas)ii^' -iU''. ypl'l'' j.iki so dvignili glave in poslali |i' l)cs('d(>, ki jim jih jc govoril iiaj'^''!"'''.,, slaviiik države. Dopovedal jim jc, ' no važen eiiiitelj v državi, saj s<> ^ s\ ()l)ode in deniokracije. država i'"' j zalo dali \ sega, kar ])olrel)nj('j<^ ^|',^, shi/lio in za iz\ rševanje svoje cit h in te isl to SI« lie: 'e nosi i. Častnik in preprosti vojak ])ivi in se ponosno za\'edela sli. Javnost je navdnšena. ker ^-ka ni pol relino zlo, niarx'er v di"'/ pt žajn najvažnej.ši laki or v no\'o ozraeje je nastalo nad \ s(' 'y., 1'onn'lo \ se nezanpanje in hoja^'''" doenesl. Ti'zk'o je rcei. jeli je !''• ^ zaslnga predsednikovi, ali zdi'"^" .p-vanje iiai'oda, toda lo ni \ ažno, g^"^/ .ji', da na ('eškoslo\'aškem \ lada nia, odloenosli in samoza\'esli, \a reln naroda sloji mlada sil''^#' no sp; a\ Ija vse \' pogon, ki se "'V ]» Inidi in 7. \ edi im smehom in ja^"l!'.J J dom kaže narodu zaerlaiio jiol. ^ 11! Iiilo. ko je na 111 adeanih \'lailal i:ik .Ma.,^a 1 \'k, vendar je bilo nel b pa je smrti, n ^"^^^^^^Gtljive vzroke inženjer ni 15^° da ra, temvo- izvršil samomo- nec svni ^ ^ usoden kota. ^vrstnega eksperimenti izvršili^! Dunaj, da operaciig uf*" ^jem težko %bno narf bal. Po-^PPrabiti morali ^:Zbuia]= operaciji, mu laior,,. ^ ^^Gn strah. Da bi lo, da je deček, s katerim sta se bahala oba trgovska potnika, "legitimni" sin nekega Z., ki ni imel niti pojma o teh postranskih zaslužkih svoje žene. Ta je bila obsojena na štiri mesece ječe. Kateri pa je pravi oče, ne bo mogoče morda nikoli z go-stovostjo dognati. 'Kraljica stratosfere' Francija je navdušena nad dejanjem svoje mlade letalke. Parižanke Maryse Hilszove. V balonu je dosegla višino okrog Plinarne akcije proti Levvisovi 14,(W0 m in ^ s t«n pndmsib skupku, da bi imeU Upanje za poravnavo spora v A. D. F. izginja (Dalje na S. str) thur Warton sta se pred ožjimi prijatelji izjavila za takojšnje suspendiranje Lewisove grupei na drugi strani je pa predsednik bratovščine železniških klerkov George M. Harrison sporočil Greenu, da se vsled obilice drugih nujnih opravkov ne bo mogel udeležiti zasedanje odbora federacije. Harrison je bil glavni zagovornik odlaganja disci- Graničarjeva drama Zaradi kokoši čez mejo — U-sod7i€ posledice dosedanjo "kraljico stratosfere" Italijanko Carino Negrone-jevo, ki se je morala zadovoljiti s sicer vsega upoštevanja vredno višino 12,043 m. sredovalci več časa za pogajanja za poravnavo spora. Njegova odločitev, da se ne udeleži tekočega zasedanja odbora federacije skoro ne more pomeniti Maryse Hilszova, mlada, J® ^a čna. vitka in prožna ženska, se verjame več v mimo porav- Budimpeštanski listi poročajo o čudni drami, ki se je odigrala pri Horgosu ob jugoslo-vansko-madžarski meji. Mlada Jugoslovenka, 191etna pastirica, je čuvala na jugoslovenskih tleh večje število kokoši. Ko so nekatere živali prešle mejo in stopile na madžarska tla, je šla za njimi, da jih spravi nazaj. Graničar, ki je to opazoval, je klical za njo, naj se ustavi. Ko njegovih klicev ni upoštevala, je oddal strel, ki jo je zadel v srce in jo na mestu usmrtil. Zrušila se je na madžarskih tleh, kakšnih deset korakov od meje. Graničar je tedaj še sam stopil čez mejo, da spravi tru- vedal, da je inšpektor, ga je pozval, naj se opraviči. Ta i)a je mirno in smehljaje se odgo^ voril: "Kaj hočete gospod inšpektor, ko pa imamo samo enega kaznjenca. Ta pa je kar dober dečko, ki je zaprt zaradi vlačuganja, in se vedno vrača k nam. V njegovem varstvu so zapori dobro zavarovani. Dedec je dovolj star, velik in močan, da lahko sam nase pazi." Boj med sloni je dvignila 11 minut po petihGreeno^mi s^-,p2o na jugoslovenska tla Med rogardisti m Lewisovci. Kaze, da f , . zjutraj v Villacoublayu., V svo jem polarnem oblačilu, ki naj imeli zdaj glavno besedo "^^jprvo sam • ------ kako je posodo z kupil masko Mer,), ; t'"om. Poskus je v '^ki sobi^ ^ svoji ho- papg ■ ^0 so začele etro- ^'nkovati ' j® vdihaval, u- ki se več moči, da spal v snirt in je za- ^®trok dveh očetov ^ bo!; Me- rogkntje ,^via)j ,7~~ gpJ , J® vozil proti Pra-8 dva trgovsdka ixot-^ govorila o go-SL ^ potern Ita hpTrT" "^i^jnovejše" jiina ip , zanimivosti. lico in ^ T "^ož izvlekel ^ onemu sliko Ponos,- otroka. "To je moj 'ic ne H "Zal mi > Podrohnbi se bri-,, " Tedaj jo ■ .'^'•lice fQ| ° izvlekel iz svoje '"Tudi jaa '®totai^ korenjaka, šte-"^0 dve leti." Otogrsf... Sh^ o? kakor If itai moža sta se iJ Je bil ^^^deno, tem bolj po ^ skopiral isti fo- te Ca'z 7 ^ed C n tudi?" se je izkaza- bi jo ščitilo pred ledenim mrazom svetovnega prostora, v svojih ne preveč elegantnih hlačah in kožuhastih škornjih ni bila videti baš preveč parižan-ska. Sama je delala dovtipe o tem svojem oblačilu. Končno so ji nataknili še aparat z dihalnim kisikom, komisar francoskega aerokluba de Voisen-bert je še pregledal aparate in balon se je dvignil naravnost v višino. Potem ga je začel zanašati veter. Dolgo časa so ga lahko zasledovali z daljnogledi, dokler ni izginil kot neznatna točkica v modrini etra. Čez eno uro in 11 minut je Hilszova pristala. Ni bila videti preveč u-trujena. Z naboljšim tekom je pospravila okrepčila, ki so jih drzni letalki ponudili. "Bilo je prekrasno," je pripovedovala ko se je vrnila na zemljo. "Niti trenutek nisem imela občutka negotovosti. Tudi sem trpela, celo v višini 10,-000 m, razmeroma malo zavoljo mraza in dihalnih motenj, i Aparat s kisikom je deloval iz-borno. Kratko, preden sem dosegla višino približno 14,000 m. sem začutila morski bolezni podoben občutek slabosti." Točno višino, ki jo je dosegla bodo morali še izračunati. Hilszova se je že doslej proslavila s svojimi športnimi poleti. Pred nekaj časa je s francoskim vojnim letalom odpotovala na Japonsko, kjer se je udeležila več tekmovanj. Sedaj jo vabijo sovjetski letalci, da bi nastopila v njihovi državi. Francoska ji namerava napraviti posebno slavnost, ki se je bo udeležil menda tudi Leon Blum. Ob tej priliki ji bodo darovali letalo in balon kot dar francoske države "kraljici stratosfere." zagovorniki takojšnjega strogega disciplinarnega nastopa proti Lewisovi grupi, kar ne utegne prinesti nič drugega kot razkol, če boste obe stranki trdovratno vztrajali pri svojem kakor doslej. Mirovna vprizadevanja pa so še zmerom v teku. Predsednik delavske federacije v Wisconsi-nu Henry Ohl ml. je predlagal odboru A. D. F., da obtožnico proti Lewisovi skupini zavrže in da se federacija izreče za polno sodelovanje z Lewisovo grupo v kampanji za masno organiziranje delavcev v jeklarski in kavčukarski industriji. Obenem je predlagal, naj se delovanje Odbora za industrijsko unijoni-zacijo omeji na ti dve industriji. Green pa naj imenuje poseben odbor, ki bo proučil sporne točke ter o svojih dognanjih poročal konvenciji A. D. F. prihodnje leto. Odbor je Ohla zasUše-val nad eno uro, ukrenil pa v pogledu njegovih priporočil ni ničesar. Nad mirno poravnavo spora je očitno obupal tudi pomožni delavski tajnik Edward F. Mc-Grady, ki je včeraj izjavil, da o-pušča vlogo mirovnega posredovalca, češ, da ni več nobenega upanja. Odsotnost Georga M. Harri-sona, najzmožnejšega posredovalca med sprtima frakcijama, potrjuje domnevo, da je dokončni razkol zdaj neizogiben. DETROIT. — Glavni ekseku-tivni odbor avtnih delavcev U-nited Automobile Workers International Union je včeraj od-glasoval, da se njihova unija pri-' druži Lewisovemu Odboru za in- tem ko je z eno roko vlekel tru plo nazaj, je v drugi držal puško. Puška pa se mu nenadno sprožila in krogla je šla vojaku skozi srce, da se je tik ob meji zgrudil poleg dekleta mrtev na tla. Podeželska ječa na Francoskem v Južni Franciji imajo baje zelo slabe zapore. To so temne vlažne luknje, ki izvirajo še 'iz prejšnjih stoletij. Nekoč je iz pariškega pravosodnega ministrstva prišel uradnik nadzirat zapore v departmentu Gironde. Ko je prišel pred zapor, je našel težka srednjeveška vrata odprta. Pred vrati je na pragu sedel možak, ki je imel v roki velik šop ključev. "Prosim, pelji-te me k gospodu ravnatelju!" je spregovoril inšpektor iz Pariza. "Oh, kako škoda," je smehljaje se odvrnil možak, "gospod ravnatelj je odpoU^p^.T in ga ves dan ne bo nazaj." — "Po pokličite jetničarja, hočem si ogledati zapore." — "Imate pa smolo gospod, gospod jetničar sedi ravno pri zajtrku, pa ga ne smem motiti." — "No, to so pa iepe razmere. Ravnatelja ni tukaj, jetničar je pri zajtrku... in kdo ste pa vi?" — "Jaz gospod, sem pa sam zaprt. Pa mi gospodje vse zaupajo, ker jim rad postrežem." Gospod inšpektor je bil sedaj po pravici vec ko začuden. Ves besen je poiskal jetničarja, kateri je mirno sedel v mali krčmi in zajtrkoval. Ko mu je po- V monakovskem živalskem vrtu so se pretekle dni nekoč sloni med seboj srdito spopadli. ,V živalskem vrtu je 13 slonov. Pred kratkim so jim pridružili še tri srčkane mlade slone, ki so bili že toliko dorasli, da so jih ločili od mater in pridelili samcem. Samci so majhno trojico navdušeno sprejeli. Vsak) slon se je hotel z novodošlimi malimi igrati. Ker bi se pa bili radi vsi igrali, mali so pa bili samo trije na razpolago, so sta-' ri sloni začeli drug drugega od-{ rivati. Ker pa se nihče ni dal radovoljno odrniti, so se začeli suvati in kmalu se je razvnela velika bitka. Po zraku je motovililo 13 slonovih rilcev, ki so padali na svoje nasprotnike. Vmes so se sloni tudi grizli tako, da je bilo več živali poškodovanih. Čuvaji so sicer takoj prihiteli na pomoč, da bi pomirili hude slone, vendar se jim je to šele čez delj časa s težavo posrečilo. Pretep je torej povzročila ljubosumnost, katero pozna tudi slon. JESENSKI IZLET V EVROPO Mnogo ljudi želi potovati v stari kraj kasno poleti" ali pa zgodaj jeseni, da dospejo tja, ko njihovi sorodniki in prijatelji praznujejo konec žetve in trgatve. Take proslave so pravcate veselice, in naši ljudje so ob takem času najboljšega razpoloženja. To je najlepši čas za obisk stare domovine in za skupno praznovanje s svojimi dragimi. Razen običajne slikovite trgatve v krajih, kjer raste trta, bo to lepo, kakor vselej, mnogo ljudskih proslav po dolinah, na gorah, po mestih in najbolj oddaljenih vaseh. V slikovitih narodnih nošah, ob zvokih domačih godal bodo domačini proslavljali osvoboditev od težkega dela. Za dobrobit vseh teh in za vašo dobrobit bomo priredili osebno vodeni izlet v Evropo meseca septembra. KRArT PIMCNTO The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches.salads and appetizers. Pod nadzorstvom Mr. Arthu-ra Dobozy iz našega urada v New Yorku'se bodo izletniki odpeljali s parnikom Hamburg A-merican Linije Hansa iz New Yorka 3. septembra. Iz Ham-'burga bodo potovali po najboljši in. najkrajši poti na svoj cilj. Voditelj tega izleta, Arthur Dobozy, je dobro znan v potniških krogih, ker je že 15 let v zvezi s HAPAG-LLOYD. V zvezi s poslovanjem v srednji in; vzhodni Evropi je g. Dobozy or-' ganiziral že več izletov, spremljal razne skupine in se brigal za vse potrebe potnikov. On bo zopet spremljal izletnike na parniku Hansa, nadziral razne zabave, tekom potovanja ter bo potnikom na razpolago z raznimi nasveti. Ob zaključku vožnje jim bo pomagal pri pregledovanju prtljage in odpravi na cilj. G. Dobozy govori sedem jezikov, ima prijetno osebnost, pozna potrebe potnikov ter je kot ustvarjen za vodnika. Če se vračate v domovino, da se udeležite raznih prijetnih zabav, boste z veseljem sprejeti. Če ste tujec ter vas zanimajo šege in navade naroda, h kateremu potujete, boste kot gost deležni iskrenega sprejema. Za vse podrobnosti vprašajte tega ali onega zastopnika Hamburg American Linije in North German Lloyda. Oglasaj+e v — "Enakopravnosti" (H.D PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant ^ Either bocausc of stomach disturbances, foo St. 8 velikih sob, dvojim jrara^in. v dobrem -stanju. Dat ki 5«ii.r.i) icth.i. bančna TInauca 13704-6 Diese Ave., stanovanje za •J družini od Kast 140 St., 5 sob, kopalnica v vsakem stanovanju; lot 18x80; da $120.96 na leto_____ _L $4400 THE CITY & SUBURBAN CO. VOG.VL E. 9th IN jU^ROX PRospcct 766G S^tnt P. ce Iddoff' iS 45 Years Aqo 25 ounces25"? Youb/e 'lc/iO'" MILLIONS OF PWHD; HAVC ttE.S USED PYf jAGO%^.R4MENT 1 A COLD Prehlad v prsih ki lahko poslane nevaren Je navadno hlcro.olajšan, Ico bc uporabi pomirjevalen, topel Musterole Mu.sterole NI le mazilo. Je proti-dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine Milijoni ga rabijo že 35 let. Trf vrste priporoča ga lAnogo zdravnikov Id strežnic. V vseh. lekarnah. AMERICA'S BEST ^ Ui fitcpč cj1^U±! ciste, svetle, zdrave KRASNE OCI so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care all Eye Beauty poslljemo brezplačno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. O^io St., ducjgo imm ENJOY COMFORT RECREATION AT .. HEALTH ... HAPPINESS AND THE 'PLAYGROUND OF THE CREAT LAKES'.-JUKE 13 to SEPT. /-CLAMOROUS ---------------- - PAYS AND WtCHTS AWAIT YOU. ENDLESS El MENY FOR YOUNG AND OLD. UOY- Frolic 0.1 the "World's Finest Bathing Bcach". . . rest in perfect surroundings and pure air at the Hotel Breakers, one thousand outside rooms, Ihe largest hotel on the Great Lakes . . . thrill to the joys of our modern Midway and Amusement Circle. There ifc also fishing, golf, tennis, speed boats, airplanes, and many other sports available.' Moderately priced appetizing mepls as forrnal or informal as you desire, even to picnic grounds. Above all, you will marVel at the scenic beauty of this glorious wooded peninsula. Cedar Point on Lake Erjc i« cmily rfarlied hy »uto . . . Ohio Route 3. U S, Routf 6 . . by rail, interurban, bus or ntcamer to Sandusky, Ohio . . . then the delightful 20-minute boat ride' acron Sanduiky Bay. AUTO 'I'OIJKI.STS . . . Cedar Point is only a little more than one hour's drive from the Cleveland Great Lakes Exposition. Plan your trip to include a delightful stay at Cedar Point. Ideal for a day, n week-end, or your entire vacation. Parking space for over 6,000 cars. Ample gaiage facilities. mail this spečim coyppN at once to___ THE G. A. nOECKLINf^ COMPANY, SANDUSKY, OHIO Pletie #cnd me, without obligation, your new folder on Cedar Foint-on-Lake Erie. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 4. avgi^sta, Carica Katarina Zgodovinski roman 89. POGLAVJE Rfešeni Natalka Soltikovna je med tem pripravljala vse, kar je bilo potrebno za beg. Svojo namero je zaupala svojemu slugi, Francozu Lebrunu. Povedala mu je, da namerava o-svoboditi kaznjence, ki se nahajajo v kleti njenega dvorca. — Gospodarica, — ji odvrne stari Francoz, — to, kar nameravate storiti, vas lahko pogubi! Samo pomislite, če bi carica to zvedela! FZaznovala bi vas, zaplenila bi vam vaše premoženje in morda bi morali sami po poti, odkoder hočete rešiti te kaznjence! Ker carica je neizprosna ! — Dragi moj Lebrun, — odvrne Natalka, ki se je pogovarjala s slugo v svoji sobi, — če bi vsi ljudje tako mislili, bi nihče ne storil kaj plemenitega! — Med kaznjenci se nahaja deklica, o kateri sem prepričana, da je nedolžna! Dragi Lebrun, vem, da ste tudi vi dobri. Pomislite torej; — Kako naj bi človek mirno spal, če ve, d.a se godi komu v njegovi bližini krivica? Kako naj bi človek, mogel zatisniti o- pokazali svojo umetnost. Nekega dne so napeli vrv od strehe dvorca do neke visoke jablane, ki je stala na vrtu. Po tej vrvi naj bi plesala Lebrun in njegova žena. Lebrun se vzpne na streho in gre varno po napeti vrvi. Za njim je prišla njegova žena. — Lahno in gracijozno je plesala po napeti vrvi, pod njo pa je zijal globok prepad. Sedaj je prišla na vrsto najzanimivejša točka vzporeda. Lebrun vzame svojo ženo v naročje, dvignil jo je kakor perch in šel z njo po vrvi Lebrun se naenkrat ustavi, njegova žena pa vzame v roko vrečico in vrže na gledalce, ki so napeto sledili vratolomnemu pro izvajanju smelih akrobatov, množico cvetja. Gledalci so se divili toliki spretnosti in smelosti ter pričakovali dež cvetja. Tedaj pa vsi kriknejo. Ali je Lebrun zgubil ravnotežje? — Ali so mu pošle moči? — Nihče si ni mogel tega raztolmačiti. Njegova roka spusti ženo, in nesrečnica je strmoglavila z velike višine na vrt. Gledalci so videH, kako se Lebrun na vrvi trese in kako se I- j komaj drži v zraku. . ! Pavla, dokler je bil na posestvu. — vpraša Lebrun. — Kdaj vas Toda Pavel ga je nekega dne bodo .drugi zamenjali ? užalil. Lebrun je mlademu čast- j — Mi smo šele prišli v klet, — niku očital razuzdano življenje reče eden izmed kozakov, in nje-! in ga opomnil naj ne kali imena' gov jezik je bil okoren, kajti vi-Soltikov. Pavel pa je planil in j no je že začelo delovati, — pa imenoval Lebruna akrobata, ki sem že skoraj truden. so ga iz usmiljenja sprejeli v in kozak se zvrne kakor snop knezovo hišo. j na klop. Lebrun ni Pavlu odgovoril niti j Drugi kozak pa se je že prej besedice, — molče se je priklo- sesedel in se ni ganil in ni traja- či, ko ve, da pošiljajo nedolžne ga človeka v Sibirijo? j Lepa akrobatinja se je borila — Toda ne samo v Sibirijo! g smrtjo. Njen mož je odhitel k Ne samo v pregnanstvo — ' njej, jo objel, skoro neumen od Elizabeta Voroncov je obsoje- žalosti in bolesti. V družbi se je na na prisilno delo v rudnikih. To pa pomeni, da ji je smrt zagotovljena ! Stari sluga skomigne z rameni in odvrne. — Sedaj je minilo že trideset let, odkar živim v Rusiji! Mnogokrat sem že videl, kako se je mimo naše hiše pomikala po-vorka sibirskih kaznjencev, skoro vsakikrat me je obšlo čuv-stvo, da je marsikateri kaznjenec nedolžen. — Vendar nisem mogel storiti zanje ničesar! — Človek je lahko dober, lahko je tudi pleme-. nit toda samo tedaj, če z dobroto ne škoduje samemu sebi! — Kneginja, kar pa vi nameravate, tega ne morete storiti! — Zakaj pa ne? — odvrne Natalka. — Mar se kaznjenci ne nahajajo v moji hiši ? Mar ni bila božja volja, da jih rešim ? Bog mi je pokazal pot! — Lebrun, poslušajte me! Zanašam se na vašo molčečnost in na vašo pomoč. — Kneginja, vi mi samo za- poveite, — odvrne stari Lebrun. . . ^ , , T Kv. v, „1 « mnil tudi Lebruna m mu zapu-— Ce mi porečete: Lebrun, sko-! . ^ V.. . , . ., I stil znatno vsoto. • cite zame v ogenj, bi to storil i „ ^ • u- u-i t u i ui j , . .v „11 Sedai bi bil Lebrun lahko od- brez najmanjšega pomisleka. I / u- u i u * i i ■4.- u i • IVabilka je vedela, cla so bKase-i*:! bi bil hotel, Itajtiknl de poštenega starca iskrene, smela mu je torej verjeti. Lebrun je prišel na čuden na-' čin v dvorec Soltikov. Ta po- nahajal tudi zdravnik, bilo pa je vse zaman, — nesrečna mlada žena je po preteku nekaj minut izdihnila. Lebrun je težko obolel in je ležal šest tednov v neizpremenlji vem stanju na kneževskem dvoru. Knez Soltikov je poklical k bolniku zdravnike. Ko pa je nesrečni akrobat ozdravel, mu je knez predlagal, naj zapusti svoj poklic in naj ostane pri njem. Pri knezu naj bi ostal kot zaupnik in upravitelj. Lebrun bi bil najbrž odbil to ponudbo in bi potoval po svetu, toda tu se je nahajal grob njegove žene. In Lebrun je hvaležno sprejel knezovo ponudbo in tako je ostal na dvorcu. Začel je delati in žalost je polagoma izginila. Posebno je pa vzljubil knezove otroke . Pozneje je poučeval Pavla in Natalko v francoščini. Ko je knez izgubil svojo soprogo, je umrl kmalu tudi sam - v svoji oporoki pa se je spo- nil in odšel iz sobe. — Od tega dne pa Pavel zanj ni več obstojal. Zdelo se je, da je Lebrun pozabil, da se nahaja v hiši mladi knez. Zato pa je bil tem bolj vdan Natalki. To je bil torej človek, s katerim se je Natalka pogovarjala, kako bi omogočila kaznjencem beg. —- Možna je samo edina pot, — reče mlada kneginja. — Pred kletjo straži jo kozaki, mar ne? — Te moramo upijaniti, toda bolje povedano, dali jim bomo sredstvo, ki jih bo uspavalo. Tedaj pa bomo odprli vrata s silo, ker ima ključ pri sebi moj brat. — Oh, to vendar ni potrebno! — odvrne Lebrun. Mladi gospod je sicer zaklenil klet in ima ključ pri sebi, ta klet pa je nekoč služila vašemu gospodarstvu, zato imam tudi jaz svoj ključ. — Tem bolje, nama vsaj ne bo treba vrat udreti. Ko bodo nesrečneži prišli iz svoje ječe, bodo našli dobre konje, ki jih bodo ponesli do malega kmetiške-I ga posestva, kjer bodo na varnem. Vi jim boste kazali pot in boste cistah pri njih tako dolgo, dokler ne bom našla primernega časa in prišla za vami. Lebrun se prikloni, to pa je bilo vedno znamenje, da soglaša s predlogi svoje mlade gospodarice. lo dolgo, ko so vsi štirje spali in smrčali kakor za stavo. Lebrun se splazi po stopnicah in naznani Natalki, da je vse v redu. Natalka se je ogrnila v plašč in odšla z Lebrunom v klet. Lebrun potegne iz žepa ključe in odklene težka železna vrata. Vrata so se polagoma odprla, jetniki pa so zagledali mlado kneginjo. Elizabeta vzklikne od veselja in prihiti k Natalki. Hotela je poklekniti k njenim nogam ter ji poljubiti roko, Natalka pa jo je objela in jo pritisnila na svo-1 je prsi. — Uboga deklica, kaj vse si morala pretrpeti! Mar se so-1 vraštvo človeka tako daleč stopnjuje? Videla sem te, ko si stala pred cevjo caričinega samokresa, ko si padla težko ranjena, sedaj pa te zopet srečam v zaporu in na poti v Sibirijo. Toda ne jokaj, Elizabeta Voroncov, rešila te bom! Prisegam ti, da boš čez četrt ure že svobodna! — Elizabeta prime Natalko za roko in ji hvaležno pogleda v o-či. — Kako naj se vam zahvalim ^a vse, kar ste storili zame? Tega vam ne bom nikoli pozabila. — Ne govori o hvaležnosti — reče Natalka, — kajti storila sem samo svojo človeško dolžnost. Elizabeta, povej mi, mar te je zares vrglo caričino sovraštvo v tako nesrečo! ? — — Da, Katarinino sovraštvo — Sovraštvo, ki si si ga nakopala, — nadaljuje Natalka, — ker ljubiš človeka, ki si ga je carica izbrala za svojega ljubimca — Elizabeta, mar ni tako ? — Elizabeta pordeči in prikima z glavo. — Ehzabeta, vidiš torej, — reče Natalka blago, — jaz i-mam dvojni vzrok, da te osvobodim. Mar nisem bila tista, ki je s svojo klepetavostjo povzročila takrat tvojo nesrečo? Mar nisem bila jaz kriva tvojega dvoboja s carico? Sedaj bi pa rada popravila, kar sem zakrivila nad teboj. — Elizabeta, povej mi, kdo so to s teboj? Povej mi kdo so ti ljudje, ki gredo s teboj v Sibirijo ? Ali so veliki zločinci ? — — Kneginja Natalka, — od-wne Elizabeta, — prisegam vam, da so ti ljudje prav tako nedolžni kakor jaz sama. Vsi trije so mi mili in neskončno dragi. To tu je moja draga prijateljica Olga, ki jo ljubim, kakor da bi mi bila sestra — mar je znate ? Poglejte jo — ®'. še nikdar videli tega obraz« Elizabeta pripelje Olgo h ginji. — Ta obraz! — vzklikne talka presenečeno. , povest je zelo zanimiva, radi tega jo bomo opisali v kratkih potezah. Nekega dne je prispela v dvorec Soltikov družba akrobatov. Prišli so iz Francije, naravnost iz Pariza. Prosiil so kneza, da jim dovoli da pokažejo njegovi obitelji svojo umetnost. Knez je bil tedaj še mlad človek in se je veselil, da bo mogel nuditi svoji ženi veselo spremembo v vaški e-noličnosti. Povabil je potujočo družbo. Središče akrobatskega društva je tvoril mlad zakonski par. Bil je to mož, ki je bil star kakih trideset let, imel pa je prekrasno ženo, ki je nežno ljubila svojega moža, kar se redko dogaja pri potujočih družbah u-metnikov. Ta srečni mož je bil Lebrun. Knez je odkazal mlademu paru sobo v prvem nadstropju ter jih obdržal pri sebi osem dni, potem jim je šele dovolil, da so neodvisen, stari akrobat pa je ostal tudi vnaprej skromen in delaven človek; vodil je mladi kneginji knjige, opravljal je denarne posle, obračunaval je z najemniki in skrbel, da je vedno ščitil interese svoje gospodarice. Mlado damo je ljubil iz vsega srca, ljubil pa je prav tako tudi Cenjeno občinstvo Naznanjamo, da popravljamo vse vrste ure in imamo v zalogi vse vrste zlatnino po nizkih cenah. Pridite k nam in se prepričajte. Jo8. Konecnig Jeweler 6407 Superior Ave. Miren mlajši rojak išče večjo svetlo sobo s prostim vhodom ali stanovanje iz dveh sob v Collinwoodu. Sporočite naslov "Enakopravnosti". Čistimo in likamo vsakovrstne obleke Pridemo iskat Rogel Dry Cleaning 6526 St. Clair Aye. Bilo je okrog enajstih ponoči, ko je Lebrun nenadoma prišel v klet, kjer so stražili štirje kozaki. Kozaki so sedeli na leseni klopi, ki so si jo prinesli z vrta, kadili in se pogovarjali. Lebrun je prinesel veliko steklenico in pozdravil vojake. — Kako vam ugaja pri nas? — reče Lebrun. — Lepše je kakor v Sibiriji. Jemo in pijemo, godi se nam prav dobro. Bog daj, da bi ostal gospod poročnik še dolgo tukaj. — Ali ste že videli našo lepo mlado gospodarico? Kozaki so odkimali, Lebrun pa dvigne steklenico in vzklikne: — Tedaj morate piti na njeno zdravje! Poglejte, to vam pošilja mlada kneginja. Pravim vam to je vino, kakršnega še niste pili. Oči kozakov so se svetile veselja. Vino jim je bilo delikatesa in prav redka pijača, ker so bili zadovoljni, če so imeli čašico slabega žganja. Hitro je vsakdo potegnil iz žepa čašo, Lebrun pa je nata-kal. . . — Živela kneginja Natalka Soltikovna! — vzklikne stari Lebrun, kozaki pa so izpraznili čase. Francoz pa je znova natočil in ni minilo dolgo, ko so kozaki izpraznili celo steklenico. — Do kedaj boste vi stražili? Delo dobi Dekle dobi delo za opravljati hišna dela in pomagati v restau-raciji. Poizve se na 5238 St. Clair Ave. IZNEBITE SE GLAVOBOLA Olajša mesečno trpljenje Brez opija ali kinina Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? Izneblte si Jih! Za hitro odpomoč — brez kinine, bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat lOc, 12 za 25c. GARFIELD Prašek proti glavobolu 'V ■ ATAM 11 Pišite za brezplačen /AaIIINI! poiskus Garfield pra-^ Ska proti glavobolu— tudi Garfield čaj proti zapiranju. Pišite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn, N. Y. 86- __ Ta P" krasni obraz — oh, Bog ga res poznam! ? —- Saj ^ kneginja Daskova, ki se minjam iz časov, ko seffl srečna! — Da, ona je! odvrne beta. — Uboga kneginja! • peče Natalka in nežno Olgo. To tu pa je moj dedi Voroncov, plemenit stare"' daljuje Elizabeta. ^ poročnik Mirovič, ki si sestavil načrt, ter posku svoboditi skrivnostnega J iz trdnjave Schluesselburg; talka, vidite torej, da ne osvobodili nevrednežev. (Dalje vrihodnjii) NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnim in potrtim srcem naznanjamo žalostno vest o nesreči, ki nas je zadela 14. junija, ko smo v avtomobilski nesreči izgubili našega nadvse ljubljenega soproga in očeta, Ajttton V idmai* Preminul je dne 14. junija v bolnišnici. Pokopali smo ga 18. junija po katoliških obredih v cerkvi sv. Vida in na Calvary pokopališče. Ranj-ki je bil star šele 41 let. Doma je bil iz vasi Smarče pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki je bival 24 let. Bil je član društva Naprej, št. 5, SNPJ. Bil je priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Bil je dober soprog in oče in nikoli ga ne bomo pozabili, in kruta je bila smrt, ki ga je odvzela od nas. Najsrčnejša hvala sestri Frances in njenemu soprogu Peter Supin, ki so nam bili v največjo pomoč in tolažbo v teh hudih urah nesreče in smrti. Hvala za prvo pomoč Mr. Loeser, ki je pripeljal otroke iz bolnišnice. Hvala vsem, ki so dali krasne vence v zadnji spomin in pozdrav ranjkemu, ko je ležal na mrtvaškem odru. Darovali so sledeči; sestra Frances Zupin in soprog; družina Charles Wick, Mr. Kutnar, družina John Komatar, društvo Naprej, št. 5, SNPJ, Welfare Dept. Willard Storage Battery Company. Najsrčnejša hvala tudi onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale v pokoj duše blagega pokojnika. Darovali so sledeči: družina Anton Obreza, družina Cevka, družina William Vidmar, družina Komatar, Mr. Frank Savel, družina Gabriel, družina John Pešec, Mr. Joe Pograjc, družina Narobe, Mr. Math Krašovec. Hvala za darila družini Ožnik, družini Su-staršič. Posebna hvala Mr. in Mrs. John Sherjon, John Poverk in Justina Pevc, ki so prišli tako dolgo pot, iz West Newton, Pa., da so se vdele-žili pogreba. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu in ga spremili k večnemu počitku. Hvala tudi tistim, ki so prišli ranjkega kropit, ko je ležal na mrtvaškem o-dru. Najlepšo hvalo Jos. Žele in Sinovi za tako lepo urejen pogreb in za vso naklonjenost. Še enkrat se vsem skupaj zahvaljujemo, in če bi ime katerega morda bilo pomotoma izpuščeno, velja njemu ista zahvala. Ti, dragi soprog in oče pa počivaj v miru v Ameriški grudi. Pozabljen ne boš nikoli. Obiskovali bomo tvoj grob, sadili cvetlice in jih zalivali z našimi solzami. Zapustil si nas prerano, ali počivaj v miru dokler se ne snidemo s teboj tam kjer ni ne težav in ne trpljenja. Žalujoči ostali: Josepina Vidmar, soproga; Anton, sin; Elsie, hčerka; Frances, sestra in njen soprog; v stari domovini mati in stra, ter več sorodnikov. Cleveland, Ohio, 4. avgusta, 1936. lUZNANLO IN ZAHVALA . Žalostnega srca naznanjamo vsem nikom, znancem in prijateljem, da je za ve preminul naš ljubljeni brat in stric Joseph Može it Umrl je dne 5. julija, 1936, v starosti ■ let. Pokojnik je bil rojen v vasi Podbrezj® Sežani na Primorskem, kjer zapušča dve in enega brata. Pogreb se je vršil 8. cerkve Marije Vnebovzetje na Holmes pokopališče sv. Pavla kjer smo izročili truplo materi zemlji. ^ V dolžnost si štejemo, da se na teW najlepše zahvalimo dragim prijateljem -o' ka za tako krasno cvetje in vence, ki so i ložili k njegovi krsti. Zahvalimo se sled^ Mr. Frank Miklaučič, Mr. in Mrs. Charles ^ • in družini, Mr. in Mrs. Jack Novak in družini Matevž Kutcher, Miss Pauline jj,e Miss Mary Smrekar, družini Sadar, Mj"* Bratush, Mr. Carl Bratush, Mr. Frank Kaf**', J Jack Kariz, iz Biwabik, Minn., družini Bradach, Mr. in Mrs. Joseph Mayce, \t Steblaj, Mr. in Mrs. Louis Germ, est. sestf*. p. Villa Angela, družini Joe Stare, Mr. James 5 nik, ml., Mr. in Mrs. Race, st., družini M**" S""' _ . uP Dalje srčna hvala vsem, ki so darova sv. maše in sicer: družini Frank Klun, . |^f{' Mrs. Resaver, Mr. in Mrs. Bencina, Mr. i*^ jj,, Petche, Mrs. Mary Brezar, Mr. in Mrs. Zahvalimo se nadalje vsem, ki so dak ^ tomobile brezplačno v poslugo. Hvala nim, ki so ga kropili, ko je ležal na n*rtvB* |j. odru ter ga spremili na njegovi zadnji z® ski poti. gg- Hvala čst. gospodu Kužniku za ganU'^^c vor in za cerkvene obrede v cerkvi Marij® bovzetje. Hvala lepa pogrebnemu zavodu JosepP^^^ le in Sinovi za vzorno vrejen pogreb in vse' sko poslugo. / Ako se je ime katerega izpustilo ki j® ali oni način pomagal ali daroval, prosimo ščenja ter se vsem najlepše zahvalimo. pgt Ti dragi brat si končal svojo f življenja ter odšel k svojemu Stvarniku, prejel plačilo iz njegovih rok za vse kar si f dobrega v življenju. Spominjali se te b* . ljubeznijo dokler se ne snidemo tam kjC solz in ne trpljenja. ..m Počivaj mirno in rahla naj ti bo a«* zemlja! Žalujoči ostali: FRANK MOŽE, brat in njegova Cleveland-Collinwood, Ohio, 4. avgusta, lat t m •v g 'ati al el 'ev 0 1 'ol >01 'et lisi ■e, M, Z; I I ki 01 el »e 'eč o lat •o Pa, n k H Ha V5 te St, ItQ