113. številka. Ljubljana, v petek 16. maja. XVII. leto, 1884. Ithajs* vsak dan »eier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij »ko-ogerske dežele za vse leto Ifi gld., z»i pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., po jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden inesec 1 gld. 10 kr. Za poiiljanje na dom raćuna se u 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina -/.nada. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ee dvakrat, In po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se uc vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GledaliSka stolba". Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvuri. Najnovejše gibanje ogerskih Srbov. Tudi ogerski Srbi uvideli so po dolgotrujutj pasivi trii, da le dejansko posezanje v politiko vodi k vspehom in plod tega spoznanja bili so narodni zbori v Budimpešti in Kikindi, v katerih se je razpravljal in določil nov politični program. S tem preobratom v politiki, s tem programom pa se ne strinjajo vsi ogerski Srbi. Na vstali sti vsled tega dve stranki, ki se srdito napadati, še mnogo strast-neje, Dego se je pri nas v tej zadevi godilo. Ker je vsako gibanje avstrijskih Slovanov za nas važno in poučno, hočemo se tudi mi baviti s tem vprašanjem. V ta namen v naslednjem priob-čujemo Članek, ki ga je v tej zadevi napisal naj-kompetentneji sodnik „Glas Črnogorca", iz katerega je razvidno, da se nam je od Črnogorcev ne samo vojevanja, ampak tudi politikovanja učiti. Dotični Čhnek slove : Z živo pažnjo, kakor pristuje bratom, spremljali smo in še spremljamo najnovejšo politično gibanje naših bratov Srbov v Ogerske/. Menda se nam ne bode v zlo Štelo od kake strani, ako tudi mi izpregovorimo samo jedno besedo v borbo, ki je že v ostrih oblikah poprijela se vseh tamošnjih duhov. Mi tega ne storimo nikomur na ljubo, nego jedino iz ljubezni za občno srbsko stvar, ki nam je tudi ondukaj isto tako mila in draga, kakor pri našej domačej hiši. A stoječ dalje od arene same, v katerej se bije boj ne samo z razlogi, nego tudi z dobrim piimesom strasti, možno nam je, da stvar razmatramo z neiskaljenim pogledom in da sodimo hladnokrvno. V čem je tedaj stvar? Nekoliko znamenitih Srbov ogerskih našlo je, da bode interesom naroda srbskega v Ogerskej godilo, ako se premeni dosedanji politični program, ki je služil tamošnjej srbskej narodne) svobodomiselne) stranki za temelj. Zaradi tega sklicala se je najprej konferenca v Budimpešto, in ko je ta predložene premembe vsprejela, sezval se je potem še veliki narodni zbor v Kikindo, ki je tudi te premembe vsprejel. V čem obstoje te premembe? V tem, da se v novem programu izjavlja, da se XII. članek zakona z leta 1868 o poravuanji z Avstrijo ne bode več pobijal, ampak se vsprejrae kot državnopravno stališče, na katerem ima stati nova srbska stranka, — in v tem, da je iz novega programa izpuščeno vse, kar bi se z jedno besedo moglo imenovati: splošna politika Srbov v Ogerskej, dodana je jedna točka, v katerej so označene pa-trijotske dolžnosti iu odnoŠaji rodnej domovini nasproti. Kar je v stvari samej glavno in bistveno, to je tudi v novem programu : težilo se bode za tem, da se obstojen zakonski članek o ravnopravnosti narodnosti) atrogo izvršuje, težilo se bode, da se ta ravnopravnost, kakor glede* jezika, tako tudi glede državne podpore in zaštite kulturnih interesov srbskih doseže in os'gura ; težilo se bode, da bodo Srbi popolnem uživali zajamčeno in uzakonjeno naroduo-cerkveno avtonomijo: zahtevalo se bode, da se sanira krušeuje narodno cerkvenih avtonomnih pravic. Iz teh prememb vidi se jasno, kaj je bil namen onim Srbom, ki so delali nov program. Namen bil jim je of ividno ta : da so Bečkerečki program osvobodi slabosti, v katerej je bil do sedaj, preobložen z zahtevami, ki nasproti današnjemu občnemu položaju in posebn m okolnostim presezajo moč tamošnjega našega naroda; da ga iz vzdušnih višin, v katerih je visel dosle, spuste na realno polje obstoječih odnosajev, na katerem polji je možno, da se iz njega stvori, kar se za zdaj atonti mora, a kar se storiti ne more, na to da se ne polaga sila naroda, ketere nemarno na ostajanje in katere treba dobro štediti in čuvati; da se na ta nar i u pripravi podlaga za tamošnjega našega naroda pozitivno delo, s katerim se bode moglo pridobiti in osredotočiti vse sile na polji plodnega delovanja za vsakeršni napredek, ne pa razcepiti in potrositi je v neploduej borbi z uejednakitm silami iu za neinožne stvari. Mi mislimo, da ljudje, ki so storili ta korak, neso storili nič slabega za narod. Oni so dobro pregledali občni položaj iu posebne oduošaje tamošnjega naroda našega, dobro presodili so njegove sile iu so vsled tega Bečkerečkemu programu dali tako obliko in vsebino, da ne bode, kakor do sedaj, OBtal program na papirji, nego da bo bode od tega programa dejansko izvelo, kar se izvesti more na ko- rist in rešitev tamošnjega naroda. — To hp pravi delovati po danih okolnostih v interesu naroda. Temu nasproti se čudimo, od kod na nje tolik krik z nekaterih stranij: da so učinili izdajstvo, da so izd»li narod Magjarom, da so vrgli svojo faBt pod noge, da so nedosledni itd. ? (Konec prik.) Delavski red pri rudarstvu. —o.— Državni zbor je v ponedeljski seji ob-ravnal ter v torek po tretjem branji odobril zakon za mladostne delavce in delavke, za dobo vsakaanjega dela i n za n ed elj ski počitek pri rudarstvu. S tem zakonom je naše avstrijsko zakonodaj-stvo storilo korak po potu socijalnih reform, in dasi je napredek ta le majhen, poka/ali smo z njim dobro voljo in pravo Btner in zlast« preskočili smo nemškega našega soseda h pozitivno pridobitvijo zoper vzajemnega nam sovražnika, zoper „socijalno vprašanje". Določbe, ki j;h daje tega zakona ko-nečna osnova opravičene so s tem, da mora država biti dobra mati vsakemu stanu, da mora tudi delavskim krogom ljudomilo in v lastnem svojem interesu pomagati iz nadlog, rešiti jih s strmih pečin, s katerih jih morejo v prepad pahniti neobčutne roke mrzlosrčuega naSega časa! Poskrbljeno je sicer i njimi samo za rudarske delavce, samo za kacih 108.000 delavcev v Avstriii, iu tudi le-tem bode se stanje zboljšalo le v rudnikih, izven rudnikov bodo tudi še po tej postavi životarili ob slabi hrani po uezdiavih stanovanjih: ali pomisliti je, da Rima neso sezidali v jednem dnevu in da se hitro pade v brezdno, a iz njega je le počasi priti mogoče ! Zatorej z zadovoljnostjo podajemo svojim čitateljem poročilo o zboljških, ki jih mali, skleneni zakon odmerja malemu oddelku našega delavskega stanu. §. 1. določuje, da se pri rudarskem delu ne sme porabljati otrok, ki nemajo še štirinajst let; izimoma, če želijo stariši in varuhi in dovolijo rudarska oblastva, sme se otroke tudi mej dvanajstim iu štirinajstim letom rabiti za lahka dela in nad zemljo, to pa tudi samo tedaj, če zavoljo tega šolska dolžnost otrok nobene kvare ne trpi. Dekleta in žene vsake dobe sme se uporabljati za delo LISTEK. Knez Serebrjani. (BuBki spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXIV. Poglavje. Punt razbojnikov. (Dalje.) — Kaj, bratci, — rekel je, — kaj ste se preobjeli? Kaj se derete na vse grlo? Knez pelje vas, kamor hočete, kadar bo razsvetli; a zdaj pustite prespati se njega milosti in sami uležite se spat; dovolj ste že razgrajali in veselili se! — Kaj nam ukazuješ 1 — zakričal je jeden; ali bi ti mari naš a taman! — Čujte, bratci, — zakričali so drugi, — on se neče odreči atamanstvu! — Na trepetliko ž njim l — Na trepetliko i njim, na trepetliko Ž njim! PeBtenj pregledal je s svojim pogledom vso tolpo in povsod videl je samo sovražne obraze. — Ah vi, tepci, tepci! — rekel je. — Ali se jaz potegujem za vaše atamanBtvo? Izberite bi atamana, katerega hočete, a jaz sam nečem več biti; jaz pljunem na vas! — Dobro! — zakričal je nekdo. — Lepo govori! — pristavil je drugi. — Jaz pljunem na vas! — nadaljeval je Per-stenj: — ali je mari malo tacih, kakor vi? Kaka čast je vam atamanstvovati! Ako hočem, pojdem na Volgo, pa naberem drugih, ne takih, kakor ste vi. — Ne bratec, ne bodeš nas osleparil. Ne pustimo te proč, morda bi še nas prodal, kakor si Koršuna! — Ne pustimo te, ne pustimo; ostani pri nas, poslušaj novega atamana! Divji kriki zaglušili bo Perstnjev glas. Razbojnik ogromne velikosti Šel je k Serebr-janemu, b kozarcem žganja v roki. — Očka! — rekel mu je in udaril ga po rami: — odkupil Bi svojo glavo, postal si naš brat, pijva tedaj vkupe in poljubiva se! Bog ve, kaj bi bil naredil Serebrjani. Morda bi bil izbil kozarec razbojniku iz rok in pijana tolpa bi ga bila raztrgala na kosce; pa k sreči bo novi kriki obrnili na se njega pozornost. — Glejte, glejte! — razleglo se je v tolpi: — opričnika so ujeli! Opričnika peljejo! Glejte, glejte 1 Iz gozda prihajalo je nekaj ljudij v raztrganih oblekah, s koli v rokah. Peljali so s seboj zvezanega Maksima. Razbojnik, katerega je on udaril s sabljo, jezdil je na Maksimovem konji. Naprej šel je Hlopko, žvižgajoč in plešoč. Ranjeni Bujan ulekel se je zadaj. — Hej, bratci, — pel je Hlopko in pokal s prsti: „Gosti sjehalis ko vdovuSkam vo dvorniki Zahodi li po golovuškam toporniki! ..." In Hlopka se je zvijal sem ter tja, bil ob dlani in vrtil se, kakor vrtavka. Gledajoč ga, se rudečelaBi pevec ni mogel premagati, vzel je balalajko in začel je pomagati svojemu tovarišu plesati prisjadko. Oba sta jela neprestano meti t nogami in kriviti se okrog Maksima. — Vidiš hudiča! — rekel je Perstenj Sere-brjanemu. — Vedi, ona ne bosta kar ubila opričnika, a počasi ga bosta mučila do smrti; jaz poznam oba; ko bi ta dva koga spustila, bi že moralo biti hudo; ne bode dobro dečaku! V istini je bila ta zabava za vse, da so ujeli opričnika. Zbrali so se, da se maščujejo nad Maksimom za vse, kar so pretrpeli od njegovih tovarišev. samo nad zemljo, otročnice na Sest tednov po porodu, in le, če zdravniki potrdijo sposobnost za delo, štiri tedne po porodu. §. 2. veii: „Možki, ki neso še izpolnili Šestnajst let in ženske, ki neso še izpolnile osemnajst let, opravljati smejo pri rudarstvu le tista dela, ki razvoju njihovega telesa neso kvarljiva." V §. 3. omejena je doba vsakdanjega dela na dvanajst, O2iroma pravega dela na deset ur. §. 4. določa, da ima nedeljski počitek pričeti najpozueje ob 6. uri zjutraj ter trajati ceiih 24 ur. §. 5. slćve: „Kadar je velika nevarnost za življenje, zdravje iu lastnino, ni uporabiti določb §§. 3 in 4." §. 6. slove: „Rudarska obiadtva imajo paziti, da se ravna po teb propisih. Policijski organi so zavezani, poročati jiin o zaznanih protireduostih. Prestope teh postavnih določeb kaznuje se z globo do 200 gld." §. 7. utesnjuje uporabo žeuskih moči v jami v najožje meje, in §. 8 določuje, da zakon stopi v veljavo tri mesece po objavljenji v državnem zakoniku. — Krogi, za katere bode zakon dan, mogli bodo najbolje presojati, koliko jim je z njim pomagano. Gotovo je, da bi državni zbor tudi to malo svoje delo bil lahko dovršil popoluiše in v večji prid, rudarskim delavcem, tako se nam iziuina določba v §. 1. vidi odveč, tako bi bilo umestno odobriti dra. Riegerja predlog, naj se žensko delo po jamah Bploh pn pove in dr. V več vprašanjih zdeio se nam je, da bi jun le poslanec iz delavskega stanii pravi odgovor pogoditi /na!, ali j h vsaj boljše razsodil, nego liberalni veliki obrtniki, ki so so s svo|imi „popravki" oglašali v debati z državuozborske levice! Obhajala nas je misel, da bi zakoir, skrbni za so-cijaiua vprašanja, bili veliko menj jednustranski, če bi se tudi delavcem dalo priliko, govoriti v zakonodajnem našem zboru! Vender pa je z veseljem pozdravljati omenjene sklepe našega državnega abora iz zdravstvenih, moralnih in človekoljubnih ozirov, kot lepe pričeue deluvsko-pruvnega prerojenja! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 16. maju. „Narod. L styu piteio jako nepovoljno o desnici državnega zbora zaradi zuauegu dogodka v zbornici To |e najve<; zakrivila nemarnost poslancev desnice in pomanjkanje previdnosti njenih vodij, piše omenjeni iist. Mnogo poslancev desnice nema še toliko spoštovan;« do dolžnosti, ki so združene z njih mandatom, da bi saj v zbornici slazili svojej stvari, če že n« z glavo, pa saj s sedeži. Povedati se mora, da poljskih poslancev zmiraj skoro polovico maujaa. aa jih z najstrožjimi povelji ni prignuti. Tako se večkrat prigodi, da bi desnica bila res v manjšini, ko b. jej ne pomagal Goronini s svojimi nemuogimi tovariši. — AUo je to resnica, tedaj ni čuda, da je večina v zbornici bila tako neznatna, da so levičarji celo mislili, da so sami v večini. Dolžnost poslancev bi vender bila, da bi se udeleževali sej, ko so jedenkrat prevzeli ta posel. Poljaki naj bi pa tudi pomislili, da noben del sedanje večine ni toliko dosegel, kakor so oui, in to s pomočjo drugih desničarjev, zato bi tudi morali malo paziti na to, da se drugim kaj pripomore. Vseučiliščna mladež v Kološi na Ojferakem napravila je demonstracijo proti rumunskemu društvu „Julia", katerega člani so večinoma dijaki ru munske narodnosti. Prišlo je celo do pretepov, da so morali miriti žandarji in pol cisti. Vojaščina je že bila pripravljena. \naiije države. Posvetovanja avatrijsko-laške komisije za urejenje ribištva po jadranskem morji so končana in 11. t. m. podpisal se je dotični zapisnik. Mej obema dižava doseglo se je v tej zadevi popolno sporazumljenje. Predvčeraj je v rumu tiske J kamori Jepu-resco utemeljeval svojo interpelacijo o trgovskej po godbi z Avstro-Ogersko, in se je pri tem omejeval samo nti splošne pomiselke. Trgovski minister je odgovori!, da se še pogajanja neso pričela, a delajo se zato že priprave. Kamora preide na to na dnevni red. Znani bolgarski vodja pravi v nekem pismu na jednega svojih prijateljev o poslednjih taborih v Bolgarip in Rumelji sledeče: „Mi nikdar nesmo delali zakotne politike, nikdar se nesmo bali svojega mnenja o taborih iu zjedinjenii Bolgarije naravnost izreči. Mi zopet poudarjamo, da je to združenje naš idejal, a sredstvo taborov so si pa izmistili na$i nasprotniki. Tabori so zadnje sredstvo to doseči. Prvi korak k združenju je, da se pripraviuio, in orgaui-zujeino za boj. Brez teh predpogojev je vse le prazno upitje, ki več škoduje ideji zjedmjenja, nego koristi . . . Za zdaj nemamo o Bolgariji nič reči, pač pa o Ru mtdiji, kjer je škandal dosegel vrhunec. Mi hočemo samo to navesti, kar bode nas popolno vzbudilo iz zaslepi jenja. Po nekem j-atiesljivem izkazu ima vzhodno-rumelijska milica, naše jedino upanje, sumo 8947 Kruka-pusk s P/i milijonom patron, 220 Henrv-Martitii-pušk s 50 000 patron mi, 29 revol-verov s 500 patronanv in 383 sabelj, ki so spravljene v maguciiiu v olivnem. To so vsa naša bojna sredstva za sjedinjenje. Več kakor to povedati ni treba, ker že to jasno kaže, du nesmo pripravljeni za akcijo zji dinjenja. „B<>si smo pa zahtevamo godbo", pravi o tem ironično narod. Ko bi bilo združenje zajec, bi bilo že zbežalo od hrupa na t\borib." Nadalje pravi Slavejkov, da se je s tabori žrtvovala svetost zjedinjenja špekulaciji. Ljudstvo se je le zbegalo in intrige pospešile. Skušalo se je kompromitirati Aleko p»9o, pa mu vender uikdo ni mogel dokazati, da ne bi bil varoval interesov dežele. Imenuje se kandidatura Krestoviča, priznati moramo, da je Vogorides dosti boljši od nega. Sicer se pa mora reč', da za Aleko-pušo je Krestovič najboljši. A ne smemo zatajiti da bi bilo niegovo vladanje dopolu-due bolgarsko, popoludne pa turško. — Tako misli ta Bolgar, a na drugej strani se pa mora pomisliti, da je za Krestovira bila pred vsem Rusija, in njej je vedno bilo dosti ležeče na tem, da se osrečijo j balkanski Slovani, in ob prr.vem času doseže tudi i (sjedinjenje Bolgarije. Zato se nadejamo, da bode I Krestovičevo governerstvo blagonosno za slovanstvo. Zjedinjenje Bolgarije se pa bode težko kedaj doseglo brez ruske pomoči. Pri predvčerajšnjem diplomatičnem vsprejemu pri francoNkein ministerskem predsedniku bil je tudi kitajski zastopnik, Li-Fong-Pao, osobno na-vzočen, in je čustitel k srečnemu sporazumijenju mej Frauciio in Kitajem. Ministerski predsednik je pa tudi izrekel svoje zadovoljuost in se obračal na Li-Fong-Pno, da naj bode on tolmač njegovih čuvstev pri Li-Huug-Choncfu in zlasti naj mu sporoči zaupanje, katero on stavi v visoko intervencijo, da se trgovinske in prijateljske razmere, katere ustauovlja Tientsinska pogodba, še dalje razvijo. — Novi francoski poslmiK za Peking, gospod Patenotre pride 28 ali 29 maja v Hue, ker ima pri anamskem dvoru opraviti neko misijo, potem se pa poda na svoje mesto. Nekaj ljudij z zverskimi obrazi je takoj zučelo delati priprave za kazen. V Zemljo zabili so štiri kole, pritrdili na nje poprečne drogove, iu nabili vanje mnogo žebljev. Maksim je gledal na vse z mirnimi očmi. Ni se bal umreti v strašnih mukah; a hudo mu je bilo, da bode moral umreti brez meča z zvezanima rokama, da ne bode slišal v smrtnej uri niti vojnega klica, niti rezgetanja kouj, ampak samo divje pesmi in pijani smeh svojih mučiteljev. „Goljui'al me je notranji glas," mislil si je: „nesem pričakoval takega konca. Pa zgodi naj se nad menoj božja volja !" Tu zapazi Serebrjanega, spoznal ga je iu hotel je planiti k njemu. Pa rudečelasi pevec ga zgrabi za vrat. — Postlana je postelj, — rekel je, — sleci kak ui, in ulezi se! — Razvežite mi roke! — odgovoril je Mašim: — ne morem prekrižati se! Illopka je z jednim samim noževim udarom prerezal vrvi, s katerimi sti bili zvezani Maksimovi roki. — Le prekrižaj se, saj se ne bodeš več dolgo ! — rekel je, in ko je Maksim odmolil, strgala sta Hlopko in rudečelasec z njega obleko in začela privezovati njegovi roki in nogi k drogovom. Kar stopi Serebrjani naprej. — Fantje! — rekel je z glasom, kateri jo bil vajen razlegati se v vojnih vrstah! — poslušajte! In doneče besede bo se razlegale po tolpi, in vzlic šuma in kričanja doletele so do najbolj oddaljenih razbojnikov. — Poslušajte! — nadaljeval je knez. — Ali vi vsi bočete, da bi jaz bil vaš starašioa? Morda so kateri mej nami, ki tega nečejo ? — E, — zakričal je nekdo: — ali se že umičeš! — Slišiš, z nami se ne šali! — če ti ponujajo atamaustvo, tak ga vzemi! — Uzemi čast, dokler je še čas! — Dajte mi atamanski čekan! — rekel je Serebrjani. — Tako je prav! — zakričali so. — Najbolje je z lepo! Knezu so podali Perstnjev čekan. Nikita Roma novic šel je naravnost k rudeče-lasemu pevcu. — Odvezi opričnika! — rekel mu je. Rudečelasec ga je pogledal z začudenjem. V nedeljo bode v Berolinu hod nemških narodnih liberalcev. Tega shoda se bosta udeležila tudi vodji liberalcev Beningsen in Miquel. Shod se bode bavil s tem, kako na dalje uravnati svoje postopanje v posta vodij nih zastopstvih. — Nemški državni zbor je vsprejel v prvem in drugem branji zakon proti zlorabi dinamita in sicer jednoglasno. — V saboto pride baje v pruskem deželnem zboru VVimlthorstov predlogo reviziji majskih zakonov na vrsto. — Kako stoji s parlamentarnim življenjem v Nemčiji, kaže neka izjava v „Reichsanzeigerji,u da parlamenti nemajo pravice zahtevati od vlade, da bi uradnike klicala na odgovornost zaradi uplivanja na volitve, ker to škoduje pravicam krone. To dovolj jasno kaže, na v Nemčiji ni dosti več svobode, kakor v absolutnih državah. A lig leska spodnja zborn'ca je zavrgla predlogo, katerej se je protivila vlada, tikajočo se podmorskega prerova, ki bi vezal Anglijo s Francijo, s 222 proti 82 glasom. Dopisi. Z Dunaja 14. maja. [Izv. dop.] Ali že ne bodo dali pokoja vitezu Schbnererju? Njegovo ime je že pravi „corpus delicti" v tstalni rubriki resno-političnih naših Časopisov, da ne govorim o šaljiv.h listih, ki brizgajo svoje dovtipe v našega parlamentarnega „cIowna". Sedaj |ga draži kakov židovsk poslanec, ki da pisati v hribovsk list, da ga je na Ringu klofutal, sedaj dreza vanj razžaljeni siu razžaljenega očeta z dvobojem — in včeraj ga je zopet Ofenheimov sin »klical na korajžo". Tu pa je bila usoda veliko bolj pametna nego smo mi z našo pametjo: iz jako resne zadeve napravila je ona smešno zadevo. Trije študentje, znani anti-semitje, so hodili od Poucija do Pilata, da bi dobili pl. Ofenheima in govorili z ujim v imenu Schone-rerjevem. Možje so bili že tedsj „dobre volje", a pozneje so se ga bili nekje v gostilni še bolj navlekli, tako, da jim je priplavalo na jezike več sumnjivih besed, katere so jih v resnici tudi odnesle na pobrežje — zapora. In ta pasiven štu-dentovsk dovtip je bil tisti „deus ex machina", ki je prerezal ves dvobojni „notenwechsel" mej Ofen-heimom iu Schbnererjem! „Schwamm ditiber!" Nemško-liberalni „zjediujeni levici" pšenica slabo kaže. Dan na dan se zbirajo volilci po predmestjih v shode, kateri mečejo strele na hribe in v doline državuo-zborske levice. „Fulgura inontes", ali je to prvakom prav ali ne. Govorjenje dajeti ; volitvi za državni zbor v I. in Vi. okraji, ki se zvršiti imati v 2G. dan t. m. Zbira se kandidata, ali pri tem pojejo levičarjem aezaupnice okrog ušes, da je joj 1 Dra. Koppa, „slavuega" voditelja levice, otepajo se v obeh okrajih. „Kot vodja levice je dr. Kopp odgovoren tudi za politične neuspehe te stranke. Zjedinjeui levici se je posrečilo, uarodni boj trpežno udomačiti, oua se nikdar ni priplazila preko teorij, zmirom je le negirala." „Grdo obrekovanje je to, da mi nesmo Nemci; boljši Nemci bino mi, nego oni in brez primere liberalufjši. Mi ne volimo nobenega zastopnika, ki prisega pri zjedinjeui levici." Talfo in jednako se je govorilo v včeraj-šujem zboru „liberalnega volilskega društva v 1. okraji", kateri je tudi sklenil naslednjo resolucijo in sicer soglasno: „Liberalno volilsko društvo za notranje mesto ne more podpirati kan- — Tukoj ga odreži! — ponovil je grozno Serebrjani. — Lej ti! — rekel je rudečelasec: — kaj se ti poteguješ zanj! Ali se ti ne blodi v glavi ? — Prokleti hudobnež; — zakričal je knez: — ne razsojaj, kadar jaz ukazujem! In mahnil je s čekanom, da mu je razbil čre- pinjo. Rudečelasec se je zvalil na tla, ne da bi bil kaj zaječal. Ta postopek Serebrjanega je osupnil razbojnike. Knez jim ni dal časa, da bi prišli k sebi. — Odvezi ti! — rekel je Hlopku, uzdignivši čekan nad njegovo glavo. Hlopko je pogledal kneza in hitel je odvezat Maksima. — Fantje! — nadaljeval je Nikita Romanovič: — ta mladič ni izmej onih, ki so vas razžalili; jaz ga poznam , on ravno tako sovraži opričiuo, kakor vi. Bog obvaruj, dotakniti se ga z jednim prstom! A zdaj ni časa obotavljati se: poberite orožje, usto-pite se v red, in jaz vas popeljem ! Trdi glas Serebrjanega, njegovo ukazujoče obnašanje in nepričakovana odločnost napravili so silen upliv na razbojnike. (Dalje p rib.) didature dra. Koppa, ker on v važnem narodno-gospodarskem vprašanji ni izpolnil volje volilcev in ker ni zastopal podržavljenja severne železnice." Ovbe severna železnic*, ovbe zjedi-njena levica! Domače stvari. — (Odlikovanja.) V priznanje dolgoletnega učiteljevanja dobili so zlati križec s krono: Ivan Kranjc, umirovljeni učitelj v Mariboru; Ivan Černut, uadučitelj v Tinjah na Koroškem; Ignacij Stiegler, nadučitelj v Sovodnji na Koroškem. — („Obrtnika") izšla je danes 5. številka. Vsebina: Razgled. — Obrtna prostost. — Kaj je anarhist? — Za ustanovljenje zadrug po deželi. — Domače zadeve. — Razne stvari. — ( „Br e ncelj" ) je prenehal. Urednik gosp. Alešovec naznanil je včeraj pri dotičnera oblastvu, da ga ne bode več izdajal. — (f Mihael Rajevski.) Predvčeraj umrl je v 74. letu rdskup pri ruskem poslaništvu na Du-naji Mihael Rajevski. Pokojnik bil je velik prijatelj slovanstva in storil je mnogo za razširjenje poznanja ruskega slovstva mej zapadnimi Slovani. Truplo pokojnega se bodo prepeljalo v Moskvo in tam pokopalo v rodovinskej rakvi. Rajevski bil je jako priljubljen pri ruskem dvoru, ruski poslaniki na Du-naji so ga pri vsakej priložnosti odlikovali. Blag mu spomin ! — (Mizarska zadruga) izročila je te dni mestnemu magistratu kot obrtnej gosposki prosu j o, da se ustavi samostalno delo vsem onim delalcem te stroke, kat -i i ali sami, ali s pomočnikom delajo, ako nemajo v smislu nove obrtne postave pravice izvrševati samostalno obrt. — (Delavsko bolno iu invalidno podporno društvo v Ljubljani) imelo je zadnjo nedeljo ob 2. uri popoludne v salonu čitalnične restavracije v navzočnosti 35 udov svoj zbor. Društveni predsednik g. Bonač pozdravi društvenike, ter v kratkem razloži stanje društva. Gospod računovodju in tajnik Grilec prečita računski sklep za čas od 1. maja 1883 do 30. aprila 1884, iz katerega se razvidi, da je imelo društvo 707 gld. 74 kr. dohodkov iu 807 gld. 84 kr. stroškov, premoženja pa 2342 gld. 85 kr., katero je v kranjski hranilnici naloženo. V imenu pregiedovalnega odseka poroča g. Del akord a, da so društvena blagajniea in dru-štveue knjige popolnem v redu, ter se odboru vo-tuje absolutorij. Izvanredni društveni dohodki so bili: Darilo presvitlega cesarja, povodom Najvišjega biva- i nja v Ljubljani. Zbor ustane s sedežev in vsklikue trikrat: Slava in živio našemu presvitlemu cesarju! v presrčuo zahvalo preblagega daru. Ra/en tega podarila je kranjska hranilnica tudi letos 100 gold. podpore, za katero zbor tudi imizi svojo zahvalo. V odbor so bili izvoljeni, ker se je blagajnik gosp. Kovačič, kateremu se jednoglasuo izreče zahvala, odpovedal, gg : Predsednik: Bonač; podpredsednik: Jakob Kovačič; blagajnik: Ignacij Suš ter-šič; računovodja iu zapisnikar: Grilec; odborniki: Tavčar, Žgank, Bore; pregledovalci računov: Delakorda in Majar. Mej posamičnimi nasveti omeniti je onega g. Delakorde: Naj društve-niki skrbe pridobiti novih zdravih udov, da se število društvenikov pomnoži, kajti društvo ima mnogo bolnih udov, katere mora redno podpirati iu tudi dva invalida, kateru dobivata po pravilih ustanovljeno podporo. Da se ti veliki stroški nekoliko društvu olajšajo, sklene se na predlog g. Grilca prirediti kegljanje na dobitke na korist društvene blagajnice. Tudi se sklene prenaredba §. 12. društvenih pravil. Sklepov izvršitev se naroči jednoglasno društvenemu odboru. Na to se zborovanje zaključi. — (Nadejebuden pisatelj) hrvatski je Anton Vero na (Bogomil Hrvatski), dijak Bedmega razreda na hrvatskej gimnaziji v Kotoru. Stoprav v 16. letu je, a že je spisal 76 strani obsežno zgodovinsko pripovest pod naslovom „Grilovica", za katero mu je Hartmanova „Biblioteka" v Zagrebu odredila prvo razpisano nagrado, in o kateri gre po kritiki jeden glas, da bi se z njo ponašati smel vsaki pisatelj. Hrvatska književnost sme si torej mnogo obetati od mladega pisatelja, ako bode vztrajal v učenji iu razmišljevanji. — Kakor znano je tudi prevred umrli nam Josip Jurčič zgodaj zastavil pero; sedmošolec je na svetlo dal svojo prvo večjo povest „Jurija Kozjaka" 1. 1864, a vender je tedaj že imel 20 let. — (V Monšperku) v Dravinskej dolini nameravajo narodnjaki osnovati bralno društvo. — (Zasačila) je mestna policija v Ljubljani urarskega pomočnika Čudna, ki je v Logatci prevzel od mnogih strank ure popravljati in se potem izgubil iz Logatca, pa se potepal po Ljubljani in okolici. — („Slovensko društvo") bode gotovo zborovalo pri sv. Lenartu v Slov. Goricah. Najbrže v nedeljo v 8. dan junija. — (Sestanek avstro-ogrških podrobnih kupf evalcev) bode na Dunaji. Že se je imenoval odbor, ki razpošilja vabila do pri/.adetih krogov po Avstro-Ogerskem; on tudi zdeluje program za ta shod, ki bode vsakemu oddelku v podrobni kupčiji priliko dal, povedati svoje misli in želje. — (V Slovenji Gradec) prišel je gospod Seeder, uamestnijski svetovalec, preiskovat razpor mej okrajnim odborom in okrajnem glavarjem zaradi hranilnice. Kakor poroča „Slov. gospodar," zmagal je odbor, glavar g. F netti pa vzel za tri tedne dopust, ker je baje moruo „verschnupft." In tako je nemčurjem, ki so vedeli toliko pisariti o preiskavi proti gosp. dru. Šucu itd. zopet jedno vesel jo splavalo po vodi. — (Okrajno učiteljsko društvo Ormoško napravi na biuknštni torek izlet v Radence pri Radgoni in vabi šolske prijatelje k soudeležbi. — (V Še nt Ilji) v Slovenskih goricah umrl je nedavno viničar M h. Felzer, ki je dož'vel visoko starost 104 let. Porodil so je 17801., prišel k vojakom, boieval se proti Napoleonu L, bil ujet in na Francosko odveden. L. 1881 obhajal je svojo zlato poroko Lansko leto bil je v Strassu predstavljen presvetlemu ces^nu. ki mu je podaril iepo vsoto denarja. To je bil menda zadnji veteran izza franco skib časov na Slovenskem. — (T o (a) precej debela, obiskala je 15. t. m. popoludne polja v Ribniški dolini. Med debelim dežjem sula je blizu pet minut, udrihajo nepričakovano po koriH'j prvo kal pognavsih poljskih sadovih. — Kako daleč je povsem segla se sicer še ne ve, uputi je vendar, da škode ni posebno velike na pravila Kmetje! zavarujte svoja polja proti toči in podobnim nc/.god^tn! (x.) — (Novi vozni red,) ki bode na južni železnici uveden z 20. dnem t. m. za osobne vlake, razlikuje se za naše postaje od prejšnjega reda le po V*, k večjemu Va ure. Sploh pa bode j z novim redom na nekaterih progah vozilo več vlakov, H se bodo tudi bolje vezali z drugimi vožnjami, kakor jn to bilo dosedij. Telegrami .,Slovenskemu Harodu": Dunaj 16. maja. Profesorski kolegij filozončne fakultete vsprejel je jednoglasno predlog, da se cesarjeviČ Rudolf imenuje častnim doktorjem. Akademični senat je jednoglasno potrdil ta ukrep. Dunaj 15 maja. Contre-admiral Wis-sjak je umrl. Budimpešta 15 maja. Socijalist Pra-ger bil je, ko je porota potrdila vsa stavljena vprašanja, obsojen na petnajst mesecev ječe. Prager naznanil je pritožbo ničnosti. Beligrad 15. maja. Samostanski opat Pantelić iz Opova v Sirmiji izvoljen je škofom v Šabaci. Kralj ga je že potrdil. Pariz 15. maja. „Agence Ilavas" zani-kuje vest, da bi Ferry Kraszevvskega poznal, ter pravi, da je važno popraviti to pomoto, da se dalje ne širi. Razne vesti. * („Bibliotheque nationale") v Parizu zgotovila je svoj inventar, iz katerega je razvidno, da je ta najstarejšu knjižnica ob iednem najbogateja v Evropi. Vsega vkupe ima 2,500 000 zvezkov. Rokopisov kabinet broji 92 000 zvezkov vezanih, broširanih iu v kartonib. Medalj iz vseh dob, francoskih in drugih ima 144.000. Zbirka bakrorezov šteje nad dva milijona komadov. V reservnej galeriji hranijo se najdragoceneji zvezki, katerih je 80.000. Kako napreduje ta knjižnica, posneti se more iz tega, da je 1. 1868 obiskalo bralno sobo 24.000, 1. 1883 pa 70.000 čit:iteljev. * (Pravico do dela.) Pri nekem pogovoru mej Bismarckom in Windthorstam zaradi pravice do dela, rekel je poslednji, da tudi on pojde jedenkrat v Varzin dela iskat. On pa ni za vsako delo, kar tako nikdo ni, vender za justičnega ministra ali generalnega državnega pravdnika je pa dosti učeu. * (Neprijetno.) V Turinu je sedaj, kakor znano, narodna razstava. Pretekli teden dobilo je 40 do 60 razstavljaicev po pošti vabilo k obedu pri kralji na prihodnji veeer. Ob določenej uri pridrdra cela vrsta kočij pred kraljevo palačo in ponosno izstopili so povabljenci vsi v salonskej obleki. A ko- liko je bilo njihovo iznenađenje, ko so zvedeli, da so vabila ponarejena, da je bržkone kak hudomušen človek izumil si to burko. Nevoljni, srditi in morebiti tudi lačni useli so se v svoje vozove ter povrnili domov, k navadnemu meščanskemu obedu. Narodne-gospodarske stvari. Petrolejsko mesto Baku. (Konec) Poprejšnjem običaji so pridobljeni surovi petrole polnili v posode, katere so na dvokolmcah („arbah") vozili v čistilnice (rafinerije). Ko je bil očiščen, dali so je v sode, slednje pa na kaspiške parobrode, potem na Indije, ki vozijo po Volgi, naposled pa na železnico. Nobel pa je tikoma pri navrtanih vrelcih napravil velike želeime posode, iz katerih se petrolej po cevih pretaka v čistilnice, iz Čistiluic pa se ran-novani petrolej s sesalkami tromba v parobrode, ki so nalašč v ta namen priredjem, liki plavajoči vodnjaki. Nakladanje na železnico vrši se po jednakem načinu, kajti tudi tu ni tr.-ba nobenega soda, vsak železnični vagon je zase ogromen samcat sod. (Te vrste vagoni poznati so pod imenom „Cistern-Wuggou-\ Francozi prihajajo s takimi vagoni po ogerska vina. Ko je vagon do vrha nalit, zapre ga dotiČnik, prišedši domov pa se vagon nastav, kakor vinski sod. S tacimi vagoni doseže se dvojni smoter: Voznina je cenejša in bati se ni, da bi kdo navi t rl sod in si privoščil nekoliko božje kapljice, kar se sicer čestokrat /godi.) Bratje Nobel, oziroma njih deluiško društvo, ima dandanes na Kaspiškem morji 12, na Volgi pa 30 parobrodov, jedino le za prevažanje petroleja. Razen teh pa imaio najetih še drugih 30 parobrodov, ki prevažajo ostanke očŠčene nafte, takozvane „ue-ftijane astatkeJ ua Volgo in v perzijske luke. Ti ostauki so iiamrt«': dobro kurivo. V mestu Bukii io v Caricinu ima to društvo velike reservoirje; na železnicah 1400 Ustnih vagonov, na kolodvorih v Pet^rburgu in v druzih ruskih mestih pa prostrane zaloge, kjer se zalaga iu razpečava petrolej. Te velikanski vspeh opozoril iu razbistril je tudi druge bogataše in podjetnike, konkurenca postila je še bolj živa. V Moskvi osnovalo se je delniško društvo, ki si namerava prirediti potrebnih parobrodov zi prevoz poldrugega milijona sodov na leto, zopet drugi nameravajo od mestu Bakli preko Kavkaza položiti cevi do Črnega morja, da hi se petrolej pretakal od Bakli pa v Batuin iu tu na pirobrode. Ti nnČrti sicer še neso izpeljani, a gotovo je, da bodo in to v kratkem. Sedaj že so domači trgovci Odeški ia nekoliko Francozov napravili parobroduo d uštvo in devet parobrodov že plovi iu posrediije proin-t mej pristanišči Črnega morja in mej Maiseille om Da bi petrolejovi vrelci kdaj vsahnili, na to po i/n-kih strokovnjakov niti misliti ni. Petroleja je v mestu Bakli veliko več, nego v Pensilvauiji. Kjer se zemlja načne, povsod se h krati piikaže ta svetilna tvarinf. Omenjeni poročevalec pravi, da vse petrolejevo ozemlje obsega 12O0 angleških štirjaških milj in do sedaj so jedva kacih 6Q milj v delo vzeli. Domneva se celo iu za to ima pristnih razlogov, da je pod vsem kaspiškem morjem od Bakli pa do Krasnovodskega nepretrgana plast petroleja, kajti vrelci so ua obeh oba lih jednako moćni in na plitvih krajih prihaja nafta na gladino morja v tolike; obilici, da jo je moč užgati. /umu angleški vojni dopisnik O. Donovan, k' je nedavno v Sudanu v boji proti M.Juliju bil ubit, a prej dlje časa bival mej T"ekinci deloma prostovoljno, deloma kot ujetniL, popisuje v svojej velezanimljivej knjigi „The Merv-Oasis" tudi kraj okolu mestu Bikii ter pravi: O tolu mesta so vsa tla po nafti, prihajajoči iz zemlje, m -močena, vlažna. Po nekaterih krajih so ti pritoki prst spremenili v nekak asfalt, ki je ob mrzlih dneh trd, ob vročih polletnih dnevih pa tako mehak, da se človek za palec na globoko ugreza. (Jeste se ne škrope z vodo, ampak s črnimi ostuilci očiščenega petroleja. S tem je ves prah najuspešneje odpravljen n i štirinajst dnij. Na vozuej cesti naredi se pote i 4—5 palcev debela, rujava prašna skorja in po tej vozijo kotije in kola tako tiho, da mora biti pešec oprezen, da ga ne zalotijo. — Peter Veliki ujel je veliko rib, ko je Bsku dobil v svoje mrežo. Veliko in raznih načrtov snuje se in goji o bodočnosti mesta Bakli. Obrtuija s petroiejem oživela je Kavkaz in položila temeljni kamen za rao gočuost Rusije ob kaspiškem morji. Petroleje.o ozemlje je ravno v sredi velike in naravne ceste mej vzhodom in zapadom. Že sedaj se na železnicah in parobrodih ne kuri več s premogom, ampak s „neftijanitni" in v bodoče se bodo s tem kurivom kaj lahko oskrbljevale železnice, ki se v kratkem pozidajo v Perziji iu Armeniji, kjer je za les in drva hudo. Kadar se uresniči orjaški načrt azijskih železnic in bode Kavkaz zvezan z Indijo po ŽelezniČnej progi, bodo železnični stroji lahko dobivali naftino kurivo iz Bakli, a tudi ruski vojaki po trdnjavah v osrednjej Aziji imeli bodo lahko pristopno kurjavo. Prebivalci v Korasanu in Afganistanu, ki sedaj nemajo nobenega pravega kuriva, bodo petrolej in njegove ostanke z veseljem pozdravljali, kajti ogrevalo jim bode mrzla stanišča in razsvetljalo njih mesta, ki sedaj tacih ugodnostij še ne poznajo. S. Meteorologi« no poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-tn>\ i Nebo Mo-krma v nun. 15. maja 7. zjutraj 2. pop. H. zvečer 734-79 m. 780*96s*. 73y 04 mm. 4-14 4■ C -f 17(i C 4-13 8°C si. svz. z. j z. si. j z. d. jas. obl. obl. 0-O0nun. Srednja temperatura 4- lfv3°, za 13° nad normalom. IDi^-naosi^sL borza dne 16 maja t. 1. (Izvirno telegrarično poroci U. i Papirna ren a . . . . .... Srebrnu renta .... Zlata ren ........ 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . • London........ Srebro ........... Napol. . ........... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4" „ državne »rečke iz 1. 1854 2f>0 gld. Državne srečke iz 1. 1384. 100 gld. 4°/o avstr. zlatu renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0..... „ papirna renta 5°/0..... 5"/u štajerske zemljifič. od/m. oblig. . . Donava reg. srečke 5\0 . . 100 gld. HO gl.i. 60 kr. 81 25 101 65 M 96 — i — ■ 317 — 121 ■ 90 ■ — — » 67 It r» „ 73 * *9 n 60 124 25 It 173 g 75 n 101 • 55 n 122 * 50 92 55 t 89 1 10 104 50 115 50 ICaziuska restavracija. Jutri v soboto, 17. t. m. : Otvorenje vrta n s popolno vojaško godbo 17. peš-polka barona Khun. Vrt je elegantno opravljen. Za dobr . ogersko, nemško in francusko kuhinjo je najbolje preskrbljeno. Točila se bodo vsake vrBte domaća in inozemska vinu. dobro dolenjsko vino iz kleti g. Wutschar-ja, carsko pivo a la Plzenako, direktno od II. Schreinerja. Pri neagodnein vremena bode koncert v H tV U. 1 e II • 111 hlllllllll. Za mnogobrojno udeležbo prosi s spoštovanjem . (341) Is/L. "\7~erlxaLS37-. Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, 1$ ■ mg in nepresežno zoper neilast do Jedi, slabi želodeo, imrdoio sapo, naptbne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, - zgago, da se ne nareja I pesek In pEeno ln slez, I zoper zlatenico, gn]ua ln bljuvanje, da glava n« £ boli (če izvira bolečina iz fa želodca), /.oper krč v ie-• lodol. preobloienje te-lodoa s Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vra-K nlol, Jetrah in zoper zlato illo. Glavna zulo^ii: Lekar C. Bradv, Kremaier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane ar 33 Mir. ~mo ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajakej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Post o j ni: Anton Leban. V G o-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Hicbael Guglielmo. V Celji: lekar J. Supferschmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritechel. VCrnom'ji: lekar Ivan Blažek. V Skofjej Loki: lekar Karol Fabiani. SV2.rit.GV! Kn se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisneue besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady 4 Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z oaiim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske mater« boije, mora biti poleg te podobe utjsneno sod-nijsko spravljeno v»r..tvrno snameule.in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim sname-njrna. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodni j tki kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—139) V „NARODNU TISKARNI" sti ravnokar izšli knjigi: TnjiziaJs: našega časa. Roman. Spisal M. Lermontor, posloveni! J. P. — Ml. 8U, 264 stranij. Cena 40 kr., po posti 45 kr. Potem: DuhnnsKi. Povest. Spisal A. S. Pučkin, poslovenil J. P. Ml. 8°, 122 stranij. Cena kr., po pošti 30 kr. , . .. W ■ ■■ ■ (306—6) Ces. kr. izklj. £K£ pnvilegovam univerzalni prašek se posebno priporoča vsem skrbnim gospodinjam zaradi vsestranske porabe pri IiImI, kot odlično in posebno ceno sredstvo za oiir.m j«-, umivanje in sna£eu|e. Kemična tovarna, Wien, Brigittenan. 1 kilo zavitek praska za otiranje 20 kr., 1 kilo v kovinskih škatljicah Ia Kdeiweiss 6« kr. Dobiva se v Ljubi fani pri H. L. "Tš7^"en.eel-xv\x. Prospekti in nakazila, kako rabiti, zastonj. J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah etenloe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preiičke, ptione črviče, »ploh vse žuželk« skoraj nenaravno hiti o in gotovo tako, da od žuzelkine Balege ne ostane nobenega aledn. Pravi prašek se doniva v prodajalnici pri J. 1 \ 11»B l.-ii, ,,jpr"i (''rnern "psti" 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo ram, kjer so naznanjene po planatih. (230—2) Št 20 59. (325-3) Razpis. Z t nekatere prenaredbe v deželni prisilni de-lalnici v Ljubljani se razpisuje ponudbena obravnava do vštetega 33. maja 1494. I. Preračunjeno je: a) stavbeno delo na . 1166 gl. 24 kr. vAtevai železnino ?. 492 . 15 „ in kamnarsko delo z 4 , 50 , skupaj na . . . , . , , ; 1662 gl.89kr. b) steklenarsko delo na ... . 32 n 98 , c) lončarsko delo na.....140 „ — „ d) mn Li rsk.> delo na..... 50 n — „ To delo se bode oddalo proti plafilu, po jed-notn li ceneh za dovrSeuo delo ali vse vkup jednemu s«inifmu podvzetn ku. ali pa vsako /n-se po obrtnih skupiuab (a d). ČJrtež. proračun in pogoji so ua razgled v deželnem dvore v gospodskih ulicah St. 2 od 9. do 12. ure dopoludne v pisarni deželnega stavbenega urada al: v ekspeditu deželnega odbora. Ponudniki taj svoje ponudbe vsaj do 23. maja t. I. do 12. ure opoludne pri ulnžnem zapisniku deželnega odbora uloze. Ponudbe morajo biti kole-kovane in zapečatene s sledečim napisom na zavitku: nPonudba za.........delo pri predelovanji deželne prisilne delalnice v Ljubljani". — Vsaki ponudbi se ima priložiti K)0 ,, nn jamčevina (vadium) za v^ako \rsto dela postavljene svote, bodi sj v gotovini, bodi-si v knjižicah kranjske hranilnice ali pa v avstrijskih državnih ali tem jednakovrednih papirjih. Vsak ponudnik ima v ponudbo izrečuo postaviti, da pozna delo in vse črteže iu pogoje ter da se tem pogojem pravokrepno podvrže. V ponudbe je treba s številkami in besedami zapisati ponudne zneske v jednotnih cenah in za koliko odstotkov pod jednotno ceno se prevzame delo Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati si po svoji volji podvzetnika brez ozira ua cenejšo ponudbo, »li pa tudi po okolšrHnuh obravnavo še je-denkrat razpisati. Oziralo se hode le na pismene, v določenem obroku uložene ponudbe. 5000 ostankov 1 (788—40) (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. Ei. M o rdi v Itrini. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti po&iljatvi marke za 10 kr. I S 5 (t 7T 5 © £. đ — - °3 a < <2. ^ rti (T- t* ~ o 0> o. j-«2. s 2 0 w W 3' mm C » H. «> o cr. P pr o 99 Mark 6HM.Of)OtlV" i l-H" i s ■ S m B AS •35 B ts K a. 9 o i-1 H £ M 2ž O t>3 < O 3 I CD 0 <» B n 2. & 5 1 premija a mark 300.000 26 dobitkov a 1 dobitek a rt 200.000 56 n 4 a dobitka a 100.000 106 n 4 i dobitek a n 90.000 253 n 4 i n dobitka 4 n 80.000 6 n 4 2 k n 70.000 515 n 4 1 dobitek & n 60.000 1036 n 4 2 dobitka k n 50.000 2^020 . a 19463 dobitkov 4 1 dobitek k 30.000 5 dobitkov k n 20.000 150, 124, 100, 94, 3 dobitki k n 15.000 Velika, od Hamhnrške države garantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki ln bodo izžrebali, in zaradi največje mogoče garantij«« za točno izplačilo dobitkov. To po določilih načrta vodi posebna V to postavljena generalna direkcija in vbc podjetje nadzoruje država. V malo mesecih se od prvega do sedmega razreda izmej 100.000 srečk jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spe-cijelno pa: ! lucniiiM it in ..rl. ;snn.UOU :"> dobitkov a mark 5.000 3.000 2.000 1 500 1.000 500 145 Od teb dobitkov se jih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem znesku 157.000 mark. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark in poraste v drugem razredu na €0.000 mark, v tretjem na 70.000 mark, v četrtem na 80.000 mark, v petem na 90.000 mark, v š.st.iu na 100.000 mark, v sedmem pa na event. 500 000, specijelno pa na mark 300.000, 200.000 itd. itd. Za prvo žrebanje velja eela origiualua srečka gld. 3.50, pol originalne srečke 99 1.75, četrt originalne srečke 99 —.90. Proti pošiljatvi zneBka v bankovcih, po pofltnoj nakaznici aH proti poštnemu povzetju h«' nam došla naročila hitro izvrše. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom in ob jednem uradni načrt, iz katerega se izve vse podrobnejše, kakor razdelitev dobitkov, dan žrebanja in uloge posameznih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno listino dobitkov, katera ima državni grb in jasno navaja dobitke in številke, katere so dobile. Dobitki so izplačujejo po načrtu točno pod državno garaatijo. Na zahtevanje smo pripravljeni že naprej poBlcti uradni načrt, in izjavljamo, da srečke, kaiere ne ugajajo, uaz j _vzamem , ako se nam ob pravem času pred žrebanjem vrnejo, in zh nje dobljeni znesek takoj vrnemo. Ker dobimo za te srečke vsak dan mnogo naroČil, prosimo, da bomo mogli izvršiti vsa naročila, kakor hitro je mogoče, vsekako pa pred 31. majem 1994 direktno naročiti se. Bapkge8chafL (327-1) 1L amburg.__ Sreča in »lučaj igrata pogostem veliko rolo v človeškem življenji in vsak naj jima pusti jedne duri odprte, če se to d4 na tako solidni in pripravni način doseči, kakor tukaj. Naso elavno kolekto je £e dolgo posebno obiskovala sreča in mi pazili smo vedno na interese naših cenjenih naro-čevalcev. Vsak naš naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalne srečke brez posredovanja manjših prodajalcev. Vsak dobi tedaj v najkrajšem času po žrebanji listino dobitkov, ne. da bi jo zahteval, poleg te pa še originalne srećke vielej po v načrta nastavljenih cenah brez vsakega povišanja. Izdatelj in odgovorui urednik: Ivan Žeteznikar. Lastnina in tisk „Naroane Tiskarne".