GLASNIK
URADNI VESTNIK OBČIN: CERKNICA • GROSUPLJE • HRASTNIK • LITIJA • LJUBLJANA — BEŽIGRAD • CENTER • MOSTE-POLJE # SISKA • VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA
LJUBLJANA, 31. JANUARJA 1966
LETO XIII, ST. 5
MESTNI SVET
2
Na podlagi 5., 22., 35. in 43. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65, 49/65, 33/65 in 57/65), 16. člena za-kona o tarifi zveznega prometnega °?vka (Uradni list SFRJ št. 35/65 in J‘/65), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Urad. list SRS “t. 11/64 in 36/65) ter 11., 47. in 50. ,®na statuta mesta Ljubljane (Glas-. št- 38/64) je mestni svet na 14. red-1 seii dne 29. januarja 1966 sprejel
ODLOK
0 spremembi odloka o občinskem Prometnem davku na območju mesta Ljubljane .	(Glasnik št. 59/65),
se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
0 občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljane
I l. SPLOŠNI del
1.	člen
Na območju mesta Ljubljane se uvaja občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in davek °d plačil za storitve.
2.	člen
Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in od plačil 28 storitve, razen za obrtne storitve, opravljene gospodarskim in drugim delovnim organizacijam, se plačuje amo od proizvodov, ki so namenjeni “? sončno potrošnjo ter od plačil za oritve, če je v tarifi občinskega P ornetnega davka predpisano, da se °d njih plačuje davek, rim!arifa občinskega prometnega ka je sestavni del tega odloka.
3.	člen
mJf.a Promet proizvodov, ki so na-štej('Jeni Za Končno potrošnjo, se
. vsaka prodaja proizvodov po t„r°Vlnah ‘n trgovskih prodajalnah j P® Prodajalnah proizvodnih in ruRih delovnih organizacij,
Uh vsaka prodaja proizvodov, ki in ,proddjajo individualni obrtniki občani, neposredno potroš-dejavJiosti °kVirU SV°^e gospodarske
Čan!irv?r?<?a^a ^aRa neposredno obali kl, ea Prodajajo proizvajalne na hv°VSx? gospodarske organizacije debelo na^ln’ Kot velja za promet na
In, 4/ Potrošnja oziroma uporaba dav-licina»aCZianih Proizvodov, če se jom-3 30 za lastne potrebe.
4.	člen
ganiMcifi 2avezanec je delovna organ alf nM drug? Pravna oseba, or-
za nlnTiu, al v Promet naČ °. 0.Pravil storitev.
®zirom’^etn/ dav°K bremeni °ma potrošnika.
5.	člen
Davčna osnova za občinski prometni davek od prometa blaga na drobno je:
1.	prodajna cena za blago brez prometnega davka,
2.	prodajna cena za blago brez prometnega davka, ki bi bila dosežena, če bi se na drobno prodali proizvodi, dani brez povračila (podarjeni), proizvodi vzeti za lastno potrošnjo, oziroma uporabo ali proizvodi, prodani v komisiji,
3.	merska enota proizvoda, če je ta predpisana v tarifi.
Prodajna cena za blago vsebuje tudi vse postranske stroške, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu, razen transportnih in drugih stroškov, ki jih je prodajalec plačal za kupca po njegovem nalogu, če ima za to ustrezno dokumentacijo.
6.	člen
Davčna osnova za občinski prometni davek od plačil za storitve je znesek plačila, prejetega za opravljene storitve.
Kot plačilo za opravljene storitve je treba šteti plačilo v denarju ali v naravi ali vrednost nasprotnih storitev.
7.	člen
Davčne stopnje so proporcionalne in se določajo v odstotkih od davčne osnove. Od plačil za storitve so lahko tudi davčne stopnje v določenem znesku.
8.	člen
Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in plačil za storitve se obračuna po davčni stopnji, ki je veljala ob izdaji fakture, oziroma ob odpravi blaga, če je bilo blago odpravljeno pred izdajo fakture.
9.	člen
Glede nastanka davčne obveznosti, oprostitve, obračunavanja in plačila davka, kontrole, poroštva, zastaranja in pravnih sredstev, se uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, zakona o tarifi zveznega prometnega davka in predpisi, izdanima njuni podlagi.
10.	člen
Davčni zavezanci, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih letnih osnovah, plačujejo občinski prometni davek od plačil po pavšalnih letnih osnovah, ki jih vnaprej ugotovi upravni organ občine, pristojen za finance, skupno z osnovami za prispevek iz osebnega dohodka.
11.	člen
Za izvajanje in tolmačenje tega odloka skrbijo organi občinskih skupščin, ki so pristojni za finance.
12.	člen
Z dnem, ko se pričnejo uporabljati določbe tega odloka, prenehajo
veljati vsi predpisi o občinskem prometnem davku, ki so veljali na dan uveljavitve tega odloka na območju mesta Ljubljane.
13.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Glasniku.
Številka: 010-02/66
Datum: 29. jan. 1966
Predsednik
mestnega sveta Ljubljana ing. Marjan Tepina, 1. r.
II.	POSEBNI DEL
TARIFA
občinskega prometnega davka
A.	Proizvodi Tarifna št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od prometa z alkoholnimi pijačami in od prometa proizvodov, za katere je predpisana davčna oprostitev, znaša davek	4	%
Tarifna št. 2
Od prometa z alkoholnimi pijačami, doseženim s prodajo na drobno, razen prodaje v gostinstvu, se plačuje
a)	od naravnega vina	20	%
b)	od drugih alkoholnih pijač	25	Vo
Opomba: za alkoholne pijače po
tej tarifni številki je treba šteti:
a)	za vino — naravno vino iz grozdja, ki je proizvod alkoholnega vrenja iz svežega grozdja,
b)	pivo,
c)	žganje — naravno žganje, dobljeno z destilacijo prevrelih tropin svežega sadja, grozdja, vinskega mošta in vinske usedline. Za naravno žganje se šteje tudi vinski destilat (vinjak), če ne vsebuje več kot 55 % alkohola,
č) kot ostale alkoholne pijače — umetne alkoholne pijače (liker, rum, brandy, gin, vodka, whisky, mastika in druga umetna žganja, mešanica alkohola s sladkorjem, aromatičnimi in drugimi snovmi) ter peneča, specialna in druga umetna vina.
B.	Storitve Gostinske storitve
Tarifna št. 3
Od plačil za gostinske storitve se obračunava in plačuje občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v določenem znesku od 1 (enega) litra:
a)	od naravnega vina '	60 din
b)	od piva	50 din
c)	od naravnega žganja	250 din
č) od ostalih alkoholnih pijač 300 din
Opomba: Določbe opombe tarifne številke 2 se uporabljajo tudi pri tej tarifni številki.
Obrtne storitve Tarifna št. 4
Od plačil za opravljene storitve:
I.	Kovinska stroka
1.	popravljanje strojev in naprav	15	%
2.	popravljanje izdelkov, precizne mehanike	10	°/o
3.	popravljanje motor,	vozil	10	%
4.	popravljanje kovinskih iz-
delkov za široko potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva itd.)	5	%
5.	popravljanje drugih kovin-
skih izdelkov in storitev obrtne predelave kovin	10 %
II.	Elektro stroka:
6.	popravljanje elektr. strojev,
aparatov in naprav (po-. pravljanje transformatorjev, elektr. peči, razdelilnih naprav in podobno)	10 %
7.	popravljanje elektr. gospodinjskih aparatov (popravljanje elektr. kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih stro-
jev, bojlerjev in podobno)	5 %
8.	popravljanje elektr. in dru-
gih telekomunikacijskih naprav in delov	10	%
9.	popravljanje drugih elektr.
aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke	10 %
III. Ostale stroke:
10.	protektiranje in popravljanje plaščev (vulkaniziranje)	5 %
11.	knjigovezništvo	5	%
12.	žaganje lesa	30	%
13.	žaganje lesa za lastno uporabo	10	%
14.	gradbeniške storitve	10	%
15.	osebne in druge obrtne
storitve	10	%
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni št se ne plača od plačil za storitve: krt<R-čev, šivilj, klobučarjev, modlstinj, vezilj, fotografov, čevljarjev, Izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za pred tiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanja glasbil, brušenja nožev in britvic, kovačev od podkovan j a konj in živine* kolarjev, urarjev, popravil dvokoles in otroških vozičkov, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenje in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, umetno krpanje preprog, prepisovanje in razrhnoževanje, kopiranje, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, sna-ženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), storitev postreščkov, žaganje drv, pečenje čevapčičev in ražnjičev, pečenje kosta-. n j a, pedikiranje.
2.	Davčna osnova je skupen zne-
sek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.	______,
Druge storitve Tarifna št. 5 Od vstopnic:
a)	za kinematografske prireditve 5 %
b)	za ostale prireditve	10 %
Opomba:
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so sodgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditve iz točke b) te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje pri finančnem organu občine. Vstopnice morajo biti predložene v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kultumo-
umetniške in telesno-vzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kultumo-umetniške ali telesno-vzgojne prireditve odloča (ugotovi značaj prireditve) za ustrezno področje pristojni svet občine.
4.	Prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko upravni organ, pristojen za dohodke, pavšalira, tj. da pobere občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
Tarifna št. 6
Od vrednosti prodanih srečk za
loterijo in druge igre na srečo ter
na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za jaVne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 %
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo,
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti upravnemu organu, pristojnemu za dohodke občinske skupščine, dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti še naredi v 15 dneh po žrebanju ter je treba plačati davek v 5 dneh po obračunu.
Tarifna št 7
Od plačil za prevoz potnikov 1® blaga, ki ga opravljajo občani ali civilno pravne osebe, se plača davek:
a)	za prevoz oseb	10 #
b)	za prevoz blaga	20 #
Opomba:
S prevozi po tej tarifni številki so mišljeni prevozi z motornimi ali vprežnimi vozili v cestnem prometu ter s plovnimi objekti, ne glede na to, če se prevoz opravlja v krajev* nem ali medkrajevnem prometu. Plačilo za nakladanje in razkladanje spada pod to tarifno številko samo, če to dela ista oseba skupaj s prevoznimi storitvami.
OBČINSKE SKUPŠČINE
OBČINA
CERKNICA
36
Na podlagi 18. in 19. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS št. 30/61) in 2. člena zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 10/65, ter 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela	t
ODLOK
o začasnem podaljšanju odloka
• določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in o določitvi dela prispevka, ki ga plača skupščina občine Cerknica v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za leto 1965
1.	člen
Za čas od 1. januarja 1966 dalje se podaljša veljavnost odloka o določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in o določitvi dela prispevka, ki ga plača skupščina občine Cerknica v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za leto 1965, ki ga je sprejela skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. oktobra 1965 in je bil objavljen v »Glasniku« št. 51/65.
leto 1966 (Ur. list SFRJ št. 57/65),
8.	in 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), 4. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ št. 52/64) in 200. člena statuta občine Hrastnik je skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah
odloka o prispevkih in davkih občanov občine Hrastnik
Spremeni in dopolni se odlok o prispevkih in davkih občanov občine Hrastnik, objavljen v Uradnem vestniku Zasavja št. 4/65 tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki v občini Hrastnik se določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih
na podlagi naštetih zakonov in tega odloka.	/
2.	člen
Stopnja prispevkov in davkov, ki pripadajo občini in druge določbe o prispevkih in davkih, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih pristojna skupščina občine, se določajo s tem odlokom.
3.	člen
V tem odloku so osnove v denarnih zneskih določene v novih dinarjih.
II. PRISPEVKI
1.	Prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
4.	člen
Prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se pobira v višini 5 % od osnov, določenih s temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov.
5.	člen
Pavšalne osnove za plačevanje prispevka iz delovnega razmerja se po 43. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov določajo v mesečnih kosmatih zneskih v naslednji višini:
din 550,—
din 200,— din 250,— din 330,— din 200.— din 160,—
1.	za odvetnika-pripravnika
2.	za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih
3.	za hišnike, zaposlene v stanovanjskih hišah
4.	za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih
5.	za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev
6.	za lovce in ribiče
2.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po •bjavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 1/1-426-1/65
Datum: 29. dec. 1965
Predsednik
skupščine občine Cerknica Franc Kavčič, 1. r.
OBČINA
HRASTNIK
37
Na podlagi 7. in 12. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Urad. list SFRJ št. 32/64),
I.	člena zakona o določanju višine prispevkov in davkov občanov za
2.	Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
6.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek gozdov po naslednjih stopnjah:
davčna osnova	proizvodni okollS ra.	iv.	
do 1000	8%	—
do 2000	10 %	—
do 3000 1	12 %	
nad 3000	14,5 % 7. člen	“
Zaradi odmere prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se za območje občine določita dva proizvodna okoliša. V posamezni proizvodni okoliš se uvrstijo naslednje katastrske občine, oziroma deli katastrskih občin:
—	v IV. proizvodni okoliš spadajo naslednje katastrske občine, oziroma deli katastrskih občin:
k. o. Marko, Širje, Podkraj, Jurij, Ojstro, Stefan (naselje Turje), Hrastnik (naselje Plesko, Prapretno in zaselek Draga), Dol pri Hrastniku (Kal in naselje Dol — del), Marno (Kri-štandol, Unično, Marno — del in Brdce — del).
—	v III. proizvodni okoliš spadajo vsa ostala zemljišča v občini.
Meje posameznih katastrskih občin, ki se delijo v III. in IV. proizvodni okoliš, so določene oziroma označene v posebnih katastrskih mapah, ki so sestavni del tega odloka. Te mape so na vpogled na oddelku za finance.
8. člen
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijskih dejavnosti, katerih katastrski dohodek od vseh zemljišč, ki jih posedujejo, ne presega 500 dinarjev, ne plačujejo pri-
spevka, ki pripada občini. Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti v IV. proizvodnem okolišu so oproščeni plačevanja prispevka po 5. členu tega odloka.
9.	člen X
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini od zasebnih gozdov, se odmerja od količine posekanega lesa na območju občine.
Pod količino posekanega lesa j< treba razumeti bruto odkazano lesno maso. Ta prispevek se plačuje v istih rokih kot prispevek od kmetijstva po proporcionalni stopnji 15 % od osnov, ki jih določi gozdno gospo* darska organizacija.
10.	člen
Ce se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj 4 leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše.
11.	člen
Trajne oprostitve plačevanja prispevka od kmetijstva, določene ž zveznim in republiškim zakonom, s® uporabljajo v enakem obsegu tudi pri plačevanju prispevka, ki pripada občini.
12.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki od zemljišč
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za 10 let,
2.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za 6 let,
3.	ki se pogozdijo po navodilih ih pod nadzorstvom strokovnih organa^ — za 20 let.
Začasna oprostitev se prizna n® prošnjo zavezanca, če so bila dela izvršena po strokovnih navodilih ih pod nadzorstvom za kmetijstvo lfl gozdarstvo pristojnega organa.
Oprostitev teče od 1. januarja naslednjega leta po izpolnitvi pogoje^ za oprostitev.
13.	člen
V primerih elementarnih nezgod’ rastlinskih bolezni in škodljfvcev al* zaradi drugih izrednih dogodkov n9 obdelovalnih površinah, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se prizn9 davčna ola jšava v primeru, če škodi' ki je nastala posamezniku, preše#9 20 % katastrskega dohodka. V navedenih primerih se odpiše odpadajo® del prispevka sorazmerno z zmanjŠ*'
njem donosa. Škodo, povzročeno po elementarnih nezgodah, ugotavlja na podlagi prijave zavezanca za kmetijstvo pristojni upravni organ.
14.	člen
Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka:
1.	Zavezancem, katerih katastrski dohodek ne presega 700 dinarjev letno na družinskega člana in ki preživlja poleg dela zmožnih družinskih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana po 10 %, za vsakega tretjega in nadaljnjega mladoletnega otroka ali za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana 20 % z omejitvijo, da celotno znižanje ne sme presegati 50 odmerjenega prispevka.
Olajšava se ne prizna zavezancem, ki so v delovnem razmerju.
2.	Zavezancem, katerih katastrski dohodek presega 700 dinarjev, a ne Presega 1200 dinarjev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo sposobnih članov, po 20 % na vsakega za delo nezmožnega člana. Z ome-Ptvijo, da celotno znižanje ne sme Presegati 50 % odmerjenih prispev-
i j^avezancem, ki so imeli večje izdatke zaradi zdravljenja obolelih elanov in neogibne stroške s pogreli0111 umrlih družinskih članov, do zneska prispevkov, ki bi se sorazmerno plačevali do izdatkov take vrste.
.^e ie v družini več zavezancev Prispevka, se pravica do olajšave po avku te8Q člena prenese po evku osnov, znesek olajšave pa P° seštevku prispevkov vseh zavezancev družine.
« , ^a mladoletne otroke se štejejo otroci, z njimi pa so iz-„„a en* dijaki in študentje na red-m, šolanju. Za odrasle dela nezmožne osebe se štejejo osebe, ki jim jo to svojstvo priznano z odločbo ali zdravniškim spričevalom javne zdravstvene ustanove, slepim, molčim nad 60 let, ženskam nad 55 let k. “,rost* in bolnikom, ki so bili več ot po1 leta nezmožni za delo.
15.	člen
_ ^nleg olajšav iz prejšnjega člena n yr‘zn.ajo kmetom-borcem NOV še kn • n e davčne olajšave prispevat,12, osebnega dohodka od kmetijstva, ki pripada občini:
nrwn rmetom ~ borcem NOV, ki so bor"?1 »Spomenice 1941«, španskim i cm m predvojnim revolucionar-3enl’ Y višini 100 %,
z. kmetom — borcem NOV, ki jim q Pr‘znano aktivno sodelovanje pred 60 % 1943 Pa d0 15- 5- 1945 v višini
j 3' Rmetom — borcem NOV, ki jim k 0P1 '2nar>o aktivno sodelovanje po 30 % 1943 Pa do 15' 5’ 1945> v v‘šini
16. člen
kdo 1x1 izkoriščanja (konw drURG nekmetijske n: žganic roska’ gramoza, k dohodi^6’ apna in podobno tako °d običajnih, tako d
midntvt10 Z?ačaj Posebne in 2ab tn« dejavnosti, mora r
dar Pf-iVk^0u °brtnih dejavnos
?“°dki p-««««*'»
od' sam<?\< V|l k *Z osebnega dohe in dm?.hJnCga "Pravljanja o “mgih gospodarskih dejav
17. člen
samostotal'? iZ oscbnega dohodka o dn^h 32l?a javljanja obrtnih i gospodarskih dejavnosti (
nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti), ki pripada ob-, čini, se odmerja:
a)	za samostojne obrti in druge
gospodarske dejavnosti, ki opravljajo storitveno obrt z izjemo avtoprevoznikov od pavšalnih letnih osnov po stopnji	12,5 %
b)	za zasebno gostinstvo od pavšalnih letnih osnov po stopnji 12,5 %-
c)	za samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, ki se bavijo s proizvodno obrtjo ter avtoprevoz-ništvom od osnov, ugotovljenih po
dejanskem osebnem dohodku, in si-
cer:
osnova	stopnja
do	15.000	12,5 %
od 15.000	do	20.000	18 %
od 20.000	dalje	24 %
18. člen
Letni kosmati osebni dohodek kvalificiranega oziroma visoko kvalificiranega delavca, na podlagi katerega se določa pavšalna osnova za odmero prispevka od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, znaša letno:
	Stroka	Visoko kvalif.		Kval«.
		delavci	delavci
1.	Predelovanje nekovin: — vse obrti iz te stroke	15.000	12.000
2.	Predelovanje kovin: — ključavničarstvo, kleparstvo, kovino-		
	strugarstvo, strojno ključavničarstvo, orodjarstvo, avtomehanika, urarstvo	18.000	14.000
	— za ostale obrti te stroke	14.000	11.000
3.	Izdelovanje električnih aparatov in pribora: — elektromehanika za radijske sprejem-		
	nike in televizorje	16.000	12.000
	— elekt roinstalaterstvo	14.000	11.000
	— elektromehanika (previjanje motorjev,		
	električnih strojev, popravljanje in vzdrževanje elektromehanskih strojev		
	in naprav	18.000	14.000
	— vse ostale obrti iz te stroke	13.000	10.000
4.	Izdelovanje kemičnih izdelkov: — vse obrti iz te stroke	16.000	13.000
5.	Predelovanje lesa: — kolarstvo in izdel. lesenih karoserij	14.000	11.000
	— mizarstvo	14.000	11.000
	— avtotapetništvo	13.000	10.000
6.	Predelava papirja:		
—	vse obrti iz te stroke	12.000	9.000
7.	Izdelovanje predmetov iz tekstila in tiskanje tkanin: — vse obrti iz te stroke	10.000	8.000
	8. Predelava usnja: — vse obrti iz te stroke	10.000	8.000'
S.	Izdelovanje gumijastih izdelkov iz plastičnih mas: — vse obrti iz te stroke	16.000	13.000
10.	Stavbna obrt: — kamnoseštvo in izdelovanje umetnega		
	kamna in predmetov iz umetnega in naravnega kamna	16.000	13.000
	— instalaterstvo za vodovod, plinske na-		
	prave in kanalizacija, centralna kurjava in klimatizacija	18.000	14.000
	— krovstvo, zidarstvo, fasadarstvo, par-		
	kolarstvo, tesarstvo, soboslikarstvo, ple-		
	skarstvo, rezanje stekla	16.000	13.000
	— vse druge obrti iz te stroke	14.000	11.000
11.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov:		
	— zlatarstvo, graverstvo	16.000 •	13.000
	— vse druge obrti iz te stroke	14.000	11.000
12.	Obrtne osebne in druge storitve: — vse obrti iz te stroke	10.000	8.000
13.	Avtoprevozništvo: — avtoprevozniki	22.000	
14.	Gostinstvo	16.000	
Za nadaljevanje obrti po zakon- n osti brez stalnega poslovnega mesta
skem tovarišu (vdovska obrt) — se se določijo v višini	din 150.—
prispevek odmeri v višini 50 % od
osnov posameznih strok v tem členu. Zavezanci, ki opravljajo obrtne Obrtniki so za prvo leto obratova- storitve za posameznike po Členu 18 nja oproščeni plačevanja prispevkov, zakona o obrtnih delavnicah samo-19. člen	^.stojnih obrtnikov iz naslednjih de-
Prispevki v pavšalnem letnem javnosti: znesku za posamezne obrtne dejav-	mn
—	predelovanje nekovin	300.—
—	popravilo kovinskih izdelkov	300.—
—	popravilo električnih aparatov in pribora	350.—
—	izdelovanje kemičnih izdelkov	300.—
—	predelovanje	lesa (mizarji,	kolarji,	žagarji)	200,—
—	predelovanje	papirja	120.—
—	predelovanje	tekstila	120.—
—	predelovanje	usnja	120.—
—	stavbna obrt	— vse obrti	iz	te	stroke	300.—
—	vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih
predmetov in galvanizacija	300.—
—	pranje in likanje perila in obleke	80,—
—	žensko in moško frizerstvo	150.—
—	gostinske staritve izven večjih naselij, če ne presegajo
din 10.000.— bruto prometa letno	150.—
20.	člen
Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih davkov po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov, ki jih imajo osebe
od prodaje srečk in plačil od iger na srečo, ki jih organizira jugoslovanska loterija po stopnji	10	%
2.	od dohodkov, ki jih imajo za-
varovalni poverjeniki, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju, po stopnji	15	%
3.	od provizij zastopnikov ustanov
za varstvo malih avtorskih pravic po stopnji	15	%
4.	od dohodkov, ki jih imajo po-
samezniki od pisanja not za zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju, po stopili ji	15	%
5.	od provizij, ki jih dobijo po-
slovni agepti in poverjeniki založniških podjetij, od prodaje njihovih knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem in od provizij, ki jih dobijo od nabiranja oglasov za objavo v knjigah, revijah in publikacijah	založniških	podjetij, po stopnji	15	%
6.	od provizij, ki jih dobijo ulični
prodajalci časopisov za časopisna podjetja, časopisne zavode ali časopisne agencije, če se ukvarjajo edino le s prodajo časopisov in niso s podjetjem, zavodom ali agencijo v delovnem	razmerju,	po	stopnji	10	%
7.	od dohodkov transportnih in
drugih del oseb, ki nakladajo, razkladajo in pfenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči, za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku, po stopnji	10 %
8.	od dohodkov od prevozništva,
kot postranske kmetijske dejavnosti, po stopnji	30 %
9.	od dohodkov od tovorjeni a, no-
šenja in vlačenja lesa iz gozdov po stopnji	20 %
10.	od dohodkov od potujočih zabavišč po stopnji	10 %
11.	od dohodkov, ki jih imajo po-
samezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavodi, če niso z njimi v delovnem razmerju, po stopnji	15 %
12.	od vseh dobitkov od iger na
srečo, ki presegajo vrednost 100 dinarjev	10 %
21.	člen
Poslovne knjige morajo voditi zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerih celotni dohodek presega letno 250.000 dinarjev.
22.	člen
Ekonomska amortizacija se prizna kot strošek za vzdrževanje strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše od enega leta in so evidentirani v neobveznih evidencah, če so verodostojne. Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje in inventar.
23.	člen
Pri odmeri prispevkov od obrtne dejavnosti se priznajo iste olajšave, kot se v smislu 13. in 14. člena tega odloka priznajo pri odmeri prispevkov od kmetijstva.
24.	člen
Prispevek od avtorskih pravic, peten tov in tehničnih izpopolnitev, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3,5 % od kosmatega dohodka.
-
,
III.	DAVKI
1.	Davek od dohodka od stavb
25.	člen
Davek na dohodke od stavb se plačuje v občini Hrastnik od vseh j stavb in znaša. 50 % od ugotovljenih . ostiov.
26.	člen
I Plačila davka od stavb se opro-igtijo stavbe v III. in IV. kmetijskem iproizvodnem okolišu, razen stavb v i gradbenem okolišu in najemnih zgradb.
(	27. člen
Davek na dohodke od premoženja 'in premoženjskih pravic se plačuje po stopnji 20 °/c.
1 Osnova za ta davek je celoten >dohodek od premoženja in premoženjskih pravic v letu, za katero ise odmerja, zmanjšan za potrebne ^stroške.
,	2. Davek od dopolnilnega dela
drugih
28.	člen
jjavek od dohodka iz dopolnilnega dela drugih se plačuje po stopnji 15 c/c od izplačanega bruto osebnega dohodka za uporabo dopolnilne delovne sile,' zmanjšanega za 60 %. Zavezanci obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo prispevke na podlagi pavšalnih letnih osnov, plačujejo davek za dopolnilno delo drugih v višini 200 dinarjev letno za vsakega zaposlenega.
29.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja št. 4/65). Ti odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uporablja pa se cd 1. januarja 19G6.
Številka: 422-1/65-1
Datum: 26. jan. 1966
Predsednik
skupščine občine Hrastnik Milan Babič, 1. r.
38
Na podlagi 1. člena temeljnega zakona za uporabo mestnega zemljišča (Ur. 1. SFRJ št. 10/6), 1. člena zakona o določanju višine prispevkov in davkov občanov za leto 1966 (Ur. list SFRJ št. 57/65) ter 200. člena statuta občine Hrastnik, j<? skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnost* dne 26. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
Predpisuje se prispevek za uporabo mestnega zemljišča (nadaljnje besedilo: prispevek) na območju ožjega gradbenega okoliša občine Hrastnik.
2.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča mora plačevati lastnik, oz. imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem.
V stanovanjski hiši oz. v stanovanjskih prostorih mora plačevati prispevek nosilec stanovanjske pravice.
'	3. člen
Prispevek se ne plačuje za mest-W zemljišče:
1.	ki se uporablja za vojaške namene,
2.	na katerem so stavbe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, ob upoštevanju načela vzajemnosti,
3.	na katerem so stavbe, ki jih uporabljajo mednarodne in meddržavne organizacije ali v njih stanuje njihpvo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
4.	na katprem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti iz nacionalizacije,
5.	ki je po urbanističnem načrtu Namenjeno za kmetijsko obdelavo, dokler ni zazidano,
6.	ki je zavarovano po posebnih predpisih,
7.	ki je ob vodotoku in je v upravi vodno-gospodarske dejavnosti,
8.	ki se uporablja za telesno-kul-turno dejavnost,
9.	ki se uporablja za železniške objekte in naprave,.
10.	ki se uporablja za komunalne nadzemne objekte in naprave,
11.	zavodi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna.
4.	člen
Glede na ugodnosti, ki jih ima mestno zemljišče za stanovanja, industrijo in drugo poslovno dejavnost, se mestno zemljišče deli na stanovanjsko, poslovno in industrijsko cono. Zemljišče stanovanjske in poslovne cone pa se glede na ugodnosti, ki jih nudi uporabnikom, kot so lega zemljišča, prometna povezanost, opremljenost s komunalnimi napravami, racionalnost in funkcionalnost uporabe zemljišča, deli na tri kategorije.
5.	člen
Merila za uvrščanje mestnega zemljišča v posaVnezne kategorije so:
A.	V stanovanjski coni:
1.	opremljenost mestnega zemljišča s komunalnimi napravami,
2.	lega v naselju glede na preskrbo prebivalstva,
3.	prometna povezanost s centrom.
B.	V poslovni coni:
1.	položaj poslovnega prostora glede na frekvenco potrošnikov,
2.	možnosti dovoza in odvoza blaga,
3.	opremljenost zemljišča s komunalnimi napravami,
4.	prometna povezanost z mestnim območjem.
C.	V industrijski coni:
1.	naprave, ki znatno vplivajo na dostavo materiala ter odvoz blaga,
2.	prostorne možnosti za razvoj industrije,
3.	opremljenost s komunalnimi napravami, ki so potrebne industriji,
4.	konfiguracija terena, če vpliva na proizvodnjo in razvoj določene vrste industrije.
6.	člen
Upoštevajoč merila 5. člena, posamezna kategorija zajema naslednja območja:
A. I. kategorija stanovanjske cone zajema Trg Franca Kozarja.
II. kategorija stanovanjske cone zajema: Cesto 3. julija, Pot Josipa Brinarja, Cesto padlih borcev od št. 1 do vključno hišne št. 25; Cesto 1. maja od hišne Št. 48 do 86; Novi dom, Log, Novi Log, Veličkova cesta. Pot Vitka Pavliča, Cesto Adama Dušaka, Pot na Kal od hišne št. 1 do 8. Ulico mladih bor-
cev in Naselje Dol pri Hrastniku center v meji, ki poteka od vrtnarije KOP Hrastnik po desnem bregu potoka Dolščica do Cerdenca, od tu po grebenu nad hišo, last Laznik Mirka in Klemen Franca, in nato po cesti mimo hiše, last Štraus Jožeta in Planinc Cirila in vznožja pobočja Javorje nad novim naseljem nad pokopališčem do izhodiščne točke vrtnarije KOP Hrastnik.
III.	kategorija stanovanjske cone zajema cesto Za Savo, Cesto Hermana Debelaka, Grajsko pot, Cesto 1. maja od hišne št. 1 do 47, Dolsko cesto, Taborniško pot, Pot Franca Pušnika, Naselje Aleša Kaple (v katerem so izločene stanovanjske barake), Ulico prvoborcev, naselje Brni-ca in Podkraj novo naselje.
B.	I. kategorija poslovnega coninga
zajema: celotno območje mesta Hrastnik in Dol pri Hrastniku.
C.	Industrijski coning obsega celotno
območje mesta Hrastnik in Dol pri Hrastniku.
7.	člen
Prispevek se plačuje od m* koristne površine, s tem, da se pri stanovanjskih objektih upošteva še izkoriščenost stanovanjsko stavbenega zemljišča kot popravek višine prispevka tako, da se le-ta zniža:
pri stavbah z 1	stanovanjem	0 %
pri stavbah z 2 do 15 stanovanji za	. 10 %
pri stavbah s 15 do 30 stanovanji za	20	%
pri stavbah s 30 in več stanovanji za	30	%
8.	člen
Za koristno površino po 9. členu tega odloka se šteje:
a)	pri stanovanjih tista površina, od katere se plačuje stanarina,
b)	pri poslovnih prostorih tista površina, ki se neposredno uporablja za poslovno dejavnost in zemljišče, ki se uporablja v poslovne namene (dvorišče, skladišče itd.),
c)	pri industriji skupna površina zazidanega in nezazidanega zemljišča, ki ga industrija uporablja z izjemo urejenih zelenih površin.
Spremembe, ki nastanejo med letom od osnove obračuna se upoštevajo pri odmeri prispevka 1. 1. naslednjega leta.
9.	člen
Za določitev prispevka je treba ugotoviti stroške, ki so potrebni za gradnjo, dograditev, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje v ožjem gradbenem okolišu v skladu z urbanističnim projektom oz. z dolgoročnim načrtom za rekonstrukcijo in vzdrževanje.
10.
Za komunalne objekte in naprave kolektivne potrošnje se po tem odloku štejejo:
1.	stanovanjske ceste, peš poti, trgi, hodniki, dovozne poti, parkirni prostori in pod.,
2.	zelene površine in otroška igrišča po odloku o varstvu in uporabi komunalnih naprav, higienskih pogojih pri zunanjem izgledu strnjenih naselij na območju občine Hrastnik (Glasnik — Uradni vestnik Zasavja št. 6/64),
3.	omrežje javne razsvetljave,
4.	kanalizacijsko omrežje za odpravo atmosferskih in odpadhih voda.
11. člen
Prispevek po tem odloku se predpisuje za vse tri coninge v višini:
a)	za 1 m’ I. kategorije koristne
površine mesečno	0,20 N. din;
b)	za 1 m1 2 II. kategorije koristne
površine mesečno	0,12 N. din;
c)	za 1 m’ III. kategorije koristne
površine mesečno	0,05 N. din.
Industrija plačuje za 1 m2 koristne površine mesečno prispevek v višini 0,20 N. dinarjev.
12.	člen
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve skrbi za izvajanje tega odloka, izda odločbo, s katero določi posameznemu uporabniku mestnega zemljišča mesečni prispe*! vek, v obrazložitvi navede elemente, na podlagi katerih ga je odmeril. Proti odločbi oddelka je dovoljena pritožba v roku 15 dni.
13.	člen
Prispevek se plačuje v rokih, določenih v 15. členu lega odloka, mesečno vnaprej.
14.	člen
Prispevek se zbira na posebnem računu pri skupščini občine Hrastnik
Sredstva se uporabljajo po posebnem programu, ki ga sprejme občinska skupščina.
15.	člen
Nosilci stanovanjske pravice plačujejo prispevek mesečno vnaprej skupaj s stanarino.
Lastniki družinskih stanovanjskih hiš, ki jih sami uporabljajo, plačujejo prispevek pristojnemu organu občine direktno na poseben račun iz
14.	člena tega odloka.
Za nepravočasno plačane prispevke se za izterjavo smiselno uporabljajo določbe o prisilni izterjavi davkov in prispevkov. Najemniki poslovnih prostorov plačujejo prispevek po najemodajalcu hkrati s plačevanjem najemnine.
Delovne in druge organizacije, ki uporabljalo poslovne prostore, plačujejo prispevek po pristojni banki do 10. v mesecu.
Občani in civilne pravne osebe, ki uporabljajo mestno zemljišče in niso po 3. členu tega odloka oproščeni plačila tega prispevka, plačujejo prispevek direktno na poseben račun v rokih, ki veljajo za plačilo prispevkov in davkov občanov.
16.	člen
Prispevek se sme uporabljati za financiranje gradnje, dograditve, rekonstrukcije komunalnih objektov in naprav, kolektivne potrošnje ter za j kreditiranje urejanja mestnega zemljišča.
17.	člen
Ta. odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uporablja pa sc od 1. 2. 1966.
Številka: 420-16/65-1
Datipn: 26. jan. 1966
Predsednik
skupščine občine Hrastnik
Milan Babič, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
ŠIŠKA
Skupščina občine Ljubljana-SišKO je na osnovi 18. in 232. člena statuta občine Ljubljana-Siška na predlo# sveta za socialno varstvo- občinska skupščine sprejela na seji občinskega
zbora in zbora delovnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 20. decembra 1965 naslednji
ODLOK
« družbeni materialni pomoči L SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupščina nudi družbeno materialno pomoč v skrbi za socialno varnost človeka in družine in »e posebej za občane, ki so zaradi mladoletnosti, bolezni, invalidnosti, ostarelosti, onemoglosti in drugih vzrokov potrebni družbene materialne pomoči.
Sredstva za družbeno materialno pomoč so zagotovljena v vsakoletnem proračunu občine.
2.	člen
Družbene pomoči po tem odloku se urejajo v naslednjih oblikah:
1.	denarne pomoči,
2.	plačevanje rejnin, zavodskega varstva in varstva otrok,
3.	hišna postrežba, nega bolnikov na domu in plačevanje stroškov zdravljenja, zdravstvenih storitev in zdravstvenih pripomočkov.
3.	člen
! Pravico do prejemanja družbene Pomoči imajo občani, ki so delno ali Popolno nesposobni za pridobitno elo ter nepreskrbljeni občani, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje u poklicno usposabljanje in nimajo mZe^nccv’ k' bi mogli, oziroma bi , ra 1 °Pravljati to dolžnost ,po zakonu ali pogodbi.
4.	člen
Za delo nesposobne so tiste osebe, j ,se ne morejo preživljati z lastnim , ,orr)’. oziroma so delno sposobne za io tiste osebe, ki se z lastnim deni ne morejo v celoti preživljati. Nepreskrbljene so tiste osebe, ki mmajo lastnih dohodkov ali sred-stev, s katerimi bi se mogle preživljati, niti zavezancev, ld so po zakonu nost°^°dbi dolžni opravljati to dolž-
-j.pkolnosti pod prvim in drugim rir.vavkom tega člena je potrebno n^ZOVati z ustreznimi listinami lih °ma Potrdili samo za dejstva, ki UEO» ki vocli postopek, ne more kan»°- 1 nePOSI'edno iz podatkov, s sk,,,1-1"1* rnzP°lagajo službe občinske psčine ali občinski zavodi.
5.	člen
za«^Pr^čenci ali njihovi zakoniti nin p.ni^t, ki imajo lastne nepremič-me, lahko dobijo pomoč udi tako, se obvežejo v posebni pogodbi z nn an?,m' ki odloča o pomoči na del-1 . Popolno zemljiško-knjižno Djublja° ž-,l1t°riSt sbuPŠ^'ne občine
6.	člen
II. DENARNE POMOČI
P°m°či se dodeljujejo sociX V Primerih, če njihovega šiti eRa Problema ni mogoče re-“b na ustreznejši način.
Denarne pomoči so: a> stalne,
b)	začasne,
c)	enkratne.
7.	člen
o) Stalne pomoči
le ob^ denarna Pomoč se dodelju-tega	ob Poeojih tretjega člena
1 ^lloka v naslednjih primerih: sposobni-50 “ pridobitno delo ne-
2.	če so nepreskrbljeni in ni pričakovati, da bodo v doglednem času nastopile v njihovem socialnem položaju spremembe, ki bi izključevale denarno pomoč;
3.	Otroci in šolska mladina imajo pravico do denarne pomoči za preživljanje in izobraževanje;
4.	Ce so nastale pogodbene obveznosti v smislu 5. člena.
8.	člen
Glede na stopnjo materialne ogroženosti se dodeljuje upravičencem stalna družbena pomoč do višine, ki je v skladu z življenjskimi stroški, okolnostmi, pod katerimi upravičenec živi in z možnostmi proračunskih sredstev. Ce nastopi med letom bistveno zvišanje ali znižanje življenjskih stroškov, se višina denarne pomoči uravnava v skladu z omenjenimi okolnostmi.
9.	člen
b)	Začasna denarna pomoč
Začasna denarna pomoč se dodeljuje občanom, ki so zaradi bolezni, brezposelnosti ali drugih razlogov prišli v začasne socialne težave in se predvideva, da se bo ogroženost v krajšem času odpravila.
Začasna denarna pomoč se lahko dodeli največ ra dobo 6 mesecev, izjemoma se lahko podaljša, vendar največ ra nadaljnjih 6 mesecev. Glede višine začasne denarne pomoči veljajo določbe 8. člena tega odloka.
10.	člen
Upravičenci do denarne pomoči EK) členu 8 in 9 so materialno in moralno odgovorni sporočiti Zavodu za socialno delo vsako spremembo okoliščin, ki so pogojevale tako pomoč.
11.	člen
Denarna pomoč po členu 8 In 9 se nakazuje upravičencem za en mesec naprej In preneha z odločbo, v kateri je E>odana obrazložitev za prenehanje prejemanja denarne pomoči v smislu člena 8 in 9;
—	sama po sebi v smislu 9. člena, ko poteče rok za prejemanje denarne pomoči;
—	s smrtjo upravičenca do denarne pomoči z naslednjim mesecem po smrti upravičenca.
12.	člen
c)	Enkratna denarna pomoč
Pravico do enkratne denarne pomoči imajo občani:
—	ki so zaradi izjemnih pogojev zašli v take težave, da jim je taka pomoč potrebna in se predvideva učinkovitost take pomoči;
—	ki imajo tako nizke dohodke, s katerimi si ne bi mogli nabaviti potrebne ozimnice in kurjave. Tovrstna E>omoč se nakazuje praviloma novembra meseca;
pravico do enkratne pomoči imajo tudi osebe, ki niso občani občine Ljubljana-Siška, če so zašli v posebne težave v času njihovega zadrževanja na območju Ljubljana-Siška in je denarna pomoč neobhod-no potrebna.
13.	člen
Višina enkratne denarne pomoči se dodeljuje v razmerju na prizadete osebe, ki to pomoč prejmejo, in v razmerju na finančne zmožnosti občinskega proračuna.
14.	člen
Denarna pomoč se praviloma nakazuje e>o denarni nakaznici na naslov upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. Denarna pomoč se more posredovati na način, ki ni v skladu z določili prvega odstavka tega člena, če so upravičeni raz-
logi za dvom, da upravičenec ne bi mogel sam koristno uporabiti denarne pomoči.
V izjemnih primerih se enkratne pomoči izplačajo v gotovini.
III,	PLAČEVANJE REJNIN IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA TER VARSTVA OTROK
15.	člen
Pravico do polnega ali delnega plačila rejnine ali oskrbnine v zavodih imajo samo tisti mladoletni občani, ki so bili oddani v rejo ali zavod z odločbo, katero izda Zavod za socialno delo po poblastilu skupščine občine Ljubljana-Siška.
Obveznosti občine do plačila v smislu 1. odst tega člena nastopijo z dnem, ki je naznačen v odločbi.
16.	člen
Pravico do polnega plačila rejnine ali oskrbnine v zavodih imajo mladoletni občani brez roditeljev in brez lastnih -dohodkov ter tisti otroci, ki so bili roditeljem odvzeti pa njihovi roditelji nimajo lastnih sredstev za plačevanje rejnine ali oskrbnine.
Pravico do delnega plačila rejnine ali oskrbnine v zavodih imajo otroci, katerih starši nimajo dovolj lastnih sredstev. Višina prispevka staršev ali zakonitih zastopnikov v smislu 2. odst. tega člena se določi po predhodni proučitvi premoženjskega stanja in se vnese v pogodbo, razen v primerih, ki se nanašajo na določila iz 1. odst. tega člena.
17.	člen
Pravico do polnega plačevanja oskrbnine v socialnih zavodih imajo odrasti občani, če nimajo premoženja ati lastnih dohodkov niti svojcev, ki so dolžni in bi mogli po svojih premoženjskih razmerah zanje prispevati.
Pravico do delnega plačila oskrbnine v socialnih zavodih imajo odrasti občani, ki imajo lastne dohodke (pokojnina, invalidnina, renta in drago), pa ti dohodki rie zadoščajo za popolno kritje stroškov oskrbnine v socialnih zavodih, nimajo pa svojcev, ki so dolžni in z ozirom na lastne premoženjske razmere zmožni zanje prispevati.
Za svoje dnevne potrebščine si smejo oskrbovanci pridržati tolikšen del dohodkov, kot ga določajo pravilniki posameznih zavodov.
Oskrbovanci, ki nimajo lastnih dohodkov, prejemajo od socialnih zavodov sredstva za dnevne potrebščine v višini, ki jo določajo pravilniki zavodov.
18.	člen
Šolski in predšolski mladini, ki je po ugotovitvah zdravstvene službe potrebna okrevanja v obmorskih ali višinskih predelih, je zagotovljeno okrevanje v občinskih bazah občine Ljubljana-Siška za letovanje, oziroma zimovanje ob polnem ali delnem kritju stroškov oskrbovanja s strani staršev; v celoti brezplačno pa za tiste otroke, katerih roditelji nimajo sredstev ati pravice do brezplačne ati delno brezplačne oskrbe pod pogoji, ki jih določi vsako leto Svet za socialno varstvo.
19.	člen
Šolski in predšolski mladini, ki je potrebna celodnevnega varstva v šolskih ati vzgojno varstvenih zavodih, je zagotovljeno delno ati celotno kritje oskrbnine, če roditelji nimajo dovolj sredstev za popolno kritje teh izdatkov in pod pogoji, ki jih vsako leto določi Svet za socialno varstvo.
IV.	HIŠNA POSTREŽBA,
NEGA BOLNIKOV NA DOMU
IN PLAČEVANJE STROŠKOV ZDRAVLJENJA, ZDRAVSTVENIH STORITEV IN ZDRAVSTVENIH PRIPOMOČKOV
20.	člen
Pravico do denarne pomoči za postrežbo in nego bolnih na domu imajo občani:
—	če so začasno ali stalno nesposobni skrbeti ra osnovno telesno higieno in higieno stanovanja in nimajo svojcev ali zakonitih zastopnikov, ki bi mogli in bi biti dolžni zanje skrbeti;
—	če je po ugotovitvah socialne ati zdravstvene službe najprimerneje zanje poskrbeti za bivanje v svojem stanovanju.
Ob upoštevanju psihofizičnih in gmotnih razmer upravičenca za vsak primer posebej določi komisija iz člena 28 polno ali delno plačilo fk>-strežbe v celoti ali samo za določena opravila.
21.	člen
Občani, ki niso zdravstveno zavarovani in ne uživajo zdravstvenega varstva E>o drugih predpisih, imajo pravico do zdravljenja v bolnici, če nimajo lastnega premoženja ati drugih dohodkov, ki bi biti zavezani plačilu davka, ne svojcev ali zakonitih zastopnikov, ki bi mogli in bi bili dolžni za njih skrbeti.
22.	člen
Pravico do popolnega brezplačnega varstva v vseh zdravstvenih zavodih iz sredstev iz proračuna občine imajo otroci od 3. leta starosti dalje, če so njihovi starši ali zakoniti zastopniki pristojni v občino Ljubljana-Siška in če ne uživajo varstva po drugih predpisih in izpolnjujejo pogoje, navedene v členu 21. tega odloka.
23.	člen
Pravico za zdravstveno zavarovanje imajo upravičenci iz čl. 7 toč. 1 in 2, če nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja po drugih predpisih.
24.	člen
Občani, ki morajo p>o predpisih zdravstvene službe uživati dietalno hrano in se morajo hraniti v obratih družbene prehrane za dietalno hrano, imajo ob izpolnjevanju E>ogojev 3. člena tega odloka pravico do regresa za razliko višjih stroškov, kot znašajo povprečni stroški za redno prehrano, breme proračunskih sredstev, v kolikor nimajo teh pravic po drugih predpisih.
25.	člen
Ostareli občani, ki bi jim e*> mnenju zdravstvene službe koristila sprememba klime, imajo ob pogojih
3.	člena pravico do popolnega ali delnega kritja stroškov bivanja v določenih domovih, vendar največ do 14 dni letno v breme za to določenih proračunskih sredstev.
26.	člen
Uveljavljanje pravic občanov do vseh oblik družbeno denarne pomoči po tem odloku je pogojeno z zmožnostmi vsakoletnih odobrenih sredstev za socialno varstvo skupščine občine Ljubljana-Siška.
Ob upoštevanju življenjskih stroškov in odobrenih proračunskih sredstev določa Svet za socialno varstvo občine tisto višino premoženjskega cenzusa, do katere so občani upravičeni uveljavljati pravice po tem odloku.	_______________- -
V.	POSTOPEK IN DRUGE
DOLOČBE V UVELJAVLJANJU
PRAVIC
27.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic po tem odloku se začne na zahtevo stranke, po uradni dolžnosti ali na pobudo organov delovnih organizacij, družbenih služb, organov Krajevnih skupnosti in vodstev družbeno političnih organizacij ter posameznih občanov.
28.	člen
Postopek za priznavanje pravic do vseh oblik družbene pomoči po ,’tem odloku razen pravic iz 18. člena tega odloka, vodi na prvi stopnji Za-,vod za socialno delo občine Ljub-Ujana-Siška. Postopek se izvaja po določilih zakona v splošnem upravnem postopku in po določbah tega odloka.
Za odločanje po tem odloku je pristojna:
a)	komisija za podeljevanje družbenih pomoči pri Svetu za socialno varstvo v vseh primerih razen pravic iz čl. 15, 10. 18,
b)	komisija, ki jo sestavljajo direktor Zavoda za socialno delo, socialni delavec, ki primer obravnava In odgovorni socialni delavec za pod-'ročno problematiko v primerih iz čl. 15, IG;
c)	socialno zdravstvena komisija pri terenskih organizacijah Društva prijateljev mladine v primerih iz
čl. 18;
d)	direktor Zavoda za socialno delo v nujnih primerih iz čl. 12, vendar z naknadne odobritvijo Komisije za podeljevanje družbenih pomoči pri Svetu za socialno varstvo.
29.	člen
Pred odločanjem v smislu 26. člena, točka a in d, mora Zavod za socialno delo preskrbeti mnenje socialno zdravstvene komisije tiste krajevne skupnosti, na katere območju je upravičenec prijavljen za bivanje.
30.	člen
V vseh primerih, kjer je utemeljitev odločbe zasnovana na zdravstveni podlagi, je potrebno pribaviti mnenje pristojne zdravstvene službe.
31.	člen
Zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji Zavod za socialno delo, je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe. Za odločanje na drugi stopnji je pristojen Svet za socialno varstvo Skupščine občine Ljubljana-Siška.
32.	člen
Zavod za socialno delo je dolžan najmanj enkrat na leto pregledati pogoje in položaj upravičencev do družbeno denarnih pomoči po tem odloku in upoštevati vse nastale spremembe.
VI.	KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o podeljevanju socialnih in dijaških podpor ObLO Ljubljana-!?.-*ta z dne 6.‘ jul. 1991, št. Ol/l-pi-42/1, objavljen v »Glasniku;: št. 06 dne 1. sept. 1981, z vsemi spremembami in dopolnitvami.
34.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku.
Številka: 1/1-402-6/66
>a tu m: 20. dec. 1965
Predsednik skupščine Db"ine Ljubljana-Siška
Miran Goslar, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA
-BEŽIGRAD
40
Na podlagi 8. in 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št. 37/64) in na podlagi 114. člena statuta občine Ljubljana-Bežigrad je Skupščina občine Ljub-ljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov ter njihovih stopnjah, ki sc obravnavajo in plačujejo na območju občine Ljubljana-Bežigrad
1.	člen
Prvi odstavek 11. člena odloka o prispevkih in davkih občanov ter njihovih stopnjah, ki se obračunavajo in plačujejo na območju občine Ljubljana-Bežigrad (Glasnik št. 10 in 49 iz leta 1965) se spremeni in se glasi:
Stopnja prispevka iz obrtne dejavnosti po pavšalni letni osnovi je proporcionalna in znaša 12,5 %.
2.	člen
13.	člen odloka se spremeni in se glasi:
prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo obrtne dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta.
3.	člen
17. člen odloka se spremeni in se glasi:
stopnja prispevka od intelektualnih storitev znaša 12,5 %.
4.	člen
Prvi odstavek 18. člena odloka se spremeni in sc glasi:
stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav je proporcionalna in znaša 3,5 %.
5.	člen
22. člen odloka se spremeni in se glasi:
stopnje davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic so naslednje:
davčna osnova	
N din	stopnja
do 2.000	20 %
do 4.000	25 %
do 6.000	30 %
do 8.000	35%
do 10.000	40 %
nad 10.000	50 %
Dohodek od oddajanja opremljenih sob ne podlega plačilu davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic.
6.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uporablja pase od 1. januarja 1966 dalje.
Številka: 420-14'65-4.
Datum: 26. januarja 1936.
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad:
Jože Pogačnik 1. r.
41
Na podlagi 81. in 87. člena zakona o prispevkih in davkih obča#. (Ur. list SRS št. 37/64) 114. člena statuta občine je skupščina občil Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih sku’ nosti dne 25. januarja 1966 izdala
ODLOČBO
o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev za leto 16 * v občini Ljubljana-Bežigrad	1 *
1.
Ugotavlja se letni kosmati dohodek delavcev, na podlagi katere; se bo določala pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov *' obrtnih dejavnosti, in sicer:
Dejavnost
Letni kosmati osebni dohodek delaf visokokvulll.
1.
2.
6.
7.
8.
Predelovanje nekovin Predelovanje kovin: a) kollarstvo, kovinsko strugarstvo, ključavničarstvo, avtomehanika, kovinsko'pasarstvo, strojno kovinotiskarstvo b) galvanizerstvo, orodjarstvo,
precizna mehanika za optične instrumente, precizna mehanika za pisalne stroje in livarstvo c) ostale kovinske dejavnosti
3.	Izdelovanje električnih aparatov in pribora
4.	Izdelovanje kemičnih izdelkov
5.	Predelovanje lesa:
a)	mizarstvo, lesno modelarstvo, kaluparstvo, tapetništvo in dekoraterstvo
b)	ostale dejavnosti Predelovanje papirja Izdelovanje tekstilnih izdelkov Predelovanje usnja
9. Izdelovanje gumijastih izdelkov
10.	Izdelovanje živil
11.	Tiskarne in knjigoveznice
12.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov:
a)	filigranstvo, umetno kovaštvo, graverstvo, pečarstvo, izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov
b)	zlatarstvo
c)	izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol
d)	ostale dejavnosti
13.	Stavbena obrtna dejavnost
14.	Osebne obrtne in druge storitve:
a)	moško frizerstvo
b)	žensko frizerstvo
c)	kozmetika obraza in telesa, aranžerstvo
d)	optika
e)	vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov
f)	ostale osebne storitve
15.	Gostinstvo
16.	Avtoprevozništvo
17.	Avtotaksiji
1,352.000
kvalificiral!
1,091.000
1,857.000
1,486.000	\ £
2.105.000
1.610.000
1,684.000: ”
1,288.000	£
2.105.000
1.733.000
1,684.000 1,386 000
1.486.000
1.238.000
1.112.000 1,112.000
1,238.000
1,238.000
991.000
1,238.000
1,189.000 | 991.000 889.000. S] 889.000: e
991.000	n
794.000	j 2i
901.000	i
2.105.000
1.857.000
1.981.000
1.352.000
1.486.000
991.000
1,112.000
I n j u
I n
1.684.000	j sj
1.486.000	jž(
1.663.000	u 1,091.000: lj
1.189.000	vi
|11
794.000	i ki
889.000	u
1.733.000
2.105.000
1.386.000	i ”■
1.684.000	£
1.857.000
1.486.000
1.733.000
2.105.000
1.238.000
1.486.000	bi
1.189.000
1.386.000
1.684.000
991.000
k i . /iv iuuu\Diji	a. |Oi»uiuv/v	0OI..VV-
Osnove, določene na podlagi dohodkov visokokvalificiranih delat** uporabi za dohodke pristojen organ za zavezance, ki zaposlujejo 1 kot eno tujo delovno silo oziroma se v večji meri poslužujejo str® ra na mehanični pogon.	jfii
2.	v
Letni kosmati osebni dohodek delavca ali uslužbenca, na pod*' m katerega se bo določala osnova za prispevek od intelektualnih stori*1 si znaša:
Intelektualne storitve
1.	Odvetniki, zdravniki, dcntistl
2.	Ostali poklici
Letni kosmat* osebni dohodek del*
2,105.000 "	1,386.000
Pl
te
dc
Ta odločba velja osmi dan sc od 1. januarja 1966. Številka: 02-2/66-4 Datum: 26. januarja 1066
po objavi v »Glasniku«, uporablja
to
m
Sli
vr
dt
Predsednik	jj
skupščine občine Ljubljana-Bežigr#"
Jože Pogačnik, 1. r.
VSE
2 Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljane
3G Odlok o začasnem podaljšanju odloka o določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in o določitvi dela prispevka, ki ga plača skupščina občine Cerknica v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za leto 1005 37 Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o prispevkih ln davkih občanov občine Hrastnik
BINA
30 Odlok o prispevku za uporabo ^ nega zemljišča občine Hrastnik
39	Odlok o obvezni materialni
občine Ljubljana-Siška	j nQ
40	Odlok o spremembi odloka o pri*1,, ED kih ln davkih občanov ter njtfjj stopnjah občine LJublJana-Befci#1*^^
41	Odločba o ugotovitvi letnih kos^JL , , osebnih dohodkov delavcev za 1* ,
občine Ljubljana-Bežigrad Kazalo »Glasnika« za 'eto 1UG5 ^