št. 59. ^'n, v sredo 23. julija 1884. Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •Y adi »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako aredt in taboto o poludne. Cena za vse leto je pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta % pld. SO kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravniStvu in ▼ trafikah v Trsta po K kr., v Sarlol in v Ajdavščini po kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opravaištvo, via Torraata, »Nava tiskarna*. edinosti J« moS.c Vsi dovisi se poSiljajo Uredništvu »vit Terrenta« »Nuova Tipografla;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi D*ez posebne vrodnosti se ne vračajo. — Jnstrati (razne vrste nazna-* ni'a in poslanice) zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasili z drobnimi drkann se plačuje za vsako besedo 2 kr Logika in doslednost v politiki. Bili so časi, ko so ljudje v obče bolj logično mislili in dosledno ravnali, nego dandenes. Najbrže ustavo-verci so v Avstriji tako zmedli pojme, da je denes bolj liberalen imenovan konservativec, nego pa njegov politični nasprotnik, imenovan liberalec. Večinoma se politiki ozirajo le na momentanne vspehe in se pri zasledovanju vspeha čisto malo brigajo za princip, kateri, na videz poznavajo* Tudi pri nas Slovencih ni vse zlato, kar se sveti, in mnogo para-sitov nam prekrižava politično polje. Navadno se pri nas ali prehitro, ali pa le po prijateljih sodi; objektivna, pametna sodba je pri nas le jako redka. — Inteligencija je pri nas še redko posejana, a ona, kolikor je je, prodaja se prav zato jako drago. Toda mej inteligencijo in odgojo je tudi še velik korak; človek je lehko inteligenten, on more biti dober pravdo-znanec, zdravnik itd.; ali pri vsem tem socijalno ^rav slabo odgojen. — V slabo odgojenih ljudeh pa človek zaman išče principov in takta za ži-venje. Pri nas utegne torej prav mnogokrat kriva biti slaba odgoja, ako nam na socijalno - političnem polju kaka stvar spodleti in tako spodleti, da jo niti ne moremo tako hitro popraviti ali nadomestiti. Stvar pa je čisto naravna. Gospoda, ki predstavlja inteligencijo in v katere krogih se goj6 finejše socijalne oblike in plemeniteje mišljenje, ta gospoda je še pred 30 leti gojila le nemČurstvo; prav malo podlistek. Solza materina reši minam. (Konec.) Roparji se osuplo pogledajo, pa Be ne krobatajo. Glavar veli pripeljati druzega. Pripeljejo ujetega mladeniča pred poveljnika. Od kod si? poprafia ropar mladeniča, ta pa ves obledi in se trese, kot hi ga mrzlica tresla, komaj govori, strah mu jezik overa. Roparji ne zapazijo premena, vsi zamaknem gledajo krasno postavo mlade-ničevo. Od jadranskega morja odvrne mladenič. Kaj pa je bil tvoj oče, poprašuje ropar dalje. Ribič, odgovori ujeti. Kam pa si mislil iti, pravi ropar. V Ameriko brata iskat, kateri se je izgubil. Koliko let je od tega? Sedem in pol. Ves bled ropar migne z roko, naj ujetega od vedo in mu jedi dade. Roparji se spogledajo, kakor bi se praŠali, kaj je neki našega poveljnika tako spremenilo ? Vai se razidejo. Glavar pokliče Jona in pravi: Jona, pripravi čoln in idi po mojega prijatelja. Jona pokima ir odide. Glavar gre počasi v svojo sobo in hodi od kota v kot pol ure. Po stopnicah se čujejo možki koraki. H glavarju stopi mož bradat. ' je bilo gosposkih družin v slovenskih pokrajinah, katere bi se bile zavedale svoje slovenske narodnosti; redki so bili tudi otroci takih rodbin, kateri bi bili navdušeni za svoj rod. Stvar je čisto naravna; ker domača odgoja največ upliva, posebno pa na človeka boljših krogov, kateri več občuje v družini, nego pa kmečki otrok, in ta odgoja je bila povsem nemška; prav tako je bila vsa duševna hrana le katero je dobival mladenič boljših krogov, na literarnem polju, zgolj le nemška po besedi in po duhu. Največ narodne inteligencije je narastlo torej v zadnjih 30 letih iz kmečkih krogov. — Ali ta inteligencija ni imela nobene druge, nego šolsko odgojo; domače odgoje, katera je glede socijalnoga živenja in značaja toliko odvažna, ni imela. Šola pa sama ob sebi ni nikoli vplivala na odgojo, na socijalno vedenje učencev. — Naše Šole toliko niže, kakor srednje, od nekdaj so imele glavni namen, da iz nas napravijo nemške bastarde v vsakem obziru; glavna svrha teh šol je bila od nekdaj, da se naši mladeniči nauče nemški; kako so pa razne nauke prebavili, za to je bilo manj brige; srednje šole so iz naših mladeničev vse drugo napravile, le mislecev ne. To je žalostna resnica, katero posebno čutimo, ako imamo pred seboj človeka, ki je 20 do 22 let študiral, pa nema čisto nobene inicijative, ampak jaše šimeljna v vseh slučajih živenja, in takih je mej nami prav mnogo. Kakor pa navadno socijalno manj Dober večer, Tone, nagovori ga giavar« Pusti to ime, dragi, ki me spominja na druge čase. Sedi k meni in poslušaj me. Ko Bem nocoj sodil ujetnika, pripeljali so mi lastnega brata. Nikar me tako nepogleduj, ves meni je podoben, le nekoliko je bledeji od strahu. Prašai sem ga, kam je bil namenjen, in odgovoril mi je: Svojega brata sem šel iskat, ki se je izgubil, sedem in pol leta je minolo od tega časa. In prav toliko let je minolo, ko sva mi dva po-begnolii. Kakor dem ga zagledal, takoj sem ga spoznal. Svetuj mi, ali mu se razode-nem, ali ne? Razodeni se mu, domu pa ne poj leva, nikakor ne, odgovori Tone, nekdanjemu svojemu prijatelju Urbu, kateri je sedaj glavar morskih roparjev. Do jutri ostani pri meni, poprosi Urh Toneta. Dolgo sta ostala prijatelja skupaj. Zopet so šatori na otoku razpeti.Trije čolni plavujo proti njim, v prvem sta Urh in Tone, v drugem in tretjem pa ostali ujetniki. Glavar Urh gre v svoj Šator in Tone za njim. Jona pripelje ujetega Mihca pred nju.— Ali me poznaš? popraša ga Tone in stopi pre ienj. Kako vas bi poznal, vsaj vas Še nikoli nisem videl, zajeclja ostrašeni Mihec. Meniš? zasmeje se Tone. Mihec ga osuplo pogleda. Se li ne spominjaš več, kako Rva ribe lovila in veselo po morju vesljala? Urh, brat moj, zakriči Mihec in se zgrudi. Ne, jaz nisem Urh, jaz sera Tone, pri -jatelj tvoj, reče dvji glavarjev prijatelj, lej, ta tukaj je tvoj Urh, po čudnej na-klučbi si ga našel, da ga zopet zgubiš. Će omikani ljudje niso posebno elastični tam, kder bi morali biti, prav tako so elastični tam, kder ne bi smeli biti, namreč v političnem prepričanju in v borbi za narodne pravice. — Poleg te elasticiteta, katera je ob enem tudi nastopek egoizma, često-krat nagajajo nam tudi nižje strasti, včasih nevoščljivost, svojeglavnost itd. Vse to so nastopki slabe domače odgoje in slabih šol; doma nam prav malo vcepajo požrtovalnega rodoljubja in socijalnega takta; šola pa je često-krat še to malo pokvarila, kar smo od doma prinesli, in tako je prišlo, da je mej nami še prav malo mislecev in ljudi, utrjenih za boj v javnem in političnem živenju. Ne moremo pa trditi, da nemamo v našem narodu velike hvale vrednih izjem; takih izjem, katere nam dajo upanje, da se ostresemo napak, katere so na nas pustile socijalne in šolske razmere, in katerih smo bili najmanj sami krivi. — Vsako leto nam raste inteligencija in sicer tudi taka inteligencija, ki ni v krutem boju za kruh zgubila samosvestja, ponosa, ki ni iz malih nog vzela se seboj v žive nje neke pikrosti in brit— kosti, iz katere se rodi zopet nezaup-nost, nevoščljivost in druge strasti. — V obče, naš narod se vzdiguje, ker ima v sebi veliko fizične, moralne in duševne moči. — Ali pri vsem tem si nemamo prikrivati svojih napak, kajti kedor jih spozna, on se jih tudi lehko poprej otrese. Ker smo pa uže pri tem predmetu, naj nam bode dovoljeno, da opozorujemo na nekatere prav posebne napake mej nami. hočeš ostani pri nas, ali pa pojdi domu hogatejŠi nego grof, ali kak knez. Urh! Urbl zakriči Mihec, ves preplašen in poklekne pred brata, uslifii me in idi z materjo v Ameriko. Odpovedi se takemu živenju. Ah, kam si zabredel! Vstani in molči, pravi Urh. Je h mati tudi mej ujetimi, poprafia po kratkem pre-molku. Tudi, reče Mihec. Kde pa je oče? poprašuje dalje. Bog mu daj nebesa, umrl je. Kiaj? Ni še davno. Urh veli Mihcu, naj sede. Tone gre pa po mater. Žena vsa prestrašena s teživo za bradatim roparjem stopa. Našla sva, kar sva iskala, vidite mati, tale je naš Urh, z božjo pomočjo sva ga dobila, reče Mihec, ko mater zagleda Plaha ženica si ne upa skoraj pogledati bradatega moža, svojega sina. Jiz Bem vaš sin, reče Urh materi, če hočete denarjev, vam jih dara, in potem pojdete, kamor vam se poljubi, ali pa pri meni ostanite. Žena se osrči in pravi; Ne maram tvojih denarjev in bogabtva. si li pozabil naukov, katere sem ti dajala, si pozabil, kar si mi obečai, ko si od doma pobeenol? Urh, Urh! kako globoko si zabredel 1 Odpovedi se temu živenju in idi z manoj v novi svet. Tam bomo mirno živeli. Nikar no govorite, to nič ne pomore, odgovori Urh, zdaj je vse prepozno, zla osoda me je pritiraia na to pot, padel sem v trde, osorne, neusmiljene roke, bil sem proganjan, bičan, duša mi je okamenela, kar sem trpel, nad tem se zdaj maščujem; to je moja osoda, druge ne iščem, ker svet sovražim. Idite, mati, od mene, ne obu- Prehitro pri nas človeka obsodijo, prav tako ga prehitro vzdigujejo v nebesa, kar vse kaže na neskušenost. — Človeka, ki je imel srečen dan in mu je enkrat, dvakrat jezik prav gladko tekel, ne moremo prehvaliti. Še neskušen, postane naš malik. Naj pa tak človek enkrat izreče v kesne— jej zrelostnej dobi kako svojo, ki se popolnoma ne zlaga z menenjem eno ali druge stranke, kar začnemo ga kamenjati in okliČemo ga širokemu svetu za Efijalta. — Kedor zna pri nas dobro barko voziti, ta se najboljše vzdržuje na površju. — Ali taki lovci javnega menenja so navadno ljudje manjšega talenta, poguma in značaja, ljudje obširnega obzora in pravega mišljenja so navadno preponosni, da bi mogli hliniti se danes temu, jutri druzamu menenju, oni imajo svoje stalno prepričanje in tega se drže, ne meneč se za začasno priznavanje mase. Pravi značaji posežejo odločilno v človeško društvo, čestokrat mu oni odme-rije pot, po katerej ima hoditi. Srečen pa je narod, ki ima nekoliko tako značajnih mož. Bog daj, da bi se taki značaji množili moj našim narodom I Silno jih potrebujemo, vsak dan bolj, kolikor bolj napreduje naš narod, toliko več nam jih treba, Glasila javnega menenja, katera obsojajo človeka, a ne dejanja, niso prava glasila. — Pri nas so pripeti, da list obsoja človeka, ker se ni vladi postavil po robu, pa ne preiskuje, ali je to storil iz dobrega ali slabega namena, sodba je izrečena, pa le nanj ! drug pa, ki je na upliv-nejšej stopinji, sme svobodno izreči, jajte mi starih čutov, ne redite mi črva v srcu! Pozabite nesrečnega svojega sina I Urh — oglasi se Tone—jaz bi vendar tako naravnost ne odbil materine prošnje, saj veš, kaj naju čaka, smrti na morju, ali veSalih ne odideva, zdaj imava še izvolje, jutri mogoče ne več; materine besede so božji glas, premisli! Pusti me — mrmra mej zobmi Urh — če se je tebi srce pobabilo, meni se ni, z ladije, na katerej zapovedujem, ni pota v mirno pošteno živenje. Pot v pokoro je tudi s te ladije, jaz sem se naveličal tega divjega živenja; ono mi ni prineslo ni sreče ui miru, a razoralo mi je poprej veselo srce, ter ga strupom napolnilo. O tej uri se odpovedujem temu surovemu rokodelstvu; zapuščam te! — odgovori Tone. Mihec pobesi glavo in iz oči mu kapljajo debele solze; mati pa se spusti na kolena in začne glasno moliti: »CeŠčena Marija, milosti polna........prosi za nas grešnike« . . . Pri teh zadnjih bese'ah naglo vstane Urh, prime se za glavo, kakor bi se bil česar domislil, ter reče tresočim glasom: »Mati, vaš sem zopet, slišal sem iz vaših ust svojega detinstva najslajšo besedo; o, da sem jo bil pozabili Odvedite me s tega mesta, s tega kraja; jaz pojdern z Vami, kamor me bo vodila mila vaša roka, VaŠa molitev je zatrla maščevanje v mojih prsih, ter probudila spečo staro ljubezen, ki zdaj plapola v tako živem ognju, da še nikoli ni tako«. Po teh besedah stisne mater na srce, ter jo strastno poijubi. Zopet so zbrani vsi roparji, glavar in njegov prijatelj pred njimi. Glavarjih nagovori: Sklenol sem vas zapustiti. Pet let sem se z vami boril, moja dolžnost je, da vas opominjam, pustite roparsko živenje E D 1N0ST "da narod ni trpel Škode in da torej ni treba vladi sitnosti delati, in če tudi vsak ud naroda najglobokeje čuti Škodo in razžaljenje; glasilo, ki jo po prvem mahalo, nema graje za dru-zega! — So tudi glasila, ki vedoč podpirajo strasti in umazane namene posameznih, hvalijo stvar, o katerej so prepričani, da je ničeva, le da nasprotujejo enej ali drugej osobi. Naj jim dojdejo potem celo veljavni dokazi, da so krivo sodili, vendar nemajo toliko poštenja, da bi priznali pravico. Zato pa se čestokrat zgodi, do se Siri najostudnejSa intriga, in da se pravica prizna tistemu, kateri je bolj nesramen; mogoče je celo pri nas, da dopisnik v vladni list pošilja v radikalne liste naj radikalnejše telegrame. — Tako in enako nedosledno se čestokrat postopa mej Slovenci, tako in enako se pri nas Šopirijo najnižje strasti, tako in in enako se dopušča duševni demagogiji, da dela intrige in razdor tam, kder bi moralo vse časopisje varovati avktoriteto, brez katere sploh ni mogoče uspešnega napredka, posebno velikemu občinstvu ne. Doslednost v politiki terja, da si postavimo cilj, in da se temu cilju približujemo z vsemi svojimi najboljšimi mcČmi ter da u potreb ljamo v njega dosego različna moralna sredstva. Sumničenje namenov enega ali druzega voditelja pa naj odpade. Ako imamo istinite dokaze, da so nagibi enega ali drugega narodnjaka nemoralni in sebični, potem moremo proti njemu pisati; ali i to z neko taktno-stjo, da delujemo na njega poboljSanje; a da ga no osramotimo tako, da bi ga po nekakem uničili in odtujili našej stvari, ali ga celo pregnali iz našega tabora. Bodimo, če hočete tudi strogi, a nikoli brezobzirni, kajti netaktnost nam je užo več Škodovala, nego naši sovražniki sami. Ako hočemo sploh zmagati, ako hočemo častno izvršiti svojo nalogo kakor svoboden in napredajoč narod, mora naše mišljenje biti plemenitejše, morajo noša glasila vplivati na plemenitejšo sodbo, nikoli pa ne smemo puščati, da bi nadkrilivala javno me-nenje strast onih elementov, ki so po zvanju in odgoji pristopljivi strasti in vsem nižjim nagibom. Da se denes mej nami Še pojavljajo take prikazni, to je čisto naravno, ako pomislimo in se oziramo na to, kar smo v začetku rekli,- a da si uže zdaj gladi pot plemenitijemu in taktnejSemu postopanju, tudi tega ne moremo zanikati. Česar nismo toliko sami zagrešili, nego neugodne okoliščine, ne smemo nagemu narodu predbacivati, ali i svojih napak si ne smemo zakrivati, ker v nas je moč, v nas je trdna volja, da so otresemo Škodljivih napak. Ampak želeti je pred vsem, da so naSa glasila logična in dosledna v prizadevanju, v kritiki, v obsodbi in v postopanju, ker ona so namenjena političnej odgoji naSega naroda. Bodimo demokratje, bodimo narod, koji ne pozna stanovskih razlik, vse to je lepo, a bodimo vsi, ako je mogoče, duSevni aristokratje in povzdignimo duševno plebejstvo. Politični pregled. Notranje dežele. Nai cesar je zagotovil, da takoj zapusti Išl ter se vrne na Dunaj, ako bi se tam kolera prikazala. Naiega cesarja obišče nemški cesar 7. avgusta v Išlu, tako je neki to sedaj določeno, ali lahko mogoče, da se dan in kraj shoda premeni. GoriJfki deželni \bor je zadnjo soboto končal svoja dela, ter se zaključil po navadnem običaju. C. K. eskadre manevri so se v soboto končali. Vdeležili so se jih zadnji dan vsi v Pulji bivajoči mornarični častniki, pa tudi mnogo častnikov puljske posadke in veliko došlih gostov. Na krovu la-dije »Triest« so bili gosti mornaričnega poveljnika, mej temi minister za poljedelstvo i njegov brat. V nedeljo je bila velika slovesnost in obed, h kateremu je mornarični poveljnik povabil mnogo odličnih osob. V ponedelek so se oklo-pnice »Ferdinand Max«, »Habsburg«, »Te-getthoff«, »Princ Eugen«, »Kaiser Max« in torpednice ločile od eskadre ter pridejo v reservo. »Krka« prične zopet hi-drografiČne preiskave v Adriji. Korvete »Minerva«, »Helgoland«, »Frundsberg«, »Hum« in »Nautilus«, pa se porabijo za prekmorske in šolske namene, fregata »Radetzky« pa bode praporna ladija poveljnika eskadre viteza Pitner. V Pulji je 20, t. m. vojna mornarica z veliko slevesnostjo obhajala obletnico morske bitke pri Visu.Mornarji, ki so se skušali o vesljanji, bili sc bogato obdarjeni. Zvečer so Častniki priredili sijajen bal. in vrnite se na boljšo pot. Jaz pojdem z materjo in bratom v Ameriko. Kdo hoče z menoj? Roparji so pogledajo In le malosejih oglasi. Drujii se razidejo in godrnjajo. Drugi dan so bili vsi pripravljeni iti z glavarjem, ker po daljšem premišljevanji so uvideli, da dolgo ne more trajati njih roparska sreča, da prej ali slej pridejo v loke pravici, ali morskim pošastim v žrelo. Mali, Urb, Mihec in Tone sede v šatoru, ter se razgovarjajo. Urb, povedi nam, kaj st doživel, kar si se od nas ločil, prosita mati in Mihec, Ne trgajte mi nezaceljene rane — odgovori Urh —. da mi z nova ne ostrup' srca; povem vam vse, ko se mi duša pomiri, ko me nehajo begali pošasti, ki mi krog glave šume. Dospeli smo srečno in polni upanja v Ameriko, naložili tam la-tlijo z dragim blagom, ter odjadrali proti domu, a domu nismo dospeli. Predno smo pripluli do gibraltarske ožine, obrnol je kapitan ladijo proti jugu na marokansko pobrezje, tu je izkrcal blago in na8 vsu-žnost prodal, in to je storil po dogovoru z onim človekom, kateremu je moj oče živenje otel! Naša ladija, o katerej je kapitan poročil, da se je razbila, spremenila spi je v roparsko ladijo, i več mojih tovarišev se je raje udalo surovemu roparskemu rokodelstvu, nego sužnemu jarmu. Jaz in Tone sva padla v krute roke, žu-lile so naju železne spone, od vročine in hičenja sva omedlevala pri teškem delu. Neko jutro, ko kopljem pod palačo svojega gospodarja, in bri iko svojo osodo objokujem, pade mi iz gornjih sob pred noge listič, poberem ga in čitam: »Pogum, pripravi se, to noč otmem tebe i tvojega tovariša J«. Sveta Devica, vskliknem, a naglo ae strežnem, ker bal sem se, da se sam ne izdam. Po noči nisem moyel oči zatis-noti; moralo j<» biti okoli polunoči, ko se vrata moje ječe natihoma odpio. Pristopi, toliko sem v temi razločil, k meni ženska, odklene okove meni i mojemu tovarišu, odvede naji skoz dvorišče, pokaže s prstom proti morji, ter zašepeta: Tam vaji čaka ladija, hodita urno! In res, čakali so naji ter naglo z nama od brega odrinoli. Je-drali smo vso noč, ali na jutro nas je zadela nova nesreča. Zaprla nam je pot ona roparska ladija, katera nas je v sužnost prodala. Začel se je trd boj, a naposled smo sili podlegli, kar se ne bi bilo zgodilo, da so vedeli moji tovariši, da se bojujejo z nekdanjimi prijatelji. Ves razjarjen sem sekal okoli sebe, in ko sem opažd kapitana, kakor besen sam planol nanj, ter mu desno roko odsekal. Pobesnol sem bil ves, z veliko silo so me ukrotili i zvezali, a ukrotili niso sovraštva, katero je napolnilo moje srce do človeštva. Zdivjal sem in divjal do danes. Kapitan je bil mrtev, okrvavel je; roparji so se mej sabo posvetovali i meni ponudili kapitanstvo, in jaz sem ponudbo sprejel in piisegel maščevanje človeštvu, ker druzega vredno ni. Pet let sem bil strah na morji. Naj vam ho to dosti za danes, ako bi vse povedal, govoriti bi moral od jutra do večera in še bi konca ne bilo. V mirnejših dneh zvest11 vse. V malo dneh so spra\ili bogastvo na ladijo.Tone je Šel mej tem po svoje roditelje. Urh pa je roparje pregovoril, da so šli ž njim v Ameriko. Tam so si nakupili zemljišč in mirno živeli. Urh se je spustil v trgo\ino, imel veliko srečo i neizmerno bogatstvo, katero si je pridoh'1, s polnim periŠčem sipul mej uboge, ter ustanovil mnogo dobrodelnih zavodov. Kajščev. Poveljnik vojne mornarice je bil pri slav-nosti i na balu pričujoč, 21. t. m. pa je na Dunaj odpotoval. Na južnem Štajerskem je volilno gibanje uže precej živo. Uže te dni razpošlje slovenska narodna stranka proglas, v katerem bo pred vsem naglašala popolno enakopravnost slovenskega i nemškega prebivalstva na štajerskem ; v tem razglasu se bede tudi zahtevalo, da bodo tudi Slovenci dostojno zastopani v deželnem šolskem svetu, v deželnem odboru itd. Prošli petek prispel je v Prago poseben gledališki vlak iz Budimpešte, s katerim se je pripeljalo okolo 3oo Če hov iu blizo 200 Madjarov. Prišleci s: bili na kolodvoru cd Čeških veljakov in velike množice ljudstva navdušeno sprejeti. Vseučiliščni profesor Brabek je pozdravil došle v madjarskem jeziku ter naglašal, da so Madjari prvi neslovanski rod, kateri je prišel občudovat hram češke umetnosti. Urednik lista «Pesti Napio«, SzSke, naglasil je tudi v madjarskem jeziku, da Madjari s zanimanjem in iskrenim prijateljstvom spremljajo duševno napredovanje. Mej Čehi in Madjari se razmere vedno boljšajo; češka politika gre na to, da Madjare za vedno loči od Veliko-nemcev. V tirolskem deželnem \boru je bila 19. . m. razprava o znanem predlogu italijanskih poslancev. Deželni zbor je po imenskem glasovanji sklenol, naj se predlog zastran ustanovitve krožnega zbora in krožnegaodborazajužno Tirolsko ne izroči odseku. Deželni namestnik je predlog ostro pobijal ter dokazal, da njegov na men ni druzega. nego administrativna, politična in državnopravna razdelitev dežele v dva samostojna dela in da bi po izreku predlagateljev, ako bi se ta predlog ^sprejel, še le en del njih teženj bil izpolnjen. Deželni namestnik je svaril pred tacimi težnjami, ker imajo le vspeh, da notranji mir kale. Iredenta nipogalena i netila je še vedno dosti. To zopet kaže ta le dogodek : V petek so na kolodvori v Ali zaprli iredentista Gerloni, južnega Tirolca, ki je vsled smrti pesnika Prati poslal načelniku italijanskega senata Tecchio adreso v imenu necega društva. V tej adresi je prva točka osvojitev Tridentinskega. Gerloni se bo tedaj moral zagovarjati pred sodiščem zarad hudodelstva velike izdaje. Vnanje dežele. Italijanskega senata naielttik Tecchio se je odpovedal svojej častnej stopinji. O vzroku poročila molče. Zdi se, da mu sovražni napad na Avstrijo ni dobro te-knol. Iz Variave se poroča, da so tam prišli na sled velikej zaroti zoper ruskega carja, ki je imel obiskati Varšavo. Pripravljeno je bilo vse, da se z dinamitom zaporedoma razrušijo vse palače, v katerih bi utegnol stanovati car z visocimi svojimi gosti. Glavar te strašanske tragedije je mirni sodeč Barriavski; v njegovej hiši so našli cel arzenal dinamita, bomb, peklenskih mašin in druzega smrtonosnega orožija. — Če je vse to res, kakor se trdi, pač ruskega carja ne bode v Varšavo. Nizozemski zbornici državnega zbora ste sklicani na 29. t. m. v skupno sejo, da se jima predloži zakon o prestolnem nastop-stvu v razpravo. Francoska poslanska zbornica je I9. t. m. sprejela načrt o razdruževanji zakona po predrugaČbah senata. Francozka poslanska zbornica je dovolila pet milijonov frankov za vojno na otoku Madagaskar. ligiptovska konferenca v Londonu dozdaj ni mela še nobenega vspeha. Znižanja obresti državnega dolga, kakor je to predlagala angleška vlada, druge vlade niso sprejele. Vsled tega se je podal nasvet, naj se uvede davek cd dohodkov, kateri davek bi morali plačevati vsi Egipčani in oni, ki imajo zaslužke v Egiptu; plačevala bi ta davek tudi Angleška od cbligacij sueškega kanala. Angleška vlada je neki s tem davkom zadovoljna in upati je, da to predlogo sprejmo tudi druge vlade. AngUlka vlada je pričela pošiljati novo vojsko v Egipt. Minister Hartington je spodnjej zbornici 18. t. m. naznanil, da je bilo ukazno, naj se odpelje en bataljon pehote z Malte v Egipt, drug bataljon pa je pripravljen za odhod. Fitzmaurice pa je pristavil, da je abisinski kralj skoraj gotovo uže zasedel Kasalo in da zasede tudi Amedib. Kitajska vlada je dala francoskej to zadoščenje, da je razglasila v uradnem pekingskem Časniku cesarski dekret, po katerem se ima vsled tientsinske pogodbe poklicati vojaštvo iz Sokala, Langsona in Koabanga in umaknoti na kitajsko zemljo. Obravnava zastran odškonine se vrše; francoska eskaara pa ostane pred trdnjavo Fontcheou, dokler bodo trajate razprave. V severnih amerikanskih državah bo meseca novembra volitev državnega načelnika. Dve veliki stranki, republikanska in demokratiška se uže na vso moč pripravljati za volitev. Od leta 1861. ko je bil za načelnika izvoljen Lincoln, vedno je pri volitvah podlegla zadnja stranka, a letos utegne zopet v roke dobiti državno krmilo. Republikanska stranka je preveč grešila, ker ni ovirala popaČenosti in spri-denosti v javnem živenji, ampak je spn-denim uradnikom celo pota gladila. To' je največji vzrok, da je zgubila mej ljudstvom mnogo sočutja, i da se je to obr-nolo k demokratiškej stranki, ki je bolj poštena. Kolikor se dozdaj da sklepati, skoraj gotovo bode izvoljen Grover Cle-veland. Novega Jorka guverner, ki s železno metlo pometa spridenost v svojem okraji, ker njega je zbor demokratiške stranke v Kikagu za kandidata soglasno priporočil. Deželni zbor goriški imel je dne 14. julija ob 5. url popoldne svojo VII. javno sejo. Prebere in podpiše se zapiBnlk prejšne seje. Peticija Ane vdove Volpi za podporo iz zaloga za ranjene in bolne vojake, izroči se peticijskemu odseku. I. Po prestopu na dnevni red poroča* poslanec pl. Dottori v imenu peticijskega odseka po predlogu dež. odbora zastran; podelitve stipendijev obiskovalcem tehno-logičnega muzeja na Dunaji In predlaga naj sklene zbor: 1. V budgetu leta 1885. se določuje znesek 1047 gl., ki se ima iz rubrike izvanrednih stroškov dež. zaloga izplačati za dva stipendija in sicer za enega sposobnega rezbarja in strugarja in za enega kovača, katera bi obiskovala dotična tečaja na tehnologičnem muzeju na Dunaju, podpisana pa bi se morala zavezati, da bosta po končanem tečflju vsaj skozi 5. let v deželi obstovula in bi morala dati zato pismeno poroštvo. 2. Naročuje se dež. odboru, da razpiše in podeli omenjena štipendija s tako previdnostjo, da se gotovo spolni navedeui . Poročevalec pl. Dottori: 1. Visokošolcem Cesarju Marinig iz Kormina, Antonu Balaben iz Gradiške in Emllju Pelikan iz Gorice dovoli se vsakemu 80 g), podpore, katera se ima izplačati iz izvanrednih stroškov dež. zaloga za leto 1885. 2. Naročuje se dež. odboru, da izplača te podpore s potrebno previdnostjo. III. Isti poročevalec poroča: 1. VisokoŠolcu Ferdinandu Avion je dovoljena podpora 80 gl., ki se ima izplačati iz rubrike izvanrednih stroškov za I. 1885. in to v namen, da bo mogel prosilec dokončati zadnje drž. izpite. 2. Dež. odboru je naročeno, da izplača rečeni znesek po takih pogojih, kakorŠue za primerne spozna. IV. Poročevalec Del Torre: Blažu Chiades-u dovoljuje se za njegovega sina Ludovika 100 gl. podpore, da se more izšolati v slikarstvu. V. Poročevalec Ivančič: VisokoŠelcema Alojzu Franko in Matku Primožiču se dovoljuje vsakemu 80 gl. podpore iz zaloge izvanrednih stroškov za 1. 1885. VI. Isti poročevalec: O prošnji Maksimilijanu Plesničarju učencu na slov. oddelku dež. kmet. šole v Gorici, da bi se mu dovolila kaka podpora, prestopi se na dnevni red. VII. Isti poročevalec: Prošnja Andreja Bratina za podporo-njegovemu sinu Antonu učencu rokodelske šole v Marjanu odstopi se dež. odboru, kateremu se nalaga, naj dela na to, da bo kupčijska zbornica tudi v prihodnjem letu 1885 podpirala imenovanega Antona Bratina. EDINOST. VIII. Isti poročevalec: Dovoljujejo se denarne podpore iz za to odločenega zaloga za 1. 1885. 1. Ajdovskemu cestnemu odboru za Iz ravna d je ceste od Rifenberškega pokopališča naprej, to je od št. 1—15, in pri reki Vipavi od št. 8,3—87. dotičnega načrta v znesku gl. 500. 2. Kornenskemu cestnemu odboru za skladovne ceste istega okraja v znesku 1200 gold. 3. Sežanskemu cestnemu odboru za cesto mej Dutovljem In Dolom v znesku 1400 gold. 4. Tolminskemu cestnemu odboru za cesto Staroselo-Loge 16 0 gld. 5. Gerkjanskemu cestnemu odboru za cesto po Kopačniški Dolini 700 gld. 6. Bolškemu cestnemu odboru za cesto proti Soči v znesku 800 gld. 7. Tolminskemu cestnemu odboru za cesto po Đački dolini v znesku 800 gld. IX. Poročevalec Del-Torre: VisokoŠolcu Napoleonu Morpurgo iz Gradišče dovoli se 80 gld. podpore za šolsko leto 1884—85. in dež. odbor naj jih izplača iz zaloga izvanrednih strofikov in Z navadno previdnostjo. X. Poročevalec pl. Dottori: O proSnji Albine Pischmacht gojenke druzega leta na ženskem učiteljifiči v Gorici za podelitev podpore, prestopi se na dnevni red. XI. Poročevalec pravnega odseka dr. Abram: Peticija Čepovanskega županstva od 11. julija t. I. št. 2616 zastran tamkajšne skladovne ceste se odstopi dežel, odboru s naročilom, da zasliši o njej menenje cestnega odbora za goriško okolico in da jo potem reši v svojem področji. XII. Poročevalec dež. odbora Gasser: 1. Pooblaščuje se dež. odbor, da sklene z goriškim mestnim zastopom pogodbo za dovolitev vodne žile, katera bo dajala 10 hektolitrov kromberške vode na dan za talijanski oddelek dež. kmet. šole po navadnih pogojih in proti temu, da se plača na leto gld. 32 kr. 32 o dveh enakih odplačilih za vsako leto naprej. 2. Naročeno je dež. odboru da veli nemudoma izvršiti dotična dela se stroškom 520 gold., ki se imajo plačati iz dež. zaloga VIII. pogl. 2 naslov. Ker je končan dnevni red, sklene predsednik sejo ob 6. uri zvečer in napove prihodnjo sejo za drugi dan ob 5. uri po-poludne. DOPISI. Iz Itoutovela, 20. julija. — {Nate ribiltvo). Naši ribiči se pritožujejo zaradi tako imenovane «tnalajde» in zavoljo takih neusmiljenih činov in škodljivega ravnanja, katero se dan za dnevom vrši v našem zalivu. V njem je bilo vse natlačeno ribic sardel in ribiči so imeli polno upanja do prihodnjega ribarjenja, vendar pa slabše letine niso imeli, nego prav to leto. Spričujejo nam Dalmatinci in Grki, da so te velikanske škode kriva pokonča-vanja z dinamitom in strašansko ruvanje kamenja in še druge ropotne priprave, in res prepričani smo tudi mi vsi ribiči vseh bregov, da je to nepovračljiva Skoda za nas in za naše potomce. Nafii ribiči pasejo z drago hrano dohajajoče ribice, ali ma-lajdan nam jih iz našega zaliva odganjajo. Ob jutra njej zarji vidiš ogromne trume veselo igrajočih se ribic, vidiš tudi, kako se kakor neusmiljeni korzarji pripravljajo zgoraj omenjeni malajdari, da jih zatirajo. — Jako potrebno bi bilo, da bi vlada v takih slučajih poslušala temeljito pritožbo ljudstva, katero čestokrat vidi stvari, ki so jako važne, pa vendar iz oči zginejo ouirn organom in višim uradnikom, na nekatere se vlada naslanja v takih prašanjih. Okoličan. Iz Bazovice, 18. julija. {Prepoved teseltce.) Uže več časa, posebno pa v petek in soboto, t. j. 11. in 12. t. m. so se vršile velike priprave za slavnost, ki je imela biti v nedeljo 13. t. m. v spomin otvorenja naše čitalnice. Ali kakor blisk in strela iz jasnega pridrdra v soboto večer kočija, poslana od si. magistrata, v katerej so se pripeljali trije magistratovi poslanci, ter prinesli naznanilo, da je veselica prepovedana in prav tako tudi vse Sagre v okolici, češ da .ie bolezen blizo in nevarna bolezen. Ob enem so zaukazali, da se ima šola takoj zapreti, ker — daje mnogo otrok bolnih. No, prav tako hudo ni bilo; pa da Li prav bilo, bilo bi bolje, da bi nam prav v tem hudem času zdravnika poslali, ne pa tako, da ga ni bilo prav sedaj polnih 8 dni v Bazovico. Kaj tako skrbi za nas naš slavni magistrat ? O, če je treba kako veselico ali sploh kaj, kar se tiče napredka narodne stvari prepovedati, takrat bb uže potrudi; da bi nam pa potrebn e reži preskrbe!, za to pa se ne briga, ker njemu je le na tem, da bi se nas popolnoma iznebil. — Precej v soboto popoludne sta se odpeljala gosp. Urbančič. predsednik in gosp. Smrdu, blagajnik tuk. čitalnice v Trst na magistrat, da bi stvar I nekoliko preiskali. Ali ti visoki gospodje, uneti za zdravje — duševno in telesno, trdili so le svojo, namreč, da tolik shod ljudstva bi znal biti v zdravstvenem obziru nevaren. O ti predragi mi magistrat! kaj v Trebčah ni bilo nevarnosti, kaj so Trebenci tako dobro zavarovani pred boleznijo, da si jim dovolil prav na isti dan narodni ples, ali takozvano šagro? Kaj niso Trebče v tržaškej okolici* ali pa ti trebenski fantje bolj ugajajo, ker pojo italijanske pesni? Nam se pa zdi, trn ni si. magistrati; veselični program ugajal, in zato je bilo nevarno, daseuname kakšna kužna bolezen; ali Bog ve, da res ne pride na kog:i? Bog dal, da bi bilo res, vsaj potem bi si mi kaj opomogli in se otresli jarma, v kateri smo ukleneni! — V petek se je raznesla vest, da je v Bazovici nekaj bolnih za kožcami. Hitro gre g. pl. Mirco-vich {reete Mirkovič) in tukajšnji g. učitelj Ko vaBi, da se prepričata o tej stvari. V fo-oto zjutraj pa pride še g. Sterle (potem ko ga ni bilo uze polnih 8 dni), da pregleda to bolezen. Kaj pa je bilo? Par otrok je imelo nekoliko barbuncev in nekateri so bili rudeči od vročine, kateri so pa po cestah tekali. Ta dva umna gospoda sta jih pa domov podila, naj gredo ležat, ker so bolni. Ali ni to smešno? Potem pasta jo pobrisala — kam? to vsak lahko zna, in tam se trudila, da se veselica prepove, ker po vasi je vse bolno in da to bi bilo nevarno, da se kolera prikliče. To se tudi labko umeje, da je magistrat rad sprejel ta protest, raji še, nego da bi mu žakelj cekinov prinesli. Zato so hitro pričeli kovati, kako bi se Btvar rešila, ker dovoljenje za veselico je bilo uŽe potrjeno. Naš pl. g. Mirkovič bi se bil skoraj pregrel, tako je tekel ta dan po magistratu od Pilata do Knjfeža. G. pl. Mirkoviču se je pa uže pozdevalo, kaj bo, zato je prosil in dobil 3 dni odpusta, z uzrokom, da mora v Gorico; on pa je videl sedaj Gorico prav tako, kakor jaz, marveč je bil v Trstu, kder so ga videvali. Mesto njega je nrišel pa okr. glavar g. Kajšek iz Prošeka.* Zdi se nam, da je g. pl. Mirkoviču nekoliko smrdelo, zato jo je pobrisal iz vasi. — V nedeljo zjutraj in Še v soboto zvečer je bilo tukaj vse razburjeno, ker je bilo treba lepe priprave odstraniti in razbijati. Popoludne v nedeljo se pripelje več Slovencev iz Trsta, ki nam naznanijo, da pride Sokol z godbo trž. veteranov v Bazovico. Vse je bilo nekoliko na nogah. Tukajšnji pevovodja ie hitro sklical nekoliko pevcev skupaj, da so šli »Sokolcem« naproti. Okoli pete ure zasliši se godba in pelje, katero je spremljalo rudeče-kuŠuljce v vas. Vse je zdaj skupaj vrelo in s krepkimi žlvijo-klici pozdravljalo svoje brate. Potem se je začelo petje domaČih in nekoliko tržaških pevcev. Več pesmi so skupno peli. Švigale so napitnice, začeli so se razni govori največ o veselici, ki se je imela ta da n vršiti. Vsem se je brala na obrazu jeza in razburjenost zoper osorno postopanje proti Slovencem. Proti večeru je bilo vse nekoliko zmešano, ker nekaj Jih je Šlo v gostilno g. Smrdua in nekaj jih je ostalo pri g. Urbančiču, ali povsod so se slišali razni govori zvestih narodnjakov. Iz vse vasi so bili ta večer kmetje skupaj in pritrjevali govornikom se: živijo 1 dobrol dobro I ne udajmo se! klici i d. Proti 10. uri odide »Sokol« v mesto. Ljudstvo ga je tudi zdaj se Živijo I ne udajmo sel in ne udajte se! pozdravljalo. Spremljali so jih domači »Sokolci« in več drugih funtov se zastavo do vrh Ključa. Mnogo jih je pa še ostalo in še le o polunoči se je nekoliko razšlo, ali živijo in ne udajmo se klicev ni bilo ni konca ni kraj?. Slavnostno otvorenje čitalnice, ali velika veselica bode vse eno, pa kasneje, če tudi nam je g. pl. Mirkovič zapretil, dokler bo on načelnik v Bazovici, da ne bode imela čitalnica nobene veselice in tudi domači fantje nobenega narodnega plesa. Bodemo videli! Iz tega se vidi, kakšno oblast ima naš »modri gospod«. Bolje bi bilo, da bi imel ta plemeniti mož plemenito srce, nego ime. To je menda podpora, katero je zagotovil pri vstanovljenji čitalnice? — Kakor je skienol mestni zbor, bode na Opčinab zdravnik in komisar mesto v Bazovici. O dragi Openci I Ako doboste našega g. pl. Mircovicha za okr. glavarja in g. Piccolija za zdravnika na Opčine, pripravita vam ona dva še rimsko cerkev. Zatoraj Openci! pripravljajte se za spodoben sprejem I Vam narodnjakom in vsem onim, kateri so se hoteli udeležiti veselice, naznanjamo, kadar bodete čitati, da bode veselica v Bazovici, pridite še v večjem Številu, nego ste hoteli zdaj priti, ter privabite Še druge goste, ker veselica bode še krasnejša, nego je imela biti. Da se pa vse to zgodi, obrnemo se na drugo pot. Tu gre za čast vsega siovanskega naroda, toraj ne bojte se nobene žrtve! Na svidenje prihodnjič 1 _ Odkritosrčnež. Iz grurlške okolice, 18 julija. (Izv. dop.) — (O interpelaciji zarad slav-nosti bralnega podpornega drultva). Ko je odbor »bralnega podp. društva* skienol slavnost blagoslovenja društvene zastave odložili, takoj se je naiod po našem mestu in po deželi začel tolažiti, da naši voditelji takoj store, kar jim veleva skupni interes narodov in vse ie z veliko radovednostjo pričakovalo, kako zadostilo ca vlada raŽaijenemu društvu in po njem ražalje-nemu narodu. Ko je bila prva seja deželnega odbora po dnevu odložitve, takrat smo se tudi trdno zanašali, da bodemo slišali vterjeno interpelacijo, katero bodo stavili do vlade nafti zastopniki v deželnem zboru po onem poslancu, katerega je doslej večina goriških Slovencev spoštovala za svojega političnega voditelja. Ista seja je prešla ne da bi bila prišla pričakovana interpelacija na vrsto. Vzroke odložitve so različne navajali, vendar pa premišlajoči del naših rodoljubov ni mogel spoznati v podanih razlogih vtemeljene in opravičene argumentacije, vsled katere je toliko važna stvar zakasnela. To je gotovo, da naš dosedanji voditelj, ki ima priliko uže nekaj let učiti se političnega postopanja od levičarjev v državnem zboru, ni se v tem obziru po njih ravnal; kajti ako nemški nacionalci iz zadnjega zakotja danes izvedo kako vladino neugodno vest, uže drugi dan zjutraj jo z apodiktično gotovostjo prinesejo v obliki interpelacije v državnem zboru na dnevni red in po njih zastopano ljudstvo je bilo ta ta del še vselej zadovoljno. Naš voditelj pa je imel za to priliko več nego tri dni časa, a z vso pomočjo, katero eo mu rodoljubi dajali s tem, da so mu raznovrstne snovi za interpelacijo dona-Šali i so gotovo tudi isti rodoljubi poudarjali, kako važno bi bilo, da pride interpelacija v prvej imenovanej seji deželnega zbora na vrsto, morala se je vendar interpelacija odnesti na prvo prihodnjo sejo, o katerej pa so uže naprej vedeli, da se bo vršila Se le o kakih 8 dneh. Naše ljudstvo se je tolažilo s prislovico, da boljše pozno, nego nikoli. In tako so imeli naši deželni poslanci z svojim do sedaj priznanim načelnikom še več časa in sicer toliko, da smo z opravičeno nado pričakovali mojstersko delo v vsej osnovi iti sestavi toliko zaželjene interpelacije. Naši listi so s potrpežljivostjo molčali in je samo domači tednik, organ vodstva goriških Slovencev narodu naznanil, da interpelacija pride na vrsto v ponedeljek 14. t. ta. Radovednosti Lahov, še bolj pa našega ljudstva nI možno popisati in zares je prišlo ta dan v 5. uri popoludne od obeh strani Se obilo poslušalcev v zbornico in je pozorno poslušalo točko za točko dnevnega reda, ki se je naglo vršil, a — deželni glavar je skienol sejo, in naši poslanci bo se mirno odstranili. kakor da bi bili narodu dosegli največje zadoščenje, da si interpelacije tudi danes ni bilo na vrsto. Na ulici so govorili, da dosedanji voditelj goriških Slovencev, prišel je neki še le denes do toliko modrega sklepa in mojsterske razsodbe, da ni nikakorSnega povoda vlade interpelovati, ker vsa stvar zadeva prav za prav samo omenjeno bralno in podporno druStvo, a ne vsega naroda I Tedaj gospodu dosedanjemu načelniku se je zdelo primerno, pred 8. dnevi najprej prositi, da se mu izroči potrebna snov, potem sklicavati sposobne može k razgovoru za sestavo in sploh potrebne vkrepe, potem prigovarjati, da se vsi poslanci podpišejo. in potem, ko je bil gospod načelnik tako prepričan o potrebi in temeljitih vzrokih interpelacije, da je cel6 razgo-varjal skupni i\top naših poslancev iz deželnega zbora v slučaju, i.o bi vlada ne dala takoj primernega zadoščenja razžaljenemu narodu, zdaj je isti gospod načelnik, a ie le /4. tega mesec, kar nakrat prišel do druzega prepričanja in je neki to prepričanje Se le /4. t. m. blagovolil naznaniti drugim deželnim poslancem, prepričanje namreč, kakor da bi do interpelacije ne bilo nikakega povoda. Potem takem je prišel naš voditetj v 8 dneh do mnogo težih nasprotnih razlogov in prepričanj. To so lastnosti, katerih drugi narodi ne dočakajo pri svojih voditeljih tako zlahka. Ljudstvo po seji deželnega zbora ni imelo druzega vsklika, nego: «Ubogi narodi« in se je vse potrto in pa tudi z veliko nevoljo razšlo. Sumo še par besedi za danes. Če je gospod voditelj videl, da nema društvo povoda slavnosti odložiti, zakaj ni on društveni odbor dočaaa podučil, če se uže ne zanaša, na svojega brata, tudi jurista, ki sedi tudi v društvenem odboru. Oe pa tega od začetka ni vedel, potem je to znamenje, da se ali ne briga za naše društvo, ali pa da ni sposoben za vodstvo. Sicer pa je imel časa za premišljevanje dovolj, ker Lahoni so bili začeli davno pred napovedano slavnostjo rogoviliti in Slovence in vlado terorizovati. Da ne bodemo stvari danes ponavljali in z novimi točkami pretres li, dodamo le to še, da se je v seji 14. t. m. neki celo sam deželni glavar začudil, ko je pred začetkom seje izvedel, da slovenski poslanci tudi v tej seji ne bodo vlade interpe-lovali. S tem je dokazano, da v drugih krogih, tudi neslovenskih krogih pričakujejo, da se Slovenci pritože. — Da je bil narod razžaljen, a ne samo društvo, iz- pozna vsak simplicissimo, da je goriški iahonski list Slovence, a ne društva napadel v Članku: «La grande Slovenija«. Narod je bil napaden tudi v goriškem — starešinstvu in proti narodu se je po-Btopalo na vse strani od naših naspiotni-kov. Goriška okolica je razkačena, ona hoče zadoščenja, ona iŠČe iizrokov in krivcev, ki so naš narod ponižali; stvar torej še ni dognana, o njej se bode Še mnogo govorilo in pisalo, in ako tudi po vsem tem spoštujemo našega dosedanjega načelnika, a za to priliko njegovega sklepa narod nikdar ne pripozna z veljavo izreka: »Roma locuta est.« In to je naia glavna tolažba v sedanjem žalostnem trenotku. Narod, naprej ! Domače in razne vesti. Odlikovan kr. srbskim redom Takova je bil kapelnik. 97. pešpolka kralj Milan I. v Pulji g. Serencelj. ^Duhovske spremembe v tr-zaatkej škofiji. Cest. g. Andrej Mikiša je bil imenovan za upravitelja hrseŠke župnije. Ža malo tržaško semenišče se je od 16. maja do 15. julija nabralo 847 gld. 84 kr. Podpora (stipendija). Se začetkom Šolskega leta 188i-8o. ste razpisani dve državni podpori po gl. 50 — za dva učenca šole za risanje in modelovanje. Podpori se oddajete po c. k. namestništvu. Pro-Rilci naj vlože prošnje do dne 20. septembra t. 1. pri ravnateljstvu rečene šole, ali po talijanski zvana »Scuola triestina di disegnot«. Prednost imajo oni, ki morejo dokazati, da so v obrtmji izurjeni, ali da bodo po dovršenej tej šoli obiskovali obrt-nijsko strokovno šolo. Razpisana Je služba ravnatelja mestnemu muzeju za starine z ustanovljeno plačo letnih gl. 2000 ter prostim stanovanjem (ali pa gl. 400. — stanovnine). Prošnje naj se vlagajo do dne M. avgusta t. I. municipalnemu predsedništvu tržaškemu. Prosilci imajo dokazati, da so avstrijski državljani, vešči talijanskega jezika, izobraženi v klasičnih vedah ('studi|e modroslovne fakultete), in da so vešči svetovne ter tržaške zgodovine, posebno pa numizmatike. Tržaške novosti: Mestni župan, g. dr. Bazzoni, se vrne v Trst še le v avgustu; podžupan vitez Dimmer je tudi odšel na zrak v Ljubljano, tako da zdaj Trstu Župani znani gospod Mojzes. Vreme je jako čudno. - Še v petek in soboto smo imeli nestrpljivo vročino, na solnci ob morju do 36° R.; vročina v Trstu je bila kar nestrpljiva; ali v nedeljo je Šel dež z viharjem in zrak se je kar čez noč ohladil in smo imeli v nedeljo uže 14° R. Vsled tega je vročina zdaj pojenjala. — To je lehko razumevno, saj je po Gorenjskih gorah v nedeljo snežilo in Tržačani pišejo domu iz Bleda, da so tam v zimi. »Gospod Tergesteum«. — Glej, neznansko temelite učenosti germanske I Oboli, napuhnjeni Svabi radi zaničljivo gledajo na druge narode« posebno na Francoze, še bolje pa na nas Slovane, češ da smo še neuki barbari v primeri z njimi visoko-učenimi. To se ve, da marsikterega domišljavega učenjaka napuh osramoti. Tak sramotno smešen slučaj pripoveduje nam tudi včerajŠna tržaška tetka, sicer sama švabka (Trlester Zeitunp). Ona pravi, da redno dobiva jeden najboljših slovstvenih nemških časopisov iz Lipskega z nadpi-som.* »Lobl. Redaction der »Triester Zei-tung«, Herrn Tergesteum (kar bi se slovenski reklo? Slav. uredništvo »Triester Zeitung«, gospod Tergesteum«). Tergesteum (Tergesteo) je namreč ona velika palača na borznem trgu, kder se shajajo trgovci k borsi, in v tej hiši je tudi uredništvo Triester Zeitung. Nesreča. Janeza B., 42 letnega kmeta iz Buzeta, je predvčerajšnem na velikem trgu nagloma zadela kap, zgrudil seje na tlak ter se močno ranjl na čelu. Odnesli so ga v bolnico. Ogenj je bil vstal predsinočnjem v podstrešnim hiše Št. 5 v ulici Fontana. Ogorela so bila tla in jedna omara. Pogasili so ga bili hitro prišli ognjegasci s pomočjo domačih. Mestni magistrat tržaški daje na obče znanje, da sprejema c. k. admi-ralstvo v Pulji v pripravnico c. k. vojne mornarice mladeniče, ki so spolnili 15. a ne Še dovršili 17. leta. — Nekolekovane prošnje naj se vlagajo tukajŠnemu c. k. okr. poveljništvu vojne mornarice do konca tega meseca. Prošnji naj se prilože ta le spričevala: a) domovinski list; b) krstni ali rojstveni list; c) spričevalo o zdravju izgotovljeno po c. k. vojaškem zdravniku, tudi po službujočem mornarskem zdravniku); d) sptičevalo neomadeževanega vedenja izgotovljeno po domačej političnej oblasti; e) zadnje šolsko spričevalo, ali pa spričevalo obrti ali rokodelstva, koje izvr- EDINOST. Suje in f) postavno zavezno izjavo gleJc dejanskega službovanja voj iškega. Izlet v Gorico. Odbor del. podp. društva naznanja vsem tistim, ki so vzeli liste za vožnjo v Gorico s posebnim vlakom, da je omenjeni izlet preložen do oktobra meseca t. 1., dokler goriško bratsko društvo zopet naznani svojo slavnost bla-goslovetija zastave. — Tisti, ki so vzeli listke in jih še niso vrnoli, vrnejo jih lehko vsak večer od 8 do 9 ure v društvenem uradu; sicer pa bodo ti listki veljavni tu'ii za bodoči izlet in se torej morejo pri -drž iti. Izpred »odftšČa. Sodišče je obsodilo 15 letnega Almeriga Fragiacomo iz Pirana na 5 mesecev težke ječe zarad zločinstva proti naravi izvršenega na 8 letuej deklici, in 17. letnega vrtnarja, Ivana Spetič-a iz Trsta na 4 mesece težke ječe, ker je v gostilni Kinhofer, kder je delal več časa. pokradel več boteljk vi na, vrednih gl. 20. Policijsko« Nek lopov je od mlade ženske kupil srebrno uro in jo plačal z Napoleonom; a ta Napoleon ni bil zlat, ampak navadna dutka za igro. — Ukradena je bila predvčerajŠnem vrtnarju na velikem trgu žepna ura prav ko je kupoval smokve. — Vdrli so neznani tatovi "r pondelek v noči v stanovanje neke vdove pri sv. Mariji Magd. zgornjej in jej odnesli vse, kar je imela kaj vrednega, pravijo da za 80 gld. vrednosti. IZ Gorice nam p\Šejo dne 22. t. m.: Nevolja v tuk. slov. krog. je velika. Nastala je celo neka kriza. Govori se celo, da pride uredništvo «SoČe» zopet v druge roke. V Tolminu se baje skliče shod vo-lilcev; na nrkaj jednacega se misli tudi v vipavskej dolini. Spremembe se bodo godile. Govori se razno in raznovrstno; nekateri hočejo vso kilvdo za zadnje dogodke zvaliti na odbor podpornega društva; bomo videli, ako se jim to tudi javno posreči. Gorldke novosti. V malem semenišču v Gorici so imeli gojenci koncert, katerega so se vdeleiili premi I. gosp. vrhovni škof dr. Zorn in druga prva gospoda Goriška. — Mladi gojenci so pokazali pri tej priliki nenavadno spretnost v petju, muziki, deklamatoriki in v raznih mrtvih in živih jezikih. — Koncert je bil nekda kaj posebnega. — Sliši se, da je podpisal protest proti slovesnosti bralnega in podpornega društva v Gorici tudi sam bivši predsednik okrožnega sodišča in bivši župan goriški, gosp. dr. Alojzij Visini. O tem možu je nam toliko znano, da je še kakor predsednik okr. sodišča Slovencem več škodoval, nego vsi goriški iredentarji. Deželni poslanci goriške grofije so šli domu, večinomaprav nezadovoljni, takaj,? to bo morda znano pri dež. odboru. Goriški Iredentarji. Sapienti satt — Mnogi goriški trgovci, mej njimi bratje Bozzini in klobučar Mighettl se zdaj opravičujejo, da niso podpisali omenjenega pretesta. Mogoče-, ali o lisici gre ifal. pregovor: »La volpe perde il pello, il vizio mai«. — Na vsak način je pa uže to karakteristično, da se ti gospodje tako hoje vsake dotike se zloglasnim protestom. »■Gorrlere di Gorizia«, ta izrodek semitske fantazije, prinesel je te dni vest, da se je Goriški vrhovni škof nepovoljno izrazil zarad neke panslavistične agitacije, ki se dela na prižnicah slovenskih občin in v slov. listih. — Kakor pa se je natanko zvedelo, lngal je »Corriere« strašno in le čuditi se je, da se ti ljudje, kateri so nekdaj rajncemu vrhovnemu škofu, dr. Golmajerju okna pobivali, in kt sploh nočejo spadati pod pastirsko palico, sklicujejo na tako avktoriteto. Semitska logika. »Soča« poroča: Slovenski jezik je vsled zadnjih dogodkov v Gorici mnogo pridobil, Štacunarji, kavarnarji, pomočniki, kupci, katerim prej slovenščina ni tekla, zdaj se jako pridno urijo v njej. Neki Nemec, upokojen vojak, ukazal je svojim hčeram, naj se učijo jezik in pesmi tistega naroda, ki se tako krepko in lojalno poganja za svoje pravice. Potres. V Zagrebu jo bil po noči od 19. na 20. t. m. potres, ki je trajal 2 sekundi, vendar škode ni provzroči). Na Dunajskem vseučilišči bila sta 12. t. m., gg. Eduard Volčič, c. kr. avskultant v Ćrnomlji, in Peter La-hariiar, slednji doma z Goriškega, promovirana doktoroma prava; ker gospod E. Volčič ni bil navzoč, namestoval ga je pri promociji g. dr. Fran Firbas. 18. t. m. pa je na i6tem vseučilišči g. Karol Štrekelj doktorom filozofije bil promoviran. Znameniti govor 30. Oklic odbora za gledališki vlak v zlato Prago. Dogovorivši se z ravnateljstvi železnic, določil se je odbor za gledališki vlak za progo po Gorenjskem, Koroškem in Gorenjem Štajarskem skoz Amstetten-Dunaj. Brno v Prago. Ta poseben vl;ik krene iz Ljubljane okoli 25. avgusta t. 1. in v tem vlaku se bodo vozili vsi vdeleženci skupaj Omenjeno Žeieznično črto jo odbor zato izbral, ker ?e gotovo mnogo vdele-žencev na povratku rado ustavi na Du-naji. Iz Prage nazaj ne pojde poseben vlak; ampak vsakdo se lahko vozi sam z vsakim vlakom v trku 14 dni, kajti za toliko č.sa veljajo železnični listi. Gena za II. razred je do Prage in nazaj 29 gld- 30 kr., za III. razred pa 19 gld. 60 kr. Denar in sicer ves znesek za os^bo naj se pošilja odboru v Ljubljani do 10- avgueta 1.1. Konečno še opozarjamo, da program vožnje in slavnostnih dni v'Pragi skoro naznanimo in na željo razpošljemo. V Ljubljani, 19. julija 1884. Za odbor: Ivan Murnik, Anton Tretenlak, predsednik. tajnik. Tržno poročilo. Kava — malo kupčije, cene pri vsem tem stalne in trdne. Sladkor miahova kupčija, cene Šibke. — Sadje — malo obraj-tano, cene vsaki dan slabše. Olje — po nespremenjenih cenah, prav tako pet*olje. — Domači pridelki zanemarjeni; le maslo nekoliko bolj iskano. Žita cene so mlahove. — Seno iskano, de-nes ga plačujejo od f. 1'50 do f. 2. — Kupčija v obče miruje, vse se pritožuje o pičlih in slabih poslih. Borano porodilo. Neugodna poročila iz inotranskega so tudi na našo borso jako neugodno upli-vala, kurzi so vsled tega postali nekoliko slabši in promet na borsi ni bil uŽe dolgo tako neznaten, kakor zdaj. Dunajska Borsa dne 22. julija Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 • 60 » Zlata renta......103 » 30 • 5°/# a vat. renta .... 95 » 90 • Delnice narodne banke. . 857 » — » Kreditne delnice ... . 301 • 70 • London 10 lir sterlin . . 121 » 75 » Napoleon . » . . ... 9 • 67 » G. kr. cekini...... 5 • 76 • 100 državnih mark ... 59 » 55 » Javne dražbe. V Trstu dne 8. in 30 avgusta pa 12. sep tembra t. 1. na f. 11.272-23 cenjena v gorenji Čarboli ležeča Justa Umekova zemljišča. — V Gcriol dne 19. avgusta in 19. septembra t. 1. na f. 975 95 cenjena Janez Kavčičeva posestva v Dornbergu ; dno 20. avgusta in 22. septembra t. I, na for. 1880 cenjena hiša baronov Josipa in Emila Formentini: dne 24. julija in 27. avgusta hi&a št. 95 bratov Emila, Marije in Viktora Bardusco; dne 26. julija, 26. avgusta in 26. septembra t. 1. na 210 cenjena Štefan Klede-jeva posestva; dne 31. julija, 1. septembra in 2. oktobra 1.1. na f. 400 cenjena Ferdinand in Marija MiheliSeva posestva; dne 1. avg., 1. sept.in 1. okt. t. 1. na f. 3750 cenjene Peter UŠajeve hiše. — V Korminu dne 9. avgusta, 9. septembra in 9. oktobra 1.1. na f. 45198 cenjena baron Josip Formentinijeva zemljišča. — V Pazinu dne 13. avgusta in 12. septembra t. 1. na for. 8284O cenjena Anton Turčinoviceva posestva pri Sv. Petru; dne 14. avgusta in i5. septembra t l. na f. 598'40 cenjena Josip Kmetova zemljišča v Žminu; dne 1. avgusta, 1. in 29. septembra t. 1. na f. 889 cenjena posestva Franca Rudella v Pazinu; dne i3. avgusta, 13. septembra in i5. oktobra 1.1. na f. 333'30 cenjena Martin Hohičeva zemljišča; dne 25. avgusta t. 1. na f. 514 cenjena Josip Ivič-Sklenčinova posestva, ravno ondi. — Na Volovtkem dne 2. in 30. avgusta in 27. septembra na f. 690-94 cenjena asmljišča Marije MihaliSeve z Oprice. — V Kanalu dne 9. avgusta, i3. septembra in 8. oktobra t. 1. na f. 280 cenjena Matevž Karnelijeva zemljišča. VELIKA PARTIJA ostankov sukna. (3—4 metre), v vseh ba«-vah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STOltCH v Brnu VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilia proti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu tvari na koja se ne bi dopadala, more 12—7 se zameniti. tvari na (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. H Najbolje in najcenejše POHIŠTVO i IGNACIJU KRON H al TRST Uji Via nI Toatro I (Tergesteo). 2—4 Ilustrirani ceniki se pošljejo p-11 kamor koli brezplačno in franko. 'rLj ^kMmmmmmmm Glasoviti želodčni likftr M A TC0VICH. Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspeŠneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. d« A* Matcovlchu v Kninu (Dalmacija). Z;ilos?e v TRSTU v lekarnah Jeronlti in Serravallo. v ZADRU pri Antonu Zariću, u ŠIBENIKU pri Ivanu Mediću. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu Voj vodiču, kder se prodaja in odpošilja OT" po 70 kr. sklenica Zavitek in porto na račun naročnika. 18—24 Riunione Adriatica di Sicurti v Trstu* Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na 2ivenje v vsih kombinacijah Blavnloa In reaerva driiitva dne 31. deoemkrt 1883; Glavnica društva gld. 3,300.000 — Reservni fond od dobičkov » 536.622*02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Življenje » 150.000'— Reserveni fond za pokritje premikanja vrednostih efektov 161.500'— Premijna reserva vseh oddelkov ■ 7,342.780*36 Reserva za škode • 267.601 — V portfelju: Premije, ki pe imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . » 16,954.118*57 Skupni znesek v:, h škod plačanih od 1. Ib38 do 1883 gld. 114,949.847 01 Urad ravnateljstva 2—24 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši) popolno ozdravljenje i IN U HITRO vseh bolezni na Siveih, eplleptifalh IN SKRIVNIH po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil. 12—25 Dr. prof. A. MALASPINA ud mnogih učenih društev 106, FAUBOURG S. ANTONIE 106, PARI8. Posvetuje in zdravi se pismenim potem. SiSMMiSiliSBa Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°fa Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gla. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na tržaškem trgu po.......38!,0!, Posojuje na državne papirje avstrij- ško-ogrske do 1000 gl. po . . . 4'/,4°J, više zneske v tekočem računu po .............4Tlt#f# Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883. Lastnik, društvo »EDINOST*. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC. Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.