128. Stcvilka.
f LMI]ul, i suboto, 7. junija 1913.
XLVI. iBto.

.Slovenski Narod* vdjt:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto, • •»••• K 24 — pol leta .«••«,, . 12*— imtrt leta     ••••••    9    6 —
m mesec   ••••*•   9  2--
Iv upravništva prejeman: celo leto.....   .   .   K 22— pol leta  .   #   ,   .   •   .   .    . 11-— četrt leta-   *   9   m   m   m   m    .    550 na mesec    •  •••••    #   190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vra&jo. Uređnlttvoi Knaflora »lica *t 3 (v pri ti i čj a levo,) toltfon 41 14.
Uhata waak 4an %wmlw tarzemi! BtdelJ* te praznike.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat  po  16 vin., za  dvakrat
po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d* to je administrativne stvari
——i^—   Potametna ćtevilka v*l|a 10 vinar]ev.    <^^—^—
Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tiikanaM telalon ŠL SI.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                   •
celo leto.......    K 25-—   I
pol leta  .••••*•     9 13*—   I
četrt leta    «•••••        #   6-50
na mesec   ««•••*       w   2 30    '
za. Nemčljo: celo leto...       '     .   .   K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele; celo leto ..»••••   K 35.—
VpraŠanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlitvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica ŠL 5, telafon si 85.
Pomipjenje lugoslovanov — nojvažnejši državni interes.
Nepojmovanje in preziranje ju-goslovanskega problema je tradicijo-nalno med avstrijskimi in med ogr-skimi državniki in tuđi med modri-jani, ki delajo v generalnem štabu visoko politiko, ni dosti bolje, samo nekaj več dobre volje je tam in čut, da monarhija ne more živeti, če ne najde potov in sredstev, za ugodno in zadovoljivo rešitev jugoslovanskega problema.
»N. Fr. Pr.« je te dni zopet enkrat opozorila vlado na jugoslovan-ski problem. »Die Beruhigung der siidslavischen Bevolkerung gehort zu den \vichtigsten Reichsinteressen« je deklamirala   in pri tem je ni čisto
Iiič ženiralo.    da vedno in dosledno :astopa vsako težnjo in vsako priza-levanje,   ki ]e v stanu storiti škodo emu važnemu  državnemu  interesu. Car je »Nova Preša« sedaj oznanila, i: nič novega. To se čuje in čita po-pstoma. To smo že slišali v držav-[em zboru in tuđi v delegaciji. Sploh Idkar je nastala balkanska vojna sq ;e najrazličnejši aktivni in neaktivni [ržavniki izražali v tem smislu; ak-ivni so bili vsaj   tako pravilni in so (e omejevali na teoretično priznanje e potrebe,   ne da bi si belili glave, :ako ta cilj doseći:    razni drugi pa o debatirali z vsakovrstnimi nasveti fer ž njimi    prepričali    tuđi najširše kroge,    da izhajajo avstrijski veliki politiki z jako    skromnim! porcijami razuma, poznanja   razmer in držav-niške uvidevnosti.
Tradicijonalno nepoznanje in prerivanje vsega bistva jugoslovanskega problema se zrcali tuđi v ko-rakih, ki so bili sroneni zadnje dni tako v Budimpešti kakor na Du-naju.
V Budimpešti je hrvaški kraljevski komisar Čuvaj izročil padle-mu Lukacsu svojo demisijo in zaeno z odstopom Lukacsa je cesar sprejel tuđi odstop Cuvaja. V trenotku, ko je postal Lukacs nemogoč. je posta! nemogoč tuđi njegov organ, kajti Čuvaj ni bil drugega, kakor z veliko mero zlobe in nasilnosti obdarjena kreatura največjega evropske^a pa-namista,   ki je bil zdaj končno sra-
motno    pahnjen s sedeža    ogrskega ministrskega predsednika.
Od januarja lanskega leta je vladal Čuvaj na Hrvaškem najprej kot ban in potem kot kraljevski komisar, vedno slepo in brezvestno orodje Khuena-Hedervarvja in Lukacsa. V zgodovini jugoslovanskega gibanja bo z debelimi črkami zapisano, da si je Čuvaj, kot izvršilni organ avstrijsko ogrske politike ne-izmernih zaslug pridobil za zastrup-ijenje razmerja med jugoslovanskimi narodi in med monarhijo. Suspendiranje hrvaSke ustave je razburilo ves jugoslovanski svet in če je država tuđi s policijsko silo zaduševala pojave nevolje in ogorčenja, udušiti jih ni mogla. Vsa preganjanja so imela ravno nasprotni uspeh, kakor so ga pričakovali javni mogočniki.
Sele ko je nastala balkanska vojska, se je začelo avstrijsko-cgr-skim oblastnikom nekaj svitati in nekaj se jim je zdelo. da bi bilo treba razmere na Hrvaškem zboljšati. Nekaj jih je tiščalo v grlu, nekaj jim je leglo na srce, a sami nišo prav vede-li. kaj da jim je — rekli so le, da jih jugoslovanska mora tlači. Čim mo-gočnejši je bil odmev balkanskih zmag v srcih avstrijsko-ogrskih Ju-soslovanov, tem huje je bilo mogoč-nikem in segli so po tistih sredstvih, ki spadajo k avscrijskim zgodovin-skim rekvizitam pri reševanju velikih probleinov: razveljavili so usta-vo v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji in na Slovenskem pa etablirali nekako iziemno stanje, kar je v teh pokrajinah z avtomatično preciz-nostjo Dorodilo tište sadove, kakor vladanje kraljevskega komisarja na Hrvaškem.
Zđaj je minila balkanska nevar-nost, Lukacs je padel, Stiirgkh pa je v stiskah in to je povod, da so se cb-enem, četudi iz različnih nagibov tako v Budimpešti kakor na Dunaju za-čeli baviti z jugoslovanskim vpraša-njem. in v obeh stolicah po istem receptu.
Prihodnja ogrska vlada hoče Hrvaški zopet dati ustavne pr ;vice, a spraviti hoče na krmilo stratio, ki ji za hrvaške politične in narodne, gospodarske in kulturne interese ni nikoli nič bilo. Tomašič ali Rat: h ali kdorkoli — to je vse eno, firma nič ne pomeni — javna oblnst naj priđe
v roke frakcije, s katero se dajo de-lati politične in druge kupčije in ta naj gleda, kako se vzdrži na krmiiu. Na dlani leži, da s tako rešitvijo hr-vaškega vprašanja ni prav nič dose-ženo in da s tem ni prav nič storjeno za tisto »Beruhigung der siidslavischen Bevolkerung<% o kateri pravi »N. Fr. Pr.«, da spada »zu den wich-tigsten Reichsinteressen*.
Na Dunaju postopajo ravno tako. Vlada misli morda v svoji imponujo-či neinformiranosti in prislovični površnosti popolnorna resno, da uzadovolji slovenski in hrvaški narod v Cislitvanski, če napravi s častitlii-vimi zastopniki jugcslovanskega analfabetizma politično in denarno kupčijo in če z dobrim nakrmljenjem zvabi panamistične lakotnike v svojo službo. Tako naziranje odgovarja popolnoma tradicijam dunajske vlade, brez dvoma pa je, da tuđi najiz-datnejše strankarske koncesije ju-goslovanskemu klerikalizmu ne bo-do imele niti sence vpliva na razvoj mišljenja med slovenskim in hrva-škim narodom in ne bodo monarhiji niti najmanj pomagaie proti nevarno-stim jugoslovanskega problema. Tomašič in Šusteršič — tu banka, tam banka — sta sicer sorodni naturi in ž njima se bo vsaka vicđa lahko spo-razumela, a monarhiji bo s takimi možmi in s kupčijami, ki jih sklene vlada ž njima, prav tako malo pomagano, kakor ji je bilo pomagano z italijanskimi kupljenci pred 1859. in 1866.
Ma I ok daj je v »N. Fr. Pr esse« dobiti o jugoslovanskem problemu kako pametno misel. Zdaj je bila izrečena. Rečeno je v »N. Fr. Pr.« »Die grossten Interessen der aus-wartigen Politik in der nachsten Zu-kunft hangen daran, dass die Siid-slaven innerhab der Monarchie die volie Moglichkeit poiitischer Freiheit und kuitureller Entvvicklung be-sitzen.« To je vsaj del bistva jugo-slovanskejja problema. Pa prazni klasi, ki gledajo iz zlatih ovratnikov, se ne bodo izneverili tradicijonalnim nazorom in namesto. da bi se lotili problema, hočejo priti okrog njega in žive v hlazni ideji, da so resili naj-višje državne interese, pustivši problem nedotaknjen, napravili s Toma-šiči  in  Susteršiči    umazano kupčijo.
Rje je vlada?
Nj. ekscelenci gospodu ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu.
Ekscelenca!
Teden dni je tega, da sem pod naslovom »Poštenjak Šusteršič, ali kako postane človek hitro bogat« izrekla v tem listu proti gospodu dežel-nemu glavarju na Kranjskem dr. Ivanu Šusteršiču žaljive obdolžitve. V zgoraj omenjenein članku sem dolži-la gospoda dr. Šusteršiča, da si je kot načelnik »Ljudske posojilnice« iz njene blagajne izposodil znatne zneske, da je ž njimi na lasten račun špekuli-ral, katera špekulacija s tujim de-narjem je vir njegove današnje imo-vitosti. Dalje sem na istem mestu ob-tožila gospoda dr. Šusteršiča, da je »Ljudsko posojilnico« kot odvetnik izkoristil in sem trdila, da je pri naj-manjši kupčijski transakciji »Ljudske posojilnice« za posredovanje svoje pisarne profitirah Jaz nisem tega članka samo s svojim polnim imenom podpisala in s tem pokazala, da sem pripravljena nositi odgovornost za žaljive dolžitve, ki so v njem izrečene, jaz sem gospoda dr. Susterši-ča celo naravnost pozvala, naj rne zaradi njih toži in mi s tem da priliko doprinesti za svoje trditve dokaz resnice. Gospod dr. Šusteršič ni do te ure na moje obdolžitve ne odgo-voril, ne me tožil in s tem mojo trdi-tev, da ni poštenjak in nevreden, stati na čelu deželne uprave na Kranjskem, molče na znanje vzel.
Domnevam. da bo dr. Šusteršič to svoje neopravičijivo postopanje opravičeval s tem, da sem jaz samo ženska. Na to bi pred vsem svetom odgovorila, da se po avstrijskem zakonu pričevanje kake ženske nič dru-gače ne ceni, kakor pričevanje kake-ga rnoškega in kar velja za pričo, velja dosledno tuđi za obtožiteljico. Dalje mi je moje delovanje za javno korist pridobilo popolno pravico, da se me ne meri z navadnim merilom za ženske. Dalje imam kot strokovna pisateljica dobro ime in sem bila tuđi od c. kr- vlade vedno povabljena kot strokovnjakinja na take vrste enkete, zadnjič v c. kr. poljedelskem ministr-stvu na enketo o kmetijskem gospo-dinjskem poduku dne 28. decembra lanskega leta. Če torej dr. Šusteršič,
ki mu je vse to dobro znano, na moje obtožbe molči, ne dela tega, ker sem jaz, ki ga obtožujem, ženska, nego zaradi tega, ker so obtožbe upravičene in jih on ne more ovreči. To bi bila sicer njegova stvar in bi nikogar nič ne brigala, če, da, če bi bil dr. Šusteršič privatna oseba. Slučajno pa je gospod dr. Ivan Šusteršič deželni glavar na Kranjskem in to preminja temeljito ves slučaj. Prvo in najpoglavitnejše, kar je javnost upravičena zahtevati od moža, kf stoji na čelu kake deželne uprave, Je to, da je nravno v vsakem oziru brez madeža in da ima čiste roke. Neopo-rečna preteklost najvišjega deželne-ga uradnika je edino moralicno jamstvo, da bo vodil tuđi deželne posle na neoporečen način. Da stoji tuđi vlada na tem stališču, to dokazuje že samo dejstvo, da si je pridržala pravico predlaganja in imenovanja de-želnih glavarjev. Deželne uprave naših kronovin so popolnoma avtonom-ne, a njim na čelo more biti poklican samo tišti, ki je vladi vseč. Všeč pa more in srne biti vladi samo tišti, ki je -v svojem javnem in privatnem življenju brez madeža, kajti s pravico, imenovati deželnega glavarja, prevzame vlada implicite tuđi popolno odgovornost in jamstvo za njego^ vo moralicno integriteto. Samo dosledno je torej, če se zdaj obraćam do Vaše ekscedence s preciznim vprašanjem: Kaj misli Vaša ekscelenca storiti glede na moje žaljive obtožbe proti deželnemu glavarju na Kranjskem dr. Ivanu Šusteršiču? Ali misli Vaša ekscelenca pustiti tuđi se nadalje na odgovornosti polnem mestu deželnega glavarja njega, cigari edini odgovor na take žaljive obdolžitve, kakor so moje, ie molk? Je li to res namen Vaše ekscelence? More li to biti?                                  M
Pravim: Ne! Jaz pravim, da nj in ne more biti namen Vaše eksce-lence, pustiti se nadalje kot deželne«. ga glavarja moža, ki še poskusiti ne upa, da bi se branil proti tako težkim obdolžitvam, kakor sem jih jaz dvig-nila proti dr. Šusteršiču. Vi ga boste pozvali, naj v sodni dvorani doprinese dokaz, da nimajo moje obtožbei nobene dejanjske podlage. Vi boste to storili, ekscelenca, ker je to Vašai dolžnost navzgor in navzdol, na^ pram vladarju te države in napram prebivalstvu  dežeie  Kranjske.    Re-
LISTEK.
Ružni veoec.
Zaspani so bili vsi trije, Marko, Janez in Luka, mladi študentje, na-pol otroci. Prostorna izba je bila ne-prijazna, mrka in hladna; pobeljene stene so gledale z mrtvimi očmi; nobene podobe ni bilo, le nad vsako posteljo je bilo pritrjeno razpelo. Po-stelj je bilo troje; dve sta stali druga tik druge ob zidu, tretja pa je bila Mazina, na tla kraj okna položena in z bodečo slamo nabasana. Na veliki mizi sredi izbe je gorela svetilka brez senčnika, z okajenim cilindrom; na stropu nad njo se je bil nabral sčasoma širok črnkast kolobar.
Študentje so klečali.
Marko, plavolas, suh in slok Do-lenjec, je bil pokleknil na stol ob od-prtem oknu. Gledal je na vrt, na svetle, vesele jaše, ki so se pod čr-nimi lipami igrale s sencami; na nebo, ki so ga bile zvezde vsega ob-žarile z bleščečo belino; na visoki, temni obroč kraj obzorja in še dalje, daleč na ono stran.
Janez, sinjeok, kodrolas Gore-njec, je klečal na tleh; stol si je bil primeknil tik miže, glavo in hrbet je klonil globoko, pod rokami je skrivaj Jurčičevega »Desetega brata«. Izuril
se je bil sčasoma do tolike popolno-sti. da je hkrati lahko bral, molil in spa!.
Luka, tih. zamišljen Kraševec, čokat in trd, je bil pokleknil kraj svoje postelje, položil sklenjene roke na odejo ter stisnil čelo v obedve široki dlani; ves čas molitve ni vzdigni! glave in se ni ganil, odgovarjal pa je češčenamanjam naglas, razločrio in po ča si.
Gospodinja je klečala sredi izbe, brez stola in opore, sključena v dve gube. Dolga, koščena ženska je bila, crno oblečena. Obraz je bil koničast, upal. sivkaste polti, lase je nosila gladko nazaj počesane in na temenu v droben klopčič spletene, oči so se svetlikale iz globokih jam, kakor dvoje crnih bucik. Krog mrtvaško voščenih prstov se je vil ogromen le-sen molek, ki je med molitvijo za-molklo porožljaval.
Začela je moliti z rezkim, su-šičnim glasom, ki je sekal v tišino kakor britev. Pogledi, svetle bucike, so švigali izpod golih obrvi brez ne-hanja od studenta do studenta. Še predno je domolila vero, se je njen enakornerni glas čudno izprevrgel, bil je mnogo višji, skovikanju po-doben.
»Kaj pa ti, dolgin, tam pri oknu? Ali J)oš molil, ali ne?«
Marko je slišal, pa se ni zgenil, ne okrenil. Nebesna belina, ki ni od-
sevala samo na jasah, temveč žehte-la topla in trepetaje iz samih globokih senc, ga je bila vsega prevzeia, da je bil zamaknjen in omamljen. Rekel je samo: »... večno življenje, amen!« ter se je ozrl z zameglelimi, zasnanimi očmi tja, kjer se je bočil temni obroč pod obzorjem. Tam za-daj je grič, na griču je vas, ki se raz-gleduje po vsej Beli Krajini ter po-mežikne v solneu prav doli na Hr-vaško. Povečerjali so; zvezde sveti-jo, topla je noč. Otec stoji na pragu, iz navade je bil zasenčil oči z dlanjo ter se ozira proti Ljubljani. Pozdravljen, oče hoj! ...
»Češčena si Marija ... Ali spiš, kraška mula? Še bolj se v posteljo zarij, na glavo se postavi!«
Luka ni spal. Odgovarjal je kakor vselej, naglas in razločno; tr>da res se je bil z glavo in z rokami čisto zakopal v odejo, tako da je prihajal njegov glas, kakor iz globočine, Tam na Krasu, v deželi prečudežni, sije solnce. žarko in silno kakor niKjer. Onadva gresta, Luka in mati. Za dva koraka stopa pred njo, nekoiiko vrognjen, težko in trdo, kakor se je bil naučil od očeta. Ona, drobna, za-gorela, gologlava, hodi sključena, kakor da bi nosila breme, ki ga je bila vajena. Vso pot molčita, ker r.a Krasu je molk. Cesta je široka, na obeh straneh je visoko ograjena z belirn kamenjem; in vse naokoli planota, brezkončna, v tišini olameneča, ka-
kor vesoljno nebo samo. Ob slovesu sta si komaj segla v roko; na Krasu ne jokajo in se ne poljubljajo... Kaj ti je, ti mlado kraško srce, da si tako veselo in žalostno hkrati?...
»... milosti polna ... Janez!«
Janez je bil prav polagoma in ponevedoma zadremal nad »Desetim bratom«, le v polusanjah je še mrmral »sveto Marijo«.
Vzdramil se je ter se okrenil osorno.
»Kaj pa je? Pustite me na miru!«
Gospodinja se ga je bala, ker je bil ošaben in močan. Položil je glavo na komolce ter je brž poklicai sanje, da bi ne pobegnile. Tam p )d visokim Stolom, pod plečatim, v meglo zavitim, stoji bela hiša, na hisi je okence, od okenca vise košati na-geljni. Minca! Ko se nagne večer, bo tam moj kvartir! Minca, ali pojdeš odpret? Pa če mi je prav sele štiri-najst let, imam že deklet na vseh prstov pet! Minca! ...
»Češčena si Marija .. .*
Zamolklo, zaspano, enakomemo mrmranje, vmes gospodinjc srditi, skovikajoči glas, ki se je prerekal z Materjo božjo. Ali vendar je bila v izbi čudna tišina, kakor da nikogar ni v nji, da ni človeskih glasov, niti ne vročega, zaspanega sopenja. Vse to je bilo daleč drugje, v neznanem svetu zlobe, skrbi in bridkosti. Izba sama oa \q polna nebeske miline, si-
jajnih sanj, polna božje milosti. Na ustnicah so šepetale mrtve besede* iz src pa je kipela proti nebu čistai daritev in Bog jo je sprejel,
»Na vekomaj, amen!... Kaj ste res vsi pospali, antikristi?«
Molitev je bila že zdavnaj pri kraju, študentje pa so klečali in se nišo genili. Po mladih telesih se je prelival sladek drget. Usta so mol-čala, srca pa so molila dalje, verno in veselo.
»Vstanite!«
Janez je vstal, zleknil se je, dq so se mu napela prsa ter je kriknil, kakor krikne človek v brezmejni sreči, da sam ne ve kaj.
»Oj rožmarinovo jutro, oj na-geljnov dan!«
»Norec!« je rekla gospodinja;! prižgala je svečo in je šla.
Marko in Luka sta se vzdignilal molče. Marko se je smehljal z napol odprtimi ustnicami, kakor otrok y jutranjem spanju. Luka je bil globp-ko zardel v zagorela lica, iz njegovah oči je sijal ves trdi žar kraškega solnea. Nišo izpregovorili besede, ni-, ti spogledali se nišo. Vsi trije pa sq bili ob tišti uri združeni v Čisti men iitvi, v ljubezni brez mej in v toliki sreči, da se je prelivala preko roba zlatih kelihov, mladih srć. In božjj blagoslov je bil nad njimh
Ivan Cankar.
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
12& Stev.
prezentativne dolžnosti deželnega glavarja sa vzrok, da priđe deželni glavar večkrat v položaj, stopiti v osebno dotiko s Člani cesarske hiše, da ćelo z nositeljem krone — ali pre-vzamete, ekscelenca, odgovornost, da pustite pred vzvišeno, spoštljivost zahtevajočo osebo vladarja in Članov njegove hiše moža, na katerem leži crni sum, da je tuj, njemu zaupan de-nar nepravilno zlorabil za svoje la-stne namene? Sodim, da morete in boste to odgovornost ravno tako malo nositi hoteli, kakor odgovornost napram kranjskemu prebival-stvu, za čigar upravičenih interesov vestno zastopanje Vi danes ne morete več z mirno vestjo jamstva pre-vzeti. Vi boste tako odgovornost od sebe pahnili in deželnega glavarja na Kranjskem gospoda dr. Ivana Šuster-Šiča pozvali, da mi na edinem, v to kompetentnem mestu, pred sodi-Ščem, dokaže, da sem obrekovalka, ako pa tega ne more, da odstopi z mesta, ki je s svojo navzočnostjo onečašča. Ponavljam: Vi morate in boste, ekscelenca. To je Vaša nravna dolžnost in obenem povelje razuma.
Kaj je Vam, ekscelenca, gospod dr. Šusteršič? Kaj je doslej storil Vam, državi in dinastiji, da bi bili Vi poklicani, držati nad njim svojo roko v obrambo? Ali Vam je mar držal besedo, ko se Vam je zavezal. da bo v zahvalo za imenovanje deželnim glavarjem. izločil iz strankarske taktike obstrukcijo? Ali mar moje trdit-ve o tej — kupčiji med Vašo eksce-lenco in gospodom dr. Šusteršičem ne odgovarjajo dejstvom? Će ne, za-kaj ni bil sicer tako hitri oficijozni dementijski stroj tuđi v tem slučaju uporabijen? Ko so na naših mejah pokali že prvi streli in se je bilo bati, da udari vojni požar tuđi čez naše meje, tedaj, ekscelenca. Vam je on s svojo stranko zavratno skočil v hr-bet in obstruirali so Vam s črnogor-skimi junaškimi pesnimi državne po-trebščine. Ste li pozabili, ekscelenca, nad čemer ste se spodtikali, namreč vedenje telesnega glasila dr. Šusteršiča, »Slovenca«, v ćeli zunanji krizi? Ali nič več ne mislite na to, kar je vzbujalo Vašo nevoljo, kako so dr. Šusteršič in tovariši rogovilili v Bosni in Hercegovini in da so on in njegovi pristaši izpodbijali državnopravne temelje te staroslavne monarhije? Ali ste res vse to že poza-biii, ekscelenca?
Ali gre Vaša konivenca do de-magoštva dr. Šusteršiča in njegovih pristašev res tako daleč?
Seveda se govori, da ima dr. Šusteršič mogočne zaščitnike, da je de-ležen naklonjenosti visokih in najvi-šjih cerkvenih knezov. Če je temu tako. hočem na čast vsega našega episkopata misliti, da je dr. Šusteršič njegove posebne protekcije in njego-vega varstva samo zato deležen, ker pač ne poznaio njega in njegove pre-teklosti. Če bi njega in njo res poznali, bi morali biti prvi in bi to tuđi bili, ki bi ga pustili pasti, kajti meni kot katoličanki ni znana nobena cerkvena zapoved, ki bi velevala razgrniti mnogozlorabljeni plašč kršćanske Ijubezni nad — umazanostjo v katerikoli obliki. Sicer pa ima dr. Šusteršič ćelo na Kranjskem le ma-lenkosten del duhovščine brezpogoj-no na svoji strani. Tuđi v tem oziru, kakor v mnogih drugih, ste, ekscelenca, napačno poučeni. Velik del kranjske duhovščine, to bodi javno pribito, obsoja, in to kar nič skrivaj, ravnanje sedanjih mogočnikov, in storil bi to še večji del, če bi le vedel, kako je zlorabljan. Pokažite njim vsem dr. Šusteršiča, kakršen je v resnici, strgajte mu. ekscelenca, hi-navsko krinko ljudskega prijatelja z obraza in videli boste, kako hitro se bodo odvrnili od njega. Verujte mi, ekscelenca, da ima stranka že danes dovolj pristašev, in sicer strogo ver-nih in zvestih, ki glasno godrnjajo, in še ne toliko nad postopanjem v deželnem dvorcu, ne, skoro še bolj nad konivenco Vaše vlade, ekscelenca, ki je edina omogočila trajnost tega postopanja. Kaj, ekscelenca še vedno niste dovolj storili za dr. Šusteršiča in za druge njegove prijatelje? Ali veste, zakai Vas vedno nad-legujeio, da vedno znova odlagate 5klicanje deželnega zbora; ali poznate zadnje najtajnejše gonilne sile lanske obstrukcije, ekscelenca? Stavim* da ne. Naj Vam torej jaz tukai povem, ekscelenca. kar se Vam Je doslej  namenoma  zamolČevalo.
Deželni zbor zato ne srne biti sklican, ker mu ne morejo predložiti obračuna, ker se kraj vsega — po: guma vendar ne upajo, javno priznati brezstidno zapravljanje davčnega denarja, z eno besedo, ker se boje kontrole. Velike luknie v deželni vre-či tuđi ne izpolni davčni popust 80 tisoč kron, ki ste ga ekscelenca, sele pred kratkim darovali stranki, to bodo mogli zamašiti kvečjemu uspehl malega finančnega nacrta, davčni preodkazi deželam. Zaradi tega so y prvi vrsti obstruirali, ne zaradi zatiranih hrvaških bratov; nacijonalna gesta naj bi bila le provzročila, da bi se pozabilo na pohlepno   iztegnjeno
roko. Tuđi za izsiljenje zadružne centralne blagajne so hoteli    izkoristiti
stisko države. Skoro še važnejša je bila, kakor preodkazi deželam — vsekakor nujnejša, kajti tuđi poslovanje pri »Zadružni zvezi« nikakoi ni neopravičljivo in vsekako ni tako, kakor se oficijalno popisuje. Finan-cijalno nezadostno fundirane mlekar-ske in konsumne zadruge z nepri-mernim vodstvom, ki druga za drugo propadajo, sirarske zadruge, ki izdelujejo sir, čigar kvaliteta zado-stuje samo za gnojenje njiv, strokov-no nezmožni načelniki in tatinski blagajniki — to vse velja denar, ekscelenca, ćelo mnogo več denarja, kakor ga more pri najdalekosežnejši uslužnosti in slepoti dati zadružni oddelek c. kr. poljedelskega ministr-stva spričo svojega omejenega kredita na razpolaganje. Treba je torej manjkajoči denar tam vzeti, kjer se dobi, tuđi če je bil, kakor za slovensko vseučilišče nabranih 800.000 K, prvotno določcn za popolnoma druge namene. A tuđi masleni kruh ten HHKOiO K bo enkrat sneden in potem — potem priđe pač centralna blagajna, mora priti, sicer-------Prepu-
ščam ostroumnosti Vaše ekscelence, tia si ta »sicer* sami izslikate.
To so pravi vzroki, ekscelenca, zakaj je. bilo v minoli jeseni ljudsko zastopstvo od parlamentarnih za-stopnikov samih skoro oropano svoje najvažnejše parlamentarne pravice.
Povedala sem Vam, ekscelenca, vse, gotovo marsikaj, kar Vam doslej ni bilo znano, ali Česar doslej niste videli v pravi razsvetljavi. ZdaJ je na Vas, da začnete delati. Ogrskl ministrski predsednik je moral pasti, ker so mu mogli dokazati, da je naj-večji panamist Evrope, a samo za strankarske namene njemu samemu nišo kupčije. ki so jih ogrska sodišča obsodila kot nenravna. niti vinarja nesle. Gospod deželni glavar na Kranjskem dr. Šusteršič, ni sicer v kratkem času svojega uradnega de-lovanja, v kolikor je javno znano, de-1a! nohenih nečednih denarnih kup-čij. zato pa v preteklosti, ki še ni dol-go minula, svoje načelništvo pri Ljudski posoiilnici- izrabil za svoje osebno obogatenje. Ogrski ministrski predsednik je bil od ogrskih sodišč obsojen in je takoj izvajal iz obscdbe izhajajoče posledice. Ali stojimo v Avstriji morda nravno nižje, kakor naši bratje onstran Litve? To, ekscelenca, vprašam pred vso avstrijsko iavnostjo avstrijskega ministrskega predsednika.
KaniHa Theimer.
Državni zbor.
D u n a j, 6. junija.
Sedaj sele borno začutili posledice mobilizačne navdušenosti tuđi v državnem gospodarstvu. Vlada, ki je pobrala iz državnih blagajn vse, kar se je tam nahajalo, ima prazne roke in počasi prihajaio ministri ter vzdi-hujejo v zatišju odsekov: denarja ni.
V plenumu zbornice se razprav-ljajo predloge o novih davkih, v odsekih pa jemliejo ministri svoje be-sede naza] in naznaniajo, da norarno biti veseli, ako se nam ne i.stavijo kolesa državnoga stroja.
Obljubijale so se nam rr/ne velike akcije, trgovinsko ministrstvo Je bilo izdelalo obsežen nacrt zu razšir-jenje telefonskega omrežja in mnogo milijonov je zbornica za to svrho že dovolila. Državna uprava je dotični denar pač nabavila, tu in tam se je pričelo z delom, toda naenkrat so pustili delavci drose in žice, milijoni so odpotovali v blagajne vojnega mi-nistrstva in trgovina, obrt, industrija lahko zopet čakajo. Kako dolgo, tega nihče ne ve — ker nimamo denarja, da bi izpopolnjevali telefonsko omrežje, kakor je danes naznanil fi-nančni minister.
Nimamo denarja, da bi gradiii nove železnice, je povedal včeraj že-lezniski minister, nimamo denarja za nobeno stvar, katera ]e namenjena javnemu blagostanju ter pospeševa-nju narodno - gospodarskih interesov avstrijskega prebivalstva.
To so posledice požrtvovalnosti, katero so morale izkazati naše državne blagajne na povelje diploma-tov in generalov. Nedavno je nave-del minister Zaleski »natančno« vso-to — 167 milijonov, ki jih je izdal, ne da bi bil dobil pooblasčenje parlamenta. Državi, kjer se je treba boriti za vsako nujno potrebno malenkost z naravnost nepremagljivimi težko-čami, ta ženeroznost v vojaških iz-dajah slabo pristoja.
Tem slabše, ker je državno gospodarstvo v tako slabem stanju, da ne bo moglo več izhajati brez novih dohodkovih virov, za katare bo moralo skrbeti prebivalstvo s tem, da vzame nova davčna bremena na sebe. Kako pa se naj to zgodi, brez ne-varnosti za mirni razvoj narodnega gospodarstva, o tem državniki ne premišljajo. Slepo so drvili za diplomacijo, izdajali   ogromne vsote,   Se
danes imamo na jugu mobilizirano vojaštvo — bremen, ki so jih naložili pa nišo izmerili, kajti bogve kolikrat večja, kakor so oni rnilijonski zneski, ki so šli iz državnih blagajn, ]e izsu-ba, katero so trpeli za časa krize vsi produktivni sloji! Poslanec Tresić je danes v proračunskem odseku izra-čunal za samo ubogo Dalmacijo veli-kanske vsote.
Avstrijski davkoplačevalec je iz-črpan, izmučen, nova davčna bremena ga morajo podreti popolnoma na tla, ako ne postanejo boljše prilike in ako se država ne loti svoje velike naloge: pospeševati in podpirati narodno - gospodarski razvoj z ener-gičnejšo voljo in uspešnejšimi sred-stvi, kakor dosedaj. Izjave ministrov v odsekih žal kažejo, da nima vlada za to nikakega zmisla — le nalagati bremena, to razume.
Le s tega stališča so izvajanja finančnega ministra in pa trgovinske-£a ministra v današnji seji proračun-skega odseka zanimiva.
Finančni minister je danes tuđi naznanil. da bo preur *v-a bud^etne-ga leta (julija - juni]         ci    januar-
december) izvršena :'«. letu 1914. in tuđi zagotovil, da ^o državna uprava napravila prihoJiiji dolg sele 1. 1914.          _________.
ĐogodM no Bolhonu.
Albanija.
Albanska korespondenca poro-ča iz Skadra: 2. junija je prišel načelnik Malisorov Ded Coku, ki je pred par tedni zasedel Les ter bil imenovan za provizoričnega guver-nerja mesta, z oddelkom Malisorov v Sv. Ivan Medovanski ter pozval tam stacionirane crnogorske čete, naj takej zapuste mesto, ker je hoče za Albanijo okupirati ter razobesiti albansko zastavo. Po daljših poga-janjih so se pogodili, da obdrže Crnogorci brzojavni urad,Albancipaza-sedejo carinsko poslopje,vojašnice in pristaniščni kapitanat. Po tem je torej po mnenju te korespondence vsa obala od Valone do Sv. Ivana Me-dovanskega v rokah Albancev; samo zaliv Bojane je še zaseden od mednarođne mornarice.
Minister Mvsid provizoriične albanske vlade je odpotoval v Tirano, da se tam pogaja z Esad - pašo.
Makedonsko vprašanje.
»Siidslavische Korrespondenz« poroča iz Carigrada: Predsednik ca-rigradskega centralnega komiteja za ustanovitev avtonomne Makedonije, Nissim Rousso effendi, ki je prišel iz Londona v Carigrad, je izjavil, da upa turska misija doseći uspeh, ker je postala misel, dati Makedoniji av-tonomijo, edino mogoč izhod iz balkanskih zapletljajev. Mi smo. je re-kel, predložili poslanikom turske želje, ki obstojajo v tem, da naj ostane Solun avtonomno mesto pod evropsko kontrolo. Grška in Bolgarska bi lahko v mednarodnem svetu av-tonomnega ozemlja bili zastopani ter imeli glasovalno pravico. Ce bi se pa zahteve po avtonomiji ne mogle izvesti, tedaj bi bilo boljše, da postane Solun bolgarski, ker mesto brez ozadja nima življenske moči.
Ministrska  kriza  na  Bolgarskem.
Oficiozni »Mir« poroča: 2e 30. maja, neposredno, ko je bila podpi-sana mirovna pogodba, ki znači za-ključek glavne naloge balkanske zveze, je podal ministrski predsednik Gešov v mnenju, da je prišel dan likvidacije, kralju demisijo kabineta. Kralj je poklical k sebi vse voditelje opozicije in bo v kratkem sprejel tuđi dr. Daneva, na kar bo kriza re-šena.
Vpra&anje otokov.
Kakor peročajo z Dunaja, je Italija pripravljena vrniti Turčiji Egejske otoke. Ker pa so si velevlasti pridržaie odločitev o vseh otokih, bo Italija dala okupirane otoke vele-vlastim na razpolaganje, ki bodo potem odločevale, komu naj pripade-jo posamezni otoki. Tuđi usoda ostalih Egejskih otokov še ni odločena. Vendar pa so nekateri mnenja, da bodo ostali severni Egejski otoki, ki obvladajo vhod v Dardanele, Turčiji. Vprašanje pa je, je - li bodo ob maloazijski obali se nahajajoči otoki pripadli Turčiji. V tem vprašanju se predvsem Angleška poteguje za gr-ške želje.
Mohamedanci na Bolgarskem.
Iz Sofije poročajo: Vlada je iz-delala zakonski nacrt, da se Moha-me4anci na Bolgarskem ne bodo mogli več odkupiti od vojaške službe. Vpeljati hočejo splošno vojaško dolžnost tuđi za mohamedanske podanike, ki so se dozdaj proti plačilu
več sto frankov odkupili za deset let od vojaške službe. Efektivno stanje bolgarske armade bo zvišano po uvrstitvi novega moštva za 127.000 mož.
Štajersko.
Iz Trbovelj. Novoimenovani župnik Fr. Ćasl iz Št. Lenarta je že poslal na »oglede« svojo gospo ku-harico in svojega očeta, da pregleda-ta, v kakem stanu je posestvo in če se bode dalo takoj kaj žeti, česar on ni sejal. Mi bi se ne brigali dosti za ta poset, ampak to nam pač ni vse-eno, ako župnikov oče sprašuje po trboveljskih gostilnicah, če je res, da bodo Trbovci župnika ubili, kadar priđe. Neka narodna gostilničarka mu je dobro zabrusila; da Trbovci nišo še nobenega lajrnoštra ubili in da nišo tište klerikalne morale, ki jo uči ljubljanski škofov ljubljenec dr. Krek — namreč, da se mora vsake-ga naprednjaka ubiti kot psa na cesti. Novi gespod župnik morajo ime-ti prokleto slabo vest, da se bojijo v Trbovlje. Navadfti se bodo pač morali finih trbovskih manir, in ne pre-več po hribovsko zabavljati čez Trbovce. Ubil gospoda nihče ne bode, pač pa se jim zna kaj reprijetne-ga zgoditi, ako bodo pozabii, kje da so. Toliko v ravnanje našemu bodo-čemu dušnemu pastirju, niegovej go-spej kuharici in njegovemu skrbne-mu očetu, da jih ne bode preveč strah. Sploh pa se nam čudno zdi, zakaj silijo med take »ubijalce«, kakor smo Trbovci. Ostali naj bi bili v Št. Lenartu v svoje krasni farovski vili, pa bi bili brez skrbi za svoje življenje.                     Domaćin.
Iz celjske okolice nam pišejo: Za probujo naše velike občine v po-litičnem in kulturnem oziru se raz-rneroma še vedno premalo siori. Na Bregu in v Gaberju je sicer nekaj prav pridnih društvenih delavcev, ali trebalo bi s predavanji in shodi skrbeti tuđi za druge okolice, za Za-vodno, Ostrožno, Hudinjo in dr. V Gaberju, zlasti imamo na stotine narodno popolnoma neprobujenih in tuđi stanovsko popolnoma nič organiziranih delavcev. Zato delajo z nji-m\ remški gospodarii kar se jim poljubi. Kierikalci so se s svojo delav-sko strokovno organizacijo že neko-likckrat poncsrečiii, socijalisti, ki so tu neka čudna nemškutarsko-sloven-ska zmes, pa tuđi ne delajo ničesar za politično probujo delavstva in za nas sploh ne pridejo v poštev. V Gaberju imamo lep Sokolski dom, ali baš Ga-berjani ga premalo obiskujejo in telo-vadcev ima Sokol iz delavskih vrst malo ali nič. Ali borno skusili najti vsemu temu kako odpomoč ali bode-mo čakali, da vzrastejo iz delavstva samega možje, ki bodo za nas svoje tovariše v narodnopolitičnem in sta-novskem oziru kaj storili? Na Bregu je bilo letos že nekaj prireditev, na Lavi so priredili zadnjo nedeljo kole-sarji združeno z delavskim društvom iz Celja lepo narodno slavnost, v Gaberju bo 6. julija v Sokolskem domu večja požarniška slavnost. Zahajaj-mo med ljudstvo v okolico bolj pogo-sto in bolj sistematično, iščimo si z njim tesnih stikov vedno in vedno, ne samo ob občinskih volitvah! Ne-deijske izletnike zlasti opozarjamo, naj ne zanemarjajo narodnih gostilni-čarjev v okolici, Škofji vaši in na Te-hai jili in naj ne hodijo h kakim omah-Ijivcem ali nemškutarjem!
Kierikalci in naše ljudsko šol-stvo. Po težkih boiih in hudih žrtvah smo si na Spodnjem Stajerskem ko-maj ustvarili ljudsko šolstvo, ki je morda najboljše, kar ga imajo kjer-k'jli na Slovenskem. Dobre posledice tega ljudskega šolstva se že kažejo vscpovsod: analfabete najdeš po-vprečno le še med starimi ljudmi, ljudstvo se v gospodarskem, politič-nem in kulturnem oziru povoljno razvija. Naklade kmečkih listov rastejo, ljutije zahtevajo od društev in javnih ljudskih knjižnic vedno več čtiva. Po sliodih naletiš na kmečke ljudi, čijih splošna naobrazba in razsod-no?t v političnih kakor tuđi stanov-skih zadevah te prijetno osupne. Ali našim kierikalcem vse to očividno ni po volji! Naša duhovščina bi raje imela katoličane po kalabreškem in Španskem vzorcu kot kmečko ljudstvo s povoljno splošno naobrazbo! 7ato pridno hujska kmete na eni strani proti učiteljstvu, na drugi strani pa proti sedanjemu Šolskemu zakonu in sploh proti izpopolnjenju ljudskega šolstva. Na občnem zboru političnega društva v Šmarju so dali duhovniki skleniti to-le resolucijo: »Zborovalci pozivamo pristojne oblasti, da ne dovoljujejo nobenega raz-širjenja ljudskih šol in nobenih novih šolskih stavb, dokler se ne vpelje poldnevni pouk!« O, vsi tišti, ki bi za nas Slovence radi imeli čim slabše sole, bodo šli tem »prijateljem« ljudstva radi na roke! Nemci in z njimi vlada bi rada odpravila vse sole na
Spodnjem Štajerskem, saj bi bilo potem dovolj prepokornih mamelukov! Mi naprednjaki dobro vemo, da naj-de duhovščina s takimi resolucijami med kmeti mnogo poslušnih ušes, zlasli tam, kjer primanjkuje kmečkih deiavcev — ali sadovi dobrega šolstva so tako očividno za ljudstvo koristni, da duhovništvu pri tem de-magoškem delu na zgoraj in spodaj ne bodemo sledili. Naj ga bo sram pred poštenimi ljudmi!
Iz Brežic. (In zopet vprašanje sotelske železnice.) Naša »delavna« državna poslanca dr. Benkovič in dr. Jankovič se nisu letošnjo zimo in spomlad očividno nie-esar naučila. Na več shodih je za-htevalo na tisoče zborovalcev sotel-sko železnico, poudarjalo se je eminentno važnost železnice za gospodarsko zanemarjeno in zapuščeno sotelsko dolino — ali vse to je šio spoštovanima ljudskima »prijatelje-ma« dr. Benkoviču in dr. Jankoviču, ki sta sestavila ceio poseben želez-niski odbor, lepo mimo ušes. Državni zbor zopet zboruje, Nemci se bri-gr.jo za veliko manj potrebne železnice po Koroški in Zgornji Štajerski, o ar. Benkovičevem in dr. Jankovi-Čcvem trudu za sotelsko železnico pa ni slišati besede. Ali se ljudstvo po naših krajih iz tega še vedno ne bo nicesar naučilo?
Vročinske počitnice na ljudskih šolah. Drž. posl. Einspinner in tov. so interpelirali v četrtek naučnega ministra, naj bi ukazai deželnemu šolskemu svetu štajerskemu, da odredi vročinske počitnice tuđi v ljudskih šolah na kmetih. Naši jubi slo-venskoštajerski državni poslanci se seveda za take reci ne brigajo.
»Birma« v Velenju. V sredo 4. t. m. ponoći je šmarski kaplan Malaj-nar javno na trgu »birmal« naduči-telja tukajšnje šulferajske sole — Dwofaka —, s katerim je preje popi-val pri Raku. Pravijo, da je bilo »bir-movanje« tako hudo, da je revež »birmanček« še ponoči klical zdrav-nika. Običajno darilo bo pa baje de-lilo sodišče, a ne birmancu, ampak birmovalcu. Kaj več po dotični ob-ravnavi!
»Unsere deutschen Behor-den ...« V Slovenski Bistrici so tako srečni, da imajo pri tamošnji c. kr. okrajni sodniji in pri c. kr. davkarij^ par zagrizeno nemško - nacijonalnilfl uradnikov. Možje se pehajo za nemA škutarsko politiko veliko bolj, ko b( blio to združljivo s taktom in naloge, nemškega c. kr. uradnika v slc-venskem okraju. Povrh tega nišo niti rojeni Nemci, temveč pristni renegati. V zadnjih številkah »Sloge«, pa tuđi poprej že v našem listu se je nastopanje teh ljudi oštro in brezob-zirno grajalo. Nam gotovo ne gre za kako denunciranje ali omejevanje državljanske svobode posameznih uradnikov, ali to vendar ne gre, da bi pri nas c. kr. uradniki delovali v naseljevalnih odsekih »Siidmarke -. in sploh stali v prvih vrstah naših nemškutarjev! S tem trpi tuđi urad-rio poslovanje in zginja zaupanje pre-bivaistva v nepristranost justice — stvari torej, ki so v javnem in državnem interesu ter bi morala baš državna uprava skrbeti za to, da se ta-ki šovinistični uradniki odpravijo s slovenskega Spodnjega Štajerja! Pa godi se ravno narobe! In v »Grazer Tagblattu« pozivajo prizadeti nem-škutarski uradniki v Slovenski Bistrici »unsere deutschen Behorden« (naše nemške oblasti), naj jih ščitijo, da bodo navzlic svoji politični zdraž-bariii dobro napredovali in »da ne bo spodnještajersko nemštvo trpelo.< Nam ni znano, da bi imeli doslej v Avstriji nemške, oblasti, temveč c. kr. avstrijske; in daleč smo že prišli, ako se drznejo uradniki sami imenovati n. pr. c. kr. okrožno sođ-niio v Mariboru ali c. kr. štaj. dežei-no iinančno ravnateljstvo nemško oblast! Ali se strinjati ti dve oblasti s tem nazivanjem, ki se je rodilo v nemškcnacijonalnih možganih c. kr. avstrijskega sodnika Rakovtza in c. kr. davčnega uradnika Feko-nyav Slov. Bistrici?
Iz Maribora. Porotno sodišče prične zasedati v ponedeljek, dne 9. junija. Na vrsto pridejo sledeci slu-čaji: v ponedeljek dne 9. junija Fr. Bauman, rop, v torek Franc Paulic, nravnostni zločin in Antonija Voli, detomor, v sredo Tomaž Grobotek in Janez Vidovič, požig.
Iz Maribora. Prav interesantno je za poslovanje Cirilove tiskarne in njenih uslužbencev »javno svarilo« v zadnji številki »Slov. Gosp.«, v katerem se odkrito priznava, da so »razne osebe« poneverile denarje za piačane račune v tiskarni in jih »res nišo izročile«. Pred nekaj leti so ne-kega tajnika kršćansko - socijalne zveze ćelo z orožnistvom iskali zaradi poneverb. Ker ima Cirilova ti-skarna gotovp samo dobre katoliške miadiče v svoji službi, so vsi ti do-godki toliko interesantnejšL
128. Stev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
Klerikalne tožbe. V »Slov. Gospo dar ju« beremo, da je »na Mur-skem polju vedno več skritih liberal-cev, ki lepo počasi napeljujejo vodo na svoj liberalni mlin in pripravljajo t!a za liberalne Celjane...« Istotako toži brežiški dopisnik »Slov. Gospodaricu: »Liberaci, združeni (!) z nemškutarji in sociji se skušajo zadnji čas utihotapiti skoro povsod v občinske odbore, naše ljudi pa hočejo izpodriniti. Ti združeni naši nasprot-niki delajo po skupnem nacrtu, obči-ne bi nam radi iztrgali...« Priznanje nasprotnikov naj vspodbuja naše ljudi k nadaljnemu »napeljevanju vode na liberalni mlin«. Obrekovanje, da smo združeni z nemškutarji, sociji in magari s komurkoli, naj nikogar iiiČ ne boli. Ko bo seglo naše delo klerikalcem do živega, bodo se vse druj3če kričali!
Velika narodna slavnost v Franku vc ih pri Ormožu. V nedeljo, dne 15. junija 1913. se bo vršil izlet vseh narodnih društev ormoškega okraja na travniku vrlega Slovenca g. Mar-tina Ivanuša v Frankovcih. Preskrb-ljeiio je za bogat spored z godbo, petjem, telovadbo, govori itd. Za dobro jea in pijaco bosta skrbela vrla Slovenka Helena Otorepec in vrli Slovenec Martin Vtičar ter narodne gospe in gospodične. Vstopnine ni! Vsak zaveden Slovenec priđe na naso sJavnost!
Drobne novice. Požar. Zgore-lo je posestniku Al. ligu, posestniku v Seinici ob Dravi, gospodarsko po-slopje z mnogim gospodarskim orod-jem. škoda znaša vreliko nad 30.000 kron in ni dovolj krita z zavaroval-nino. — Umri je v Gastrinu lastnik ponkovškega gradića, vpokojeni stotnik Adolf Auffahrt. — Razpi-s a n o je v državni stavbni službi na Štajerskem mesto valjaškega aspi-ranta, oziroma valjača. Lastnoročno pisane prošnje je treba vložiti do 20. junija pri štaj. namestništvu. Več se izve pri stavbnem oddelku maribor-skega giavarstva. — Pri S v. L e -nartu v S 1 o v. gor. je prihodnji uradni dan dne 12. junija. — Umrla j e v Ptuju gospa Ana Potočnik, so-proga trgovca Potočnika, v Remš-niku pa Mihael Milchberger. Bil je več let župan in nad 40 let občinski odbornik. — V Spilfeldu je umri oskrbnik Anton Lan^mann. — Ž i -vinske cene v Gradcu na te-denskem sejmu dne 5. junija. Prigna-nih je bilo 1030 glav, cene nespreme-njtne, kupčija slaba.
rodajni krogi vpoštevajo te povsem upravičene želje in se intenzivno ba-vijo s tem vprašanjem. Določen Je baje tuđi že prostor, kjer naj bi se sežigališce zgradilo. Cena za sežig mrliča je določena na približno 10 kron.
Rorošfeo.
Nesreća na cesti. Xa neki cesti pri Beljaku je zdrsnil tovomi voz po strmem bregu ob cesti. Konj se je nataknil na drog od plotu, ki se inu zarinil vsled pritiska na strmini visećega voza v trebuh in je poginil. Voznika je vrglo po strmini, pri čemer se je tako poškodoval, da je le maio upanja. da bi okreval.
Strele in neurja. V Bistrici je udarila strela v cerkev. Zažgala jo sicer ni, napravila pa je veliko škodo. V okolici Gozda je pobila toča, posebno veliko je trpelo sadno drev-je. V okolici Sent Lenarta je udarila strela v čredo in ubila tri goveđi. Tam je udarila strela tuđi v električno napeljavo Štefanove žage. Strgala je žagarju obleko in ga lahko opekla. V Krški dolini pa je udarila strela v neki skedenj, zanetila je ogenj, ki je uničil skedenj, hišo in hlev. Pogorelo je vse, resili so se samo prebivala*. Skoda je zelo velika.
Poskusen umor in samomor. Zidar Avg. Kaier, znan pijanec in na-silnež je zvabil po nekem prepiru svojo ženo v podstrešje, kjer je od zadaj dvakrat na njo ustrelil. K sre-či ni zadel noben stre!, hržkotne samo zaradi tega, ker je bil mož pijan. Žena je po hudem boju iztrgala mo-žu revolver iz roke in pobegnila. Poklicala je na pomoč sosede, ki so rakoj sli na podstrešje, kjer so našli moža obešenega, toda še živega. Odrezali so mu vrv in ga odpeljali v bolnišnico.
Nasilni Nemci. — Volitve na Radišan. Pri volitvah na Radišan je prodrla v 2. razredu slovenska uranka. Padla pa je v 3. razredu. Toda Slovenci so vložili proti volitvi priziv, ker je volilna komisija pod vodstvom vladnega komisarja za-vrgla okrog 20 veljavnih pooblastil slovenskih voiilcev. Prizivu mora biti ugodeno, kajti tako postopanje in javno in uradno preziranje pravic Slovencev vendar ne more in ne srne vlada trpeti, ker bi s tem preveč trpela na ugledu.
Sežiganje mrličev v Celovcu. V Celovcu in v okolici se vedno bolj širi propaganda, da bi se ustanovi! v mestu zavod za sežiganje mrličev. \a volilnem shodu v Celovcu Je omenil celovški župan tuđi to zade-vo in poudarjal, da se vedno bolj množe zahteve iz krogov meŠČan-stva po ustanovitvi sežigališča. Me-
Primorsko.
»Shod« Jugoslovanov v Nabre-žinL Pod tem naslovom je obelodani-la »Zarja<; v št. 594, z dne 31. maja tako neslan članek, da že vsak lajik na prvi mah mora spoznati, da ga je pisala šovinistična,   popolnoma   pod vplivom nemške socijalne demokracije stojeća oseba. Ta nemška socijalna demokracija, katera    se    hoče pod krinko mednarodnosti    polastiti vseh boljsih službenih mest na škodo slovenskega življa, saj to ji je lahko, kajti: »Die Amtssprache ist deutsch«, ima razpredene tako dobromrežepo Slovenskem ozemlju, ima tako    dobro oporo v teroriziranih slovenskih delavcih in uslužbencih posebno pa pri železnici, da se nič ni čuditi temu, ki razmere dobro pozna, da ima organizacija zveze  jugoslovanskih  že-lezniearjev in   narodna  delavska organizacija s trnjem posuto    pot,    če hoče na zacrtani poti iti naprej. Spre-gledavši gnilobo in korupcijo    med-narodne  socijalne   demokracije     vz-di^nili so se leta 1907 narodnega ču-ta prožeti železničarji in ustanovili z g.  Škerjancem  in  Bufonom  na  čelu na narodni podlagi stoječo strokovrno organizacijo v Trstu.  Misliti  bi  bilo, da bodo slovenski železničarji    brez razlike kategorije prišli v narodni tabor, saj ima ta organizacija vse one udobnosti, kakor vsaka    druga    de-lavsku organizacija, ima na praporu vse one točke kot jih ima internaci-joijaJna   socijalna  demokracija.     Na-imsto, da bi bili slovenski    železničarji hvalo dolžni, da so se dobili tako narodnega čuta prožeti Ijudje, kate* i  so začeli  pod tako    neugodnimi avspicijami ledino orati, se    jih    na-sprr tno ne  le  zaničuje in  zasramuje po sestankih in sodih, začeli so jih ti grobokopi vlačiti    še po    časopisih, češ, slovenski delavec je v lastni organizaciji v razrednem boju preslab. Mi  hočemo  kompaktnosti.  Tukaj  se vidi  tišti  pogubonosni  nemški  vpliv, ki  je    med    slovenskim   železniear-stvom tako razširjen in ukoreninjen, da bo  treba  najenergičnejšega   boja in Truda, da se odpre    slovenskemu delavstvu oči,    da je na lastni grudi on gosnodar in da je za dosego službenih mest na Slovenskem   ozemliu mercdajen le slovenski jezik. To na-iogo si je med drugimi nadela zveza iugoslovanskih  železničarjev.  Vprav pod    vplivom    > Volksrata-    stojeća >o v opori internacijonale nemoteno rr^kticirale,    da je    na    slovenskih tleh do oseb   boljsih    poduradniških in služabniških mest prišel le nem-šVi Mihel, češ. ;>die Amtssprache ist deutscii und dies geniigt bei den Ka-t^orien, welche    nicht   uninittelbar mit dem    Publikum    in    Beriihrung konimen«.    Za Slovenca preostajata !e kramp in lopata. Proti tem krivičnim razmeram boriti se.   je   naloga zveze jugoslovanskih   železničarjev. Vodstvo zveze prireja v to svrhn se-stanke in shode. En tak sestanek smo mi :Jugoslovanh napravili    tuc     v Nabrežini, oni ponosni narodni    po-stojanki, takoimenovani  drugi    Praski metropoli. Mislili smo, da, ko   mo obrazložili naš program, naš namen, u'a ga bodo   nabrežinski železničarji brez pomisleka akceptirali. Pa dragi kompare zmotil si se. Kakor bi v sršenovo gnezdo dregnil, tako je za-vršalo. Oni famozni    članek    v    st. 594  >Zarje<  to jasno  priča.  Vpraša-nio vas, nabrežinski  železničarji, ali ste res tako narodno indiferentni, res tako mlačni, res že tako slepi in gluhi? Ali res misite, da vas bode nemški Mihel osrečil? Ali se ne sramu-iete biti pre6iva!ci    one    Nabrežine, katera naj tvori    ono    iz    kraškega mramorja sestavjeno trdnjavo, v ka-tero naj se zamanj zabada oni pro-slulo blesteči nemški meč, ki naj šega od Baltiškega morja    do    Adrije. Streznite se in moško nastavite prsa temu meču in videli bodete   v    do-glednem času, kako se ost tega meča v večerni zarji temni in odtegava od vaših prs za Alpe tja,   kamor   sliši. Buci  morje  Adrijansko    in    postani spet slovansko!                       B. K.
Zlet Tržaske Sokolske Župe. Opčine 1913. Letos slavi T. S. 2. velik praznik sokolskega dela na krasnih Opčinah. Tam priredi T. S. Z. svoj III. župni zlet! 2upa šteje 900 članov in pod njo spadajo vsa tr-žaška društva (Trst, Vrdela, Rojan, skedenj, Barkovlje, Opčine, Prošek, Križ) in sedaj še novoustanovljeni šentjakobski Sokol (ter vsa društva bližnjega Krasa: Mavhinje, Komen in Sežana). — Zlet, za katerega se vrši-jo priprave v največjem obsegu, se bode vršil dne 29. t. m., na onem krasnem prostoru, ki ga je prepustila '
openska tramvajska družba nalašč v ta namen. Okrog zelo velikega te-lovadišča, ki bode nadkriljevalo v obsegu daleko lansko, se postavijo velike tribune za gleđalje. Preskrb-ljeno bode tuđi za razne šotore, ple-sišče itd. Pri zletu boste sodelovali dve godbi: K prostim vajam bode svirala vojaška godba 19. pešpolka. V kolikor moremo soditi po velikan-skih pripravah, bode presegal ta zlet lanskega v vsakem oziru. Društva so priglasila tehničnemu odseku 170 te~ lovadcev in telovadk ter do 500 na-raščaja. Tuđi zunanje župe so oblju-ljubile svoj obilea poset. — Telesna vzgoja je predpogoj, podlaga vsaki drugi vzgoji, je pa tuđi le sredstvo v dosego cilja! Ne podcenjujmo zato eminentne važnosti Sokola, temveč stopimo mu nasproti kjerkoli le moremo. In ker vrši tržaško Sokolstvo v najodličnejši rneri svoje dolžnosti, tako, da gleda lahko s ponosom na svoje delo, smo poklicani mi vsi, ki čutimo s svojim narodom, da se pridružimo silni četi jadranskih Sokolov, ki praznuiejo svoj letni manifest, in da se združimo z njimi v eno veliko celoto, ki nai stremi vsa za isti-mi cilji! — Zletni odbor, župni vadi-teljski zbor, veselični odsek in vsi ostali deli župnega organizma, že vstrajno delujejo in se pripravljajo na veliki dan, na največji praznik vsa-kega pravega Sokola! Potrebne podrobnosti, navodila itd. se bodo ce-njenemu občinstvu vedno pravo-časno naznanile! — Nazdar!
Zadnji poziv   tržaškiin   Slovenskim volilcem. Jutri se bo vršil boj tržaskih Slovencev in Slovanov   za svoje pravice, za svojo prostost na političnem  in   gospodarskem    polju, boj za svoje ozemlje.    Jadran je bil slovanski. Narodna nezavednost, nesloga in strašno nasilje tujcev sta mu ga delno in začasno ugrabila, narodna zavest sloga in odločnost primorskih Slovanov naj ga vrnejo zopet v velik in močan krog   sinov   Slave. Boj bo hud. Nasprotniki, posebno ita-lijanski elementi, ki so preje prezirali Siovana kot    ničvrednega   človeka, katerega  so  z  lahkoto  podjarmili  in katerega   smatrajo   za   ustvarjenega hlapca, so izprevideli kakšna moč ti-či v slovanskem jedru.    Treba jo je samo obuditi, treba je samo Slovane organizirati. In uvidevši to, so se začeli tresti za svoje stoičke in začeli so nastopati z vsemi sredstvi nasilja proti kipeči bujni moči slovanski. Ni jih bilo sram goljufati    pri    volilnih predpripravah.    Dokazana stvar    je to. Ni jih bilo srani napasti slovenske orroke in žene na njihovi lastni zemlji. Še dalje so sli.    Postali so    poži-galci, zakuriti  so  si  hoteli  s  slovensko solo Ciril - Metodove družbe v Trstu,    da kolikor mogoče več ško-duiejo slovanskemu   elementu.    Ob-enein so se združili s svojim najhuj-šim  in  najbolj  zahrbtnim    sovražni-kom z Nemcem — poklicali so Tur-ka v deželo. — Vsak  Slovenec    ve, kaj se to pravi.    Turek spravi zlato in sužnje, ter oropa    nato in    pobije zvodnika, ki  mu jih je prinesel.  Ta-ke nasprotnike imate Slovenci. Dva sovraga, eden  bolj podel in grabežljiv kot drugi, sta se  združila  proti vam, da uničita vas, vaše    žene    in otroke, in da vas vkujeta    zopet    v verige politične in gospodarske suž-nosti. Slovan na dan. Na jugu vstaja solnec. solnee svobode.    Ne mislimo tu na tisto svobodo, ki so si jo pribo-rili  balkanski  narodi    proti    Turku, pod katerim so ječali stoletja v su-ženskih   verigah.    Osebno   svobodo mislimo, prostost in pravice v okviru naše monarhije, ki inora biti vsem narodom pravična, kajti od tega od-visi njen obstoj,   njena   bodočnost. Strogo narodno in gospodarsko lio-čemo biti prosti, izrabljati in izsesa-vati se ne ciamo več.   Svojemu po-štenemu delu in trudu hočemo pribo-riti tuđi primerno    življenje,   gospo-darji hočemo biti na svoji zemlji, od katere plačujemo sami davke, in ve-deti hočemo, ali gre ta krvav denar tuđi za nas ali se rabi proti nam. To so tište spone, ki se morajo    streti; prenehati morajo nasilstva proti Ju-goslovanu  Avstrijcu,    nasilstva,    ki jih izvršujejo nad njim    njegovi    so-sedje, sodržavljani.    Zato    Slovenci bodtte zavedni in ponosni, da ste Slovenci, moćan, jedrnat in krepak narod, ne pa suženi, naj vas navduši in na} vas peije do zmage.
Cvet laske kulture — državne oblasti. »Edinost« poroča: Včeraj je karnora razdeljevala brošurico, tiskano pri Morteri & Co., v kateri zmerja Slovence in jih psuje opetovano s ščavi! Dotično delce, ki je cvet 20001etne kulture, je bilo gotovo cenzurirano in je torej izšlo z dovo-ljenjem c. kr. državnih oblasti. Ali ni morebiti cenzurira! te brošurice ri-gorozni policijski svetntk dr. Osti?« Samomor Ijubljanskega stotnika v Kanalu. Včeraj se je ustrelil v Srednjah pri Kanalu stotnik domo-branskega pešpolka št. 27 v Ljubja-ni Viktor F r i t s c h. Vzrok samo-mora še ni znan.
Vandallzem v cerkvl. Neznani zločinci so vdrli skozi v zidu napravljeno luknjo v cerkev pri Sv. Jurju, blizo Tržiča in so popolnoma razre-zali sliko sv. Valentina na glavnem altarju. Slika je bila zgodovinska umetnina iz 17. stoletja.
Aretiran bivši nadporočnik. Bivšega nadporočnika Klariča, katerega so zaprli v Trstu, ker je na sumu, da je med vožnjo iz Amerike v Trst za-strupil svoj večletno ljubico Felbin-gerjevo, ki je bila noseća, in katere se je hotel znebiti, ali pa ji ođpraviti plod, so včeraj izpustili iz zapora, ker ima državno pravdništvo premalo materijala za obtožbo. Klarič je odpotoval takoj nato s svojo ma-terjo, ki ga je čakala v hotelu Union, v Gradec.
Marogasti legar. Stanje onih 12 moniarjev Llovdovega parnika >Vorwarts«, ki so oboleli za maro-gastim legarjem in ki se nahajajo sedaj v infekcijski bolnišnici v Trstu, je še vedno nespremenjeno. Pač pa so konstatirali v pomorskem lazaretu pri Sv. Jerneju tri nove slučaje ma-rogastega legarja. Včeraj je priplul v Trst Lloydov parnik »Melpome-ne«, ki je pripeljal bivšega zdravni-ka na »Vorwartsu«, dr. Maverja, ki je tuđi obolel za legarjem.
Morskega soma je ujel nedaleč od tržaškega svetilnika ribič Blaž Suka iz Kopra. Pobil ga je sam z velikim naporom in ga zvlekel h kraju.
Nemške vojne ladje. Danes sta prispeli v Pulj dve nemški vojni ladji in sicer velika križarka »Goeben« in mala  križarka   »Strassburg«,
Pod turnom št. 6.
Mladi patrijarh slovenske umet-nosti gospod Jakopič, pripravil je novo razstavo v svojem paviljonu in sedaj vljudno vabi vse ljubljansko in kranjsko občinstvo, naj se potrudi v rahlo zgrajeni paviljon pod tivolski-rni kostanji. Uverjen sem — to pot bo imel mnogo obiska. Podučni užitki, ki jih nudi ta, nad vse zanimiva zbirka umetnin, bodo privabili več go-stov, nego jih je sicer videlo skromno svetišče naših umetnikov. Pravi-jo, da je od vzvišenega do smešnega le kratek korak. A brutalna dobro-srčnost gospoda Riharda nam še to malo mujo prihrani: Ni treba koraka, z enim pogledom se ti naslaja oko ob resnem delu vestnega umet-nika in istočasno se ti tik poleg vsi-Ijuje drzno slepilo impozantnega dile-tantovstva. Velika bo zasluga te raz-stave, ker bo našemu ljudstvu odprla oči, da bo ločilo lepoto od zločina, zmožnost od sleparstva. V istini, bil je že skoro skrajni čas, da se enkrat napravi v hiši red. Z veliko metlo — in okna na stežaj! Leta in leta je stalo naše občinstvo pod terorjem literarnih kritikov. Ob obilnih, visoko donečih puhlicah o »moderni«, o ^harrnoniki barv, o globoko zami-šljenem hrepenenju« itd. polastila se je vse publike neka omotica, in ubogi ^rešniki, ki so tavali ob stenah paviljona, si skoro nišo upali dihati. v večnem strahu, da ne bi nespoštljivo prezrli visoke umetnosti čudnega svetnika, proglašenega, raz Ieposlov-ne lece.
Povem brez pomisleka: niti raz-trgana politika kranjska, niti gospo-nizem in kubiniz. ne bosta dolgo osre-vala slovenski umetnosti toliko, kolikor je zagrešila nevešča kritika jezi-koslovcev in poetov, mnogokrat objavljena ćelo pod vplivom osebnih simpatij in mrženj, ali pa naravnost na podlagi političnih tendenc. Gotovo je tuđi v umetnostnih vprašanjih kritika potrebna. A kritika se ne obraćaj izključno do občinstva, ki naj samo precenjuje in kupuje. V prvi vrsti je namenjena umetnikom. Da oni iz-vedo. kako o njih sodi svet, in Česa si od njih obeta narod.
Konstatujem: po vsej pravici se našim slikarjem očita, da gre novo-dobni razvoj slikarske umetnosti mimo in skoro bi dejal, preko njih. Oni iščejo z veliko požrtvovalnostjo po-poinosti in dovršenja v preboleli ana-liiiki. Naj si bodo v svesti, da jih more sam gospod Dornhoffer uvrstiti le med prvoboritelje izza 90 let prošle-ga stoletja. Apostel Monet v mona-kovskem prevodu ne more biti vzgo-jitelj v času, ko svet elektriško izbi-ra v prošlosti in ko Van Gogh in Ma-tisse oznanjata novo vero. Analitika naših »neo-«impresijonistov ne priđe do spoznanja, da vodi znanstveno seciranje barve neusmiljeno v zagato ali pa v fizikalno dvorano, kjer je spektralna analiza solnčne luči Še vedno prav lepa reč. Tuđi najnovej-ša sintetika, premoderni ekspresijo-nižem in kubiniz. ne bota dolgo osre-čevala človeškega rodu, a razvoj je potreben, da ne propademo v moč-virje stagniranja in nesrečne trmo-glavosti.
Naj se mi ne šteje v zlo te odkri-te besede. Sam priznam, da sem na-vzlic teoretiški svoji nevolji le preveč odjenljiv napram našim moj* str om.
Pred vsemi naj imenujem rajn-kega Groharja. Pozdravljam te, ubogi in bogati prijatelj! Hvaležni smo! gospodu Rihardu, da tuđi topot ni po-zabil na te. Ni prav, da se od umetnosti preglasno zahteva nacijonali-zem, a vselej se radujem ob domači sapi, ki veje iz pokrajin tega kasno vzbujenega in prerano preminulega talenta. Sicer pa, nišo li poslednji po-izkusi Groharjevi že jasno kazali na-predek v zmislu sintetiške kompozicije? R. Jakopič je vedno še dosle-den. Pred pragom te rosne in možate osebnosti se je dosihdob ustavljala bojažljiva kritika pismarjev.
Ko je v lanski »Evi« prehajal v simbolizem nove sintetike, nadejal sem se naglejšega razvoja v tej sme-ri. A vrnil se je zopet v »novi impre-sijonizem«, kjer gospoduje kot nedo-stopen avtokrat. Da bi mu kdo nudil onih jasnejših sredstev, po kojih zahteva njegov talent, ustvaril bi nam v steklu, mozajiku, v preprogah umotvore izredne lepote.
M. Sternen se vrača v realizem? Vsaj tako kažejo zelo objektivni tulipani, menda. najnpvejše delo njegovo. Zelo prijazna je hiša na vrtu. »Večer« v Monakovem se je tehniško lepo posrečil, žal, da ostane širšemu občinstvu po enoličnosti predmeta ne-zanimiv.
Med vsemi impresijonisti se odlikuje jasnost živannega Sternenove-ga temperamenta, in prav srčno mu želim veselega napredka. Poleg njega ubira M. Jama tihotne akorde. Skozinskozi soliden in dozorel talent Jame ne isče napornih efektov; mirna, dopadljiva in nekoliko neizrazita voda teče v strugi široke Donave.
Ivan Vavpotič preselil se je iz Pariza v Ljubljano. Nikomur nišo slovenski literati storili toliko ne-znosne krivice, kakor temu virtuozu svinčnika in Čopiča- Ne moremo si tolmačiti njih nasprotstva drugače, nego da ga pripisujem zavisti mino-rum gentium. Vsestranska naobrazba liubeznjivega umetnika bila je trn v očesu poetom. ki naj ostanejo pri svoji stroki. Ravno ta nepravičnost v presoji Vavpotiča me sili. da enkrat za vselej onemogočim gospodstvo pi-sateljev — in pisunov v vprašanjih upodabljajoče umetnosti. Res, da je najnovejša njegova studija (Rut) skoro drzen korak v smeri impresijoni-stiškega kolorita, a kdor spoznava dosledni razvoj od starejših portre-tov preko interjera v sedanji razsta-vi, se bo vzveselil, da i gospod Vavpotič pokaže pestro barvo. Le da se skoro oglasa tiha želja, naj nam ostane ohranjen risar in nedosežen ilustrator. Ne predaleč!
Pogrešam F. Vesela. Opozicija?
Prijetno nas je iznenadil M. Ga-spari, ki smo za njim že resno žalo-vali. Priznam, da se mož hvalevred-no rehabilitira — po precej nesrečnih diplomatskih proizvodih zadnjih časov.
Gosp. Franke prinaša skrbno in s fineso izdelane starejše slike. Pozdravljamo starega prijatelja. Na skrajni levici stoji akvarelist A. Per-havec. Prav prijeten skoro bi dejal, izboren v doslednem čutu za intenzivne barve, vzbuja živo nado, da dozore te kvalitete do jasnejše popol-nosti. Naj kmalu prinese dogotovljeno delo!
Peter Žmitek se vrača po dolgi bolezni. Ne maram mu biti prestrog sodnik. Krvava fantazija rabljeva in patološki prizori obmorskih sanato-rijev ne morejo biti podlaga stvarni sodbi. Prošnja cerkvica (Poc) je že davno odpuščen greh, ki ga ni trebalo na novo spovedati.
Gospodična A. Zupančeva tava po vplivih svojih vzorov. Napačno pojmovanje musivniri in futuristov-skih tendenc bi me vjezilo, ko ne bi privoščil našemu občinstvu, da se vsaj po tej poti nekoliko seznani z novimi strujami ekspresijonizma. Beseda ni lepa, kaj bo iz stvari, to pokaže bodočnost.
M. Rasica izbral si je novo pot artista. Ne maram očitati mu dunaj-skih učiteljev. Želim le, da najde tuđi na Kranjskem ljubilcev snažnega dekorativnega njegovega stremljenja. Ena in druga karikatura je tehniško dobro izdelana in vabi Rasico na osebnejšo pot.
In sedaj h kiparjem. Bernekerjev damski portret poznamo iz zadnje predstave sem. Lepo delo zasluži priznanje. Mladi Lojze Dolinar je izrazit plastiški talent. Portret gospodične Z. spada nedvomno med najboljse plastike, kar smo jih videli v Ljubljani. Gospoda Otona podoba se ni posrećila, pretiravano predočuje neugodni vpliv Ijubljanskega miljeja na oba umetnika. Naj gospod Dolinar ne . žabi, da od njega mnogo pričakuje-tno. Škoda bi bilo, ko ne bi vzdržal na potu resnega studija.
Napotnikov fantič je čedna rezba.
Kako naj molčim o I. Zajcu? On riše spretno y zelo seksualni ilovici. Kako   dolga in žalostna pot da pelie od skice do izvršenega monumenta,«« nam danes še priča neodpustljivi mož mi"
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
128. Ste*
ob Llubljanid. In le eno: proč z va-zami, higijena ni estetika!
Gospod JakopiČ bi mnogo bolje storil, da ie strožji v presoji vpraša-nja, kaj srne v raistavo in kaj ne. Ko dobrosrčno pripušča nedozorele začetnike, pač zaupa v zdravo sodbo publike. Naj se nedopustni diletanti-zem skriva za gestami kopiranega impresijonizma — ki sam ob sebi daje potuho sleherni nezmožnosti — topot je predrznost kandidatov le pre-več izražena, tako, da se sama uni-čuje. Mesesnel poleg Gr^harja — to je krepko izzivanje, da bi i slepec se prijel za glavo.
Zato je opravičen moj optimi-zem, da bo topot sodba olajšana in izdatna.
Koželj je vsaj pošten diletant. Njegove planinske pokrajine sodijo v izložbo društva za tujski promet, a ne v razstavo umetnikov. In S. Magolič starejši? Osebno sem prosil gospoda Jakopiča. naj ćelo umetnost tega mo-ža široko razobesi, da lahko Ljubljana na lastne oči oceni drzno to ro-kodelstvo:
Pogled na Storžič ...     60 K Megleno jutro    .   .   .   .     30   » Na domaći grudi     .   .   .   800 » V) Akt    (za   slakosnedneže)    500 »    2)
Sončni dan.....40   »
Pomladno jutro ....     50   » itd. itd. za vsako ceno. Danes je iz-ključen vsak dvom o umetniški kvaliteti spretnega tega metulieka.
M. M. S»
*) Deželni odbor, nikar! 2)    Ravnokar   čujem,   da se je *akt« odstrani!.
Dnevne vesti.
+ Da ne bo kakih napačnih pojmovi Kadar »Zarja« in »Dan« zasto-pata koristi slovenske napredno stranke, potem je našim somišljeni-kom doižnost, da so previdni in da se s svojo sodbo ne prenaglijo. Ko se je podpisani uprl proti bedarijam v »Preporodu«, je bil ogenj v strehi, in v »Dnevu« so me pekli in po ražnju preobraćali, da so nekateri mislili, da se je starim mojim kostem pri-bližal sodni dan. Danes pa je prekli-cano malo mož v naših vrstah, kojih simpatije bi užival kamniški »Preporod«! Š tem hočem le povedati, kar pišeta »Zarja« in »Dan«, ni in ne more biti evangelij slovenski napredni stranki. Oba lista bi namreč najraje doživela, da bf nastala v naših vrstah globoko sescaSoča kriza, iz kate-re naj bi se rodila polom in kaos! Za-torej se trudita, da bi skovala iz vsa-ke stvari tako imen3vano strankino stvar. Tako tuđi z najnovejše zade-ve! Niti ne tajim, da se mi je pove-dalo, da ie prosila neka dama z Du-najaf da bi se ji dalo v »Slovenskem Narodu< prostora za kampanjo proti nekaterim veljakom v S. L. S. Ker sem bil prepričan, da bi v »Slovencu« dali enakim napadom na naše može z veseljem prostora, nisem imel vzroka, protiviti se prošnji gospice K. Th. En sam pogoj sem pa stavil, da gospica vse, kar piše, s svojim imenom podpiše, tako da je vse krito z njeno lastno avtoriteto. Na um pa mi ni prišlo, našo stranko kot tako angažirati za zadevo, za katero bi ne bilo drugega dokaza, kakor podpis omenjene dame. Da se je stvar po-zneje ponesrečila, potem bi bila ravno »Zarja« in »Dan« najglasneje kričala, da se ie narodno - napredna stranka blamirala, ker se je podala v boj, ne da bi imela potrebnih doka-zov v rokah. Čisto jasno mora biti vsakemu razsodnemu človeku, da slovenska napredna stranka ne more nikdar prevzeti odgovornosti za ti-sto, kar je pisala gospica Th., te odgovornosti ni nikdar prevzela. in je nikdar prevzela ne bo! Pri takih afe-rah je preveč rizika In odgovornost mora nositi tišti, ki jih sprožii Zato-rej je do ćela nepravično, Ce uga-njata sedai »Zarja« in »Dan^ hinav-ščino, da je naša stranka kaj zakn-vila, ali pa še zakrivila kak skandal, ki smrdi, kakor se fini Kristan fino izraza, kot mrhovina do nebes. Surova fraza in drugega nič! Istotako je tuđi umevno, da list »Slovenski Narod- ni prevzel odgovornosti za to kako se bo zadeva gospice Th. končala. Ta zadeva je sedai pred so-diščem, tam in samo tam je mesto, kjer se bo boj dognah In le sodmki bodo v položaju, izreci končno ve-ljavno sodbo. Da bi pa za to sodbo bila že danes odgovorna naša stranka, ali pa list »Slovenski Narod«, to pa se mora z vso odločnostjo otklanjati.                                  Dr' L T'
+" Nespametni poskusl. V »Dne-vu« čitamo, da je na ponedeljek skh-can shod ljubljanskih političnih or-ganizacij, da se te organizacije po-svetujejo o velevažnih zadevah. Ta-ke shode, ki se sklicujejo v »Dnevuc ne odobrujemo, ker ne morejo imeti nikakega pomena. Je pač nekaj oseb, ki se skrtvajo za »Dnevom« pa bi rade pod firmo političnih organi-zacil predstavljale Javno mnenje. Ta-
ke poskuse smo že   časih   doživeli, uspeh* pa nišo dosegli! In tuđi sedaj
ga ne dosežejo.
4- lzvrtevalnl odbor narodno-napredne stranke ima v sredo, dne 11. t. m. v tajni&kih prostorih sejo, na kateri se bo razpravljalo o pismu, ki ga je pisal strankinemu načelniku dr. Ivanu Tavčarju, dež. odbornik in podžupan dr. Karei T r i i 1 e r.
+ Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 10. junija ob šestih po-poldne v mestni dvorani redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Na-znanila predsedstva. Obljuba na novo sprejetega meščana Ijubljanskega Ivana Zajca in poročila: o dopisih mestnega magistrata glede nekate-rih prememb nacrta zakona za pobiranje kanalskih pristojbin in glede nacrta pogodbe med mestno občino in nemŠkim vitežkim redom radi od-stopa nekaj sveta in starega rimske-ga zidu za c. kr. obrtno solo na Mir-ji; izvolitev enega člana v upravni odbor mestne hranilnice; o dopisu upravnega ravnateljstva mestne hranilnice glede sistemiziranja enega mesta oficijala in treh mest prakti-kantov; o računskem sklepu mestne hranilnice ljubljanske za leto 1912.; o računskem sklepu kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske za leto 1912; o dveh ponudbah za nakup mestnih stavbnih parcel ob Cesti na Rožnik, odnosno ob Poti v Rožno dolino; o dopisu mestnega magistrata glede izvrsitve Poti v Rožno dolino; o prošnji Fran Kušar-ja, podjetnika mestnih voženj, za podaljšanje teh voženj za daljno dobo 6 let; pritožba Davorina Rovška in drugov proti odloku mestnega magistrata glede dovolitve zgradbe prodajalne barake v Kolodvorski ulici; o letnem poročilu mestnega tržnega nadzorništva za leto 1912.; samostalni predlog obč. svetovalca Ivana Štefeta glede ustanovitve ogrevalnic. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o prošnjah petero uradni-kov mestne hranilnice ljubljanske v raznih personalnih zadevah; o prošnji vdove nekega policijskega straž-nika za zvišanje vdovnine; o prošnji vdove nekega magistratnega urad-nika za vzgojnino; o prošnji nekega uslužbenca mestne elektrarne za iz-redno podporo; o neki prošnji za iz-pačilo nagrade za izvršitev nekih načrtov in o prošnjah za razne obrtne koncesije.
-1- Kamila Theimer proti »Slovencu«. G. Kamila Theimerjeva je vceraj po svojem zastopniku g. dr. A. Kokalju predložila sodišču dokazni materijal za vsebino v našem listu objavljenega članka »Kako je dr. Šusteršič postal deželni glavar na Kranjskem -.
-h Poslanec Jare v novonieški mestni dvorani. Novomeškim katoli-škim obrtnikom se je zahotelo, zopet enkrat slišati tolažbe in obljube iz ust državnega in deželnega poslanca Jarca. Oznanjal bo svojo modrost v ravno tišti mestni dvorani, ki je bila pripravljena za znane aprilske avdi-jence gospoda deželnega glavarja. To pot upajo Novomeščani, da bo g. Jare bolj moško držal svojo besedo, kakor je to storil njegov prijatelj dr. Šusteršič. Iz sporeda za ta n deljski shod posnamemo: Posl. Jar obšir-no pojasniuje, kako je on, njV^ov tovariš dr. Lampe in ostali št*Vn s po-jedinami reseval glavnega stebra katoliških obrtnikov v Bršljinu, kako lepo so ga spravili na oni svet, in kako so njegovo ženo in otroke preskr-beli z bobnom javne dražbe ter ji v zahvalo za prejšnje gostije ćelo do-volili, da sme brez hiše in strehe z otroci vred skočiti v Krko. Nadalje bo isti govornik pojasnil, kako lepo so preskrbeli drugemu stebru katoliških obrtnikov v »Katoliškem roko-delskem domu«, da nima več toliko skrbi z delavnico in svojo obrtjo in kako lepo je dr. Marinko kot svoje-časni najboljši prijatelj, preskrbel, da je šla žena Marinkotu za birmo pomagat, doma pa pustila ćelo kopico otrok- Glede tretjega stebra tam na Ljubljanski cesti bo gosp. poslanec povedal, kako so mu pomagali, da njegova niša še zdaj tako stoji, kot bi jo bili Balkanci bombardirali. Kar se pa tiče četrtega stebra novome-ških katoliških obrtnikov. tam na-sproti pokopališča, bo g. poslanec imel kaj lahko stališče. Zakaj g. Mat-ko Malovivić se ne spominja, da bi v svoji prevroči vnemi za dobro kato-liško stvar kje, bodisi v gostilni pri Štemburju, ali v kakšni kavarni, le enkrat tepen, da ni bil po brezuspe-šni tožbi še enkrat moralno in materijalno udarjen in obsojen. To bo g. Matko Malović prav lahko sam in Se bolje pojasnil, kakor njegov prijatelj Jare. Drugih, kaj večjih uspehov pa dobra stvar katoliško mislečih obrtnikov v Novem mestu doslej Se ni rodila. Izvzemši, če računamo Se slu-Čaje, ko so liberalci žanje morali pla-čevati tnenice in poroStva iz W>1 usmiljenja, da jih ni *e fdavno v%e skupa] vrag vzeL kar bi se bilo eoto-
vo zgodilo, če bi bili navezani samo na obljube in tolažbe, ki jih katoliško mislečim obrtnikom prinašajo odre-šeniki, kakor Jare ali Kregar.
+ Germanizacija je Že Nemcem preSla tako v meso in kri, da hočejo za Nemce napraviti ćelo kamerunške Crnce. Mati Germanija je postala že tako perverzna, da hoče imeti tuđi crne pankrte. Uradni list nemske vlade v Kamerunu priobčuje namreč naredbo, ki ukazuje, da je treba za-morce, stoječe pod nemškim gospodstvom, prisiliti, da se nauče nemške-ga jezika. Toda tako nasiino kakor proti Poljakom v Poznanju si Nemci ne upajo nastopati    proti zamorcem.
0  kakšnem   razlaščevanju   v Kamerunu ni govora,   da, uradni list ćelo dopušča, da se sme ćelo v uradnem poslovanju, če ne drugače, rabiti za-morski jezik. To je vsekakor znacil-no,    da si Nemci ne upajo nastopati tako nasilno proti Zamorcem, kakor sicer nastopajo proti  Slovanom.  Za-morcev se pač boje, dasi se bahajo: »Wir Deutsche    fiirchten Gott    und sonst  Niernanden    aut    der    Welt.« Proti Slovanom    ševe in naj si bodo to Poljaki, Čehi    ali Slovenci — nastopajo z vso brutalnostjo,    ker    se zavedajo, da so Slovani mehke, dobre duše,    ki samo tožijo in tarnajo zaradi krivic, ki se jim gode z nem-ške strani,    nikdar    pa    ne stisnejo gnevno desnice,    da    bi    se ubranili tlačiteljev.    Ej  mehki    kakor  vosek smo Slovani v odporu proti nasilne-mu tujcu in trpljenje je nam postalo že drugo življenje,    zato    se Nemci bolj  boje  pešcice    divjih  Zamorcev, kakor pa milijonov kulturnih Slova-nov.
4- Promocija. Danes, dne 7. junija je bil na češkem vseuČilišču v Pragi promoviran g. Ivan J u r e č -k o za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
—  Kongres slovanskih časnikar-jev bo letos, kakor je sklenila »Vse-slovanska     časnikarska     zveza«    na Češkern. Kraj se še ni določil in tuđi Še ne čas.
—  Umetniška razstava v Jako-pičevem  paviljonu.  Slovenski   umet-niki so zopet    odprli svoj umetniški hram in povabili  občinstvo,    da    si ogleda slovenske umetnine. V Jako-pičevem   paviljonu    v  Lattermanno-vem drevoredu so razpostavrili javno svoja dela sledeči slovenski g. umet-niki:  Franke Iv. Ljubljana,    G a -š p e r i n Rud. Devin, G e r b i č Hugo  Viktor  Ljubljana,  K 1 e m e n č i č Fr. Koseze, Koželj Maks Kamnik, Kregar Rado Ljubljana. Mago-
1 i č Srećko star. Ljubljana,    M y s z Karl Bled,    P o 1 j š a k Lojze Kanal, R o p r e t F. Bled,    S t e r n e n Ma-tej   Ljubljana,  Župan   Fran   Vrhni-ka, V a v p o t i č Iv. Ljubljana, B e r-neker   Fr.  Dunaj,    B u r j a    Martin     Ljubljana.       Dolinar      Lojze Ljubljana,   t G r o h a r  Ivan,    G u -s t i n č i č   Pavel   Voloska,    Jako-p i č Rihard Ljubljana, Jama Mati-ja Stein ob Donavi, N a p o t n i k Iv. Dunaj, Perhavc Lojze Červinjan, Rasica Marko Ljubljana, Š t e f i c Ant. Florenca, Z a j e c Iv. Rim, Z u -p a n e c Anica Florenca in Ž m i t e k Peter Ljubljana. Danes ob pol 12. se je vrŠil predogled umetniške razsta-ve. katerega so se udeležili med dru-gimi tuđi gospa    Županja dr. Tav-č a r j e v a s hčerko u^c. Pipo T a v-č a r j e v o ,    dalje    dež. glavar    dr. Šusteršič s soprogo, dvor. svet-nika    grof Chorinskv    in Kliment, dvor. svet. Leve c, nadrav-natelj kreditne    banke dr. Vladimir P e r t o t in gospe Šlajmerjeva, Govekarjeva,    Pintarjeva in Šubiceva. — Za splošen obisk se otvori    predstava popoldne ob 2. O razstavi sami    poročamo še pose-bej.
—  Uspeh    roja ka v tujini.    Preteklo jesen    je    izdelal  dunajski naš rojak    g.    dr. Karl  Hinterlech-n e r , c. kr. geolog državnega geol. zavoda ohširne geološke Studije,    ki bodo služile kot osnova znamenitim vodnim stavbam v nižje avstrijskem Waldviertelu  in  ob  Donavi.    Kakor se nam poroča gre za ogromne jezo-ve (Talsperren), ki bodo stali okroglo 60 milijonov kron. Tehnično podjetje ima v rokah neka firma iz Švice; fi-nančne sile so pa izključno    avstrij-ske. Poslednjim pripada več članov cesarske hiše ter zastopnikov najviš-jega   plemstva in veleindustrije. — Pred kratkim je bil dalje klican imenovani    naš rojak nekam v inozemstvo,   da odda svoje    mnenje zaradi nakupa in financiranja nekega Želez-nega rudnega polja.Tudi tukaj gre za investicije večih milijonov kron. — Da si ogledalo Ijudje v slučajih.   ko gre za tolike vsote kakor v navedenih, koga si izbero za svojega zaup-nika, je jasno.   Pri takih zadevah se upoSteva ves internaclionaliii   krog strokovnjakov;    zlasti   pa   delegira brexdvomno   birokracija  v slučajih, kakor je prvi, svoje najboljSe moči.
—  Magistrata! tremi! je v svoji včerajšnji seji dovoKl prenos gostil*
niske koncesije Jos. Beline na Po-ljansko cesto Št. 53. prenos gostilni-čarske koncesije Marije KavčiČeve na Tržaško cesto št. 19 in prenos go-stilniške koncesije Iv. Ogorelca Pred IgrišČem št. 3 na drugo stran hiše. Prošnja Frana Breskvarja Cesta na Loko za razširjenje gostilničarske koncesije za žganjetoč se je odkloni-la, ker je deželna vlada izjavila, da je proti takemu razširjenju. Prošnji Franje Juhard, da sme na trgu pro-dajati lončeno blago in da se ji v to svrho odkaže prostor na trgu, se je ugodilo. Cena vode iz mestnega vodovoda se je znižala tvrdki Knez in Pollak na 16 vin. za m3, ker obe tvrdki rabita    vodo v obrtne svrhe.
—  Stavbno dovoljenje   je magi-stratni gremij dal: Alfredu Lininger-ju za zgradbo nadstropja na  dvori-škem poslopju na vogalu Rimske ceste    in Gradišća,    Ivanu Ogrinu    za zgradbo nove šupe in prezidavo stare v delavska stanovanja, Franu Ku-šarju za zgradbo    šupe na Erjavčevi cesti,  Gabrijelu   Piccoliju   za   zgradbo skladišča v Knafljevi ulici    in F. M. Schmidu    za napravo  portala v Liningerjevi ulici. K. Počivalniku se je naročilo,   da tekom 8 dni popravi svoje stranišče,    sicer ga  da magistrat popraviti na njegove stroške.
—  V Gradež posije mestna ob-čina    na svoje stroške    te-le    bolne otroke: Miloša Matka, Mirka Zavodnika, Elizo Kocjan, Vaclava Bizjaka, Viktorja  Kinga,    Davorina  Benčino, Ivano  Manfredo,    Josipa   Krizmana, Evgena   Bukšeka,    Ivana  Hormana, Alojzija Mehkoto in Marijo Sprogar, ako bi pa ta ne mogla iti radi bolez-ni, pa Rudolfa Tomšiča.
—  »IHrija I.« - Gradjanski šport-klub. Kakor smo že poročali, se vrši jutri   popoldne  ob  vsakem  vremenu na    igriŠču    poleg    Latermannovega drevoreda zanimiva nogometna tek-ma med prvim moštvom ljubljanske »Ilirije«   in   »Gradjanskim    športklu-bom v Zagrebu«. »Ilirija« ima načelo, da dobi v Ljubljano saj enako moćna, Če ne jačja moštva, ker le na ta način more pridobiti na rutini in tehni-ki. Da je tuđi ^Gradjanski športkiub« močnejši od »Ilirije«, je najlepše razvidno iz okoliščine, da je akademični športklub v Zagrebu    zmagal    nad njim samo z rezultatom 2 : 1, dočim je nad »Ilirijo« zmagal veliko lažje, n. pr. lansko leto v Ljubljani z rezultatom 3 : 0. Zato tuđi pri tej tekmi ni pričakovati drugega, kakor da »Ilirija« podleže,   vendar je upati,   da podleže  častno;  v zadnjem času je namreč  »Ilirija« pridno gojila tek in je vsled tega gotovo pridobila na brzini, tako da se smemo nadejati, da bo jutrišnia tekma  ne ie zanimiva, marveč tuđi prav živahna in temperamentna.    Z  ozirom na precejšnje stroške, ki so združeni s to tekmo, je določena vstopnina sledeče:  Numerirani sedeži po 2 K, navadni se-deži 1  K, stojišča po 40 vin., otroci do 14. leta 20 vin. Tekma se pricne točno ob 6. zvečer. Z ozirom na to, da pri tej tekmi nastopi kot gost pr-vič v letošnji sezoni hrvaško moštvo, je želeti, da občinstvo številno poseti prireditev in  tako    dokumentira na eni strani zanimanje za šport, na drugi  strani  pa    tuđi    naklonjenost  do bratskega nam naroda.
— I. avstrijska razredna loterija. Z ozirom na splošno zanimanje ob-činstva napram na novo vpeljani av-strijski razredni loteriji, katere prvo žrebanje    se vrši v novembru t. L, opozarjamo svoje Čitatelje na današnji    oglas      »Ljubljanske    kreditne banke«, pri kateri dobe    interesenti vsa tozadevna pojasnila.
—  Dobrodelni    voiaški koncert. Povodom    tekmovalnega    streljanja častnikov 3. voja, ki se vrši od 11. do 13. junija 1913 v Ljubljani, priredi c. in kr. pešpolk Albert I. kralj  Belgij-cev št. 21 v sredo,    dne 11. t. m. ob 8. zvečer na vrtu hotela »Union« velik vojaški koncert na korist mestne-mu ubožnemu zakladu.
—  Mestna zastavljalnlca nazna-nja, da se vrši tamesečna   dražba v aprilu   1912  zastavljenih  dragoceno-sti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v juniju 1912 zastavljenih efektov (blaga, periia, strojev,   koles itd.) v četrtek, dne 12. t m. od 8. do 12. do-poldne v  uradnih prostorih,  Prečna ulica št. 2.
—  Bankovci po 100 K z dne 2. januar ja 1910 imajo veljavo samo še do 31. majnika 1915!
Upravi državne železnice. Iz Spodnje Šiške nam poroča prijatelj našega lista: Ko sem hotel včeraj okoli 5. popoldne iti čez železniški prehod pri KavŠkovi ulici, je bila za-tvornica zaprta, čeprav vlak ni pre-mikal. Zatvornica Je ostala zaprta celih 21 minut, Čeprav po predpisih ne sme biti dalj časa zaprta nego kvečjemu deset minut. Opozarjam upravo drž. železnice, naj potrebno ukrcne, da se ne bo na ta način ovi-ral promet.
Iz Skoflflc« se nam piše. Dne 1. junija t. 1. je bila blagoslovljena na Skofllfci nova becin^motorna brizgal-
na. Za naše društvo, kakor za našo vas je bil ta dan pravi praznik. Iznad hiš so vihrale krasne slovenske trc-bojnice, ob hišah pa so stali vitki mlaji. Vsa čast vrlim Škofeljčanom za trud! Ob 8. uri zjutraj je bil spre-jem zunanjih gasilnih društev in drugih gostov. K slavnosti so prihitela bratska gasilna druŠtva,oziroma njih zastopniki iz škofje Loke, Mojstranc, Dolenje vaši pri Ribnici, Velikih Lašč, Dobrepolj, Kamnika, Višnje gore, Horjula, Vica, Ljubljane, Most, Spodnje Šiške, Štepanje vaši. Bi-zovika in Šmarja. Po kratkem oddih-ljaju so korakala društva v slikovi-tem izprevodu v 20 minut oddaljeno cerkev na Gumnišču kjer je bila. da se pokaže verski čut našega, pri lan-skih deželnih podporah sicer prezrte-ga društva, sv. masa. Sprevod so otvorili trije gasilci na konjih.Za nji-mi so stopale male, belo oblecene de-klice. Za temi smo videli 10 parov deklet v narodnih nošah. Potem je šel gasilski naraščaj in za godbo iz Loga gasilna društva. Po masi se je vršilo blagoslovljenje nove brizgalne pred Gasilnim domom. Nato je bila defilacija udeležencev sprevoda pred načelniki gasilskih žup in načelniki gasilskih društev, med katerimi smo zapazili gosp. Ivan Debeljaka, Deželne zveze podnačelnika gosp. Ignacija Merharja, g. Ferdo D o -ganca, g. Josipa Verhinca, g. Antona A n ž i č a, g. Vilka M a v-r e r j a, g. načelnika višnjegorskega i. dr. Po kratkem oddihu je bilo alarmirano domaće gasilno društvo. V 8 in pol minutah je bilo iz nekaj minut oddaljenega Gasilnega doma z novo brizgalnico na določenem mestu in je že brizgala voda iz cevi. Gledalci so bili tako z delovanjem moštva kakor z učinkom brizgalnice prav zadovoljni. Daj Bog, da bi bil tako slavni deželni odbor kaj pri-speval k 5600 K, katere bo treba šteti za brizgalno. — Popoldan se !e vršila veselica na senčnatem vrtu g. Zvezinega odbornika Vinko Ogorelca. K te! so prihitela še gasilna društva z Iške Loke, Vrblenj. Tomi-šlja in zastopnik iz Pijave gorice. Veselica je izpadla v vseh ozirih prav dobro. K temu je pripomogla obilna udeležba bratskih gasilnih društev in drugih cenjenih gostov iz Ljubljane in okolice, naklonjenost gg. in gospe darovalcev krasnih dobitkov, hitra postrežba z jedio in pijaco, srečkami in dobitki po rokah naših pridnih. v narodnih nošah res lepih gospodičen in deklet, dobra godba in marljivosti domaćih gasilcev, ki so oskrbeli okras Skofljici. Vsem, ki so na kate-rikoli način pripomogli, da se je slav-nost in veselica tako lepo izvršila, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo! Bog plati! Milo pa nebo, ki nam je dalo vreme tako lepo, naj nam bo še v prihodnje tako naklonjeno!
Lovski blagor. Gospod Jože Werdjan, c. kr. davčni upravitelj v Velikih Laščah je ustrelil planinskega orla pod Germado pri Orteneku. Vstrajnemu, neutrudljivemu lovcu krepkih udov Čestitamo.
Iz Domžal nam pisejo: Pred par leti je prišel iz Blagovice v Domžale trgovec Senica. Bil je malo časa v Blagovici ter se tam zagledal v neko jako priljubljeno deklico. Navzlic temu pa mu v Blagovici ni bila sreča mila, vsled česar se je nekega lepega dne preselil v Domžale. Ker pa se zna dobrikati Tirolcem, mu trgovina uspeva. Seveda mu pa k temu pripo-more tuđi to, da ima trgovino tako-rekoč noč in dan odprto. Njegovi uslužbenci rnorajo baje kar na vrtu čakati na odjemalce, da jih spuščajo pri vrtnih vratih v trgovino. Seveda s tem krši obstoječe zakone ter ško-duje tuđi drugim trgovcem. Po naših mislih pa veljajo za vse trgovce iste postave. In če misli, da bo vse trgovce v Domžalah uničil, se zelo moti, čeprav naročuje ćelo kruh z Dunaja ter ga prodaja svojim priljubljenim Tirolcem. Njegova žrtev je postala tuđi neka gospa, ki je prišla vsled slabih razmer v take težkoče, da je prišlo njeno posestvo na javno dražbo. Na tej dražbi sta bila le dva re-sna kupca, namreč Senica in pa neki gospod iz Radomlja. Slednji je bil tako blagega srca, da je hotel zdražiti posestvo ter je potem brez dobicka prepustiti omenjeni posestnici. Senica pa se je že doma pogovoril z nekim kupcem ter mu obljubil sto kron, če ne gre na dražbo. Obljubil pa je obenem tuđi posestnici, da ji bo za malenkostno odškodnino odstopil posestvo, če je on zdraži. Ko pa je Senica imel posestvo v svojih rokah, je zahteval precej več, kar bo pa bivša posestnica le težko storila. Če pa bo storila, bo storila samo iz ljubezni do svojih dobrih otrok, katerim bi rada iz ljubezni ohranila njihovo roj-stno hišo, vendar pa bodo otroci sko-raj gotovo prikrajšani za en del po-sestva, ki bi ga rad imel Senica za svoje — delo.
Smrkavost konj se razširia v kranjskem okraju kijub strogim od-redbam politične oblasti. Okraini ži*
128. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5«
vinozdravnik ic konštatiral v vcč vaseh to nevarno bolezen. Priporoča se ljudstvu, da vsak pojav te bolezni v lastnem interesu iz lastnega nagiba in takoj naznani oblasti.
Zgradba mostu v Kokrlci iz že-
lezobetona na okrajni cesti Kranj-Bobovek se je oddala tvrdki Relia in
nečak.
Vrbniška lokalna železnica je z uvedbo novega vlaka, ki odhaja ob nedeljah in praznikih ob 9. uri zvečer fe Vrhnike v Ljubljano. postala zelo ugodna prilika za ljubljanske ne-deljske izletnike. Popoldanski vlak odhaja iz Ljubljane ob 1 uri 18 minut in priđe na Vrhniko ob 2. uri po-poldne. Divna okolica vrhniškega trga nudi izletnikom prav prijetne in znamenite sprehode ter zabavališča. V pol uri hoda te popelje pot po dolinci ob šumečem potočku in v hladni gozdni senčici proti starem mlinu na čarobni kraj, kjer razsaja v pod-zemeljskem jezeru lintvern in bruha vsak dan ob gotovih urah z vso jezo vodo iz jezera v toliki množini, da nastane v popolno suhi potočni strugi — kar hipoma — deroči potok. Na drugi strani te zopet vabi sv. Anton v prijetno hladni MoČilnik, da si ogledaš znamenite izvirke Ljubljanice in pričetek Krasa. Za ohlajenje živcev pa ima vrelec v kopalisču gosp. drja. Jos. Furlana v Mirkah, ki ga izletni-ki lahko vporabljajo, prav priporoČ-ljivro zdravilno moč. Iz prijaznega hribčka Sv. Trojice pa se ti nudi kra-sen razgled na Ljubljansko Barje. Okrepčila potrebnim izletnikom pa so zopet na razpolago dobre gostilne na Vrhniki in v okoiici, kjer se izletnike dobro in ceno postreže. Geslo vsakega ljubljanskega izletnika ob nedeljah in praznikih naj bo — haj-dlmo na Vrhniko!
Z Gorenjskega nam pišejo iz učiteljskih krogov: Po Gorenjskem se sedaj v raznih krajih vrši birma. Pri tem je interesantno opazovati, kako se proti škofu vedejo učitelji Slomškarji. Polni pasje poniznosti so. Nekje sta neki nadučitelj in njegova soproga - učiteljica škofu — poljub-Ijala roko! Seveda sta bila v cerkvi od škofa javno pohvaljena kot vzor pravih krščanskih učiteljev. Po bir-mi pa sta se peljala za škofom, ki je šel v bližnio vas birmovat. Morda ju oca Bonaventura priporoči. da na-pravita se lepo karijero. Dne 12. junija se v Kranju vrši zborovanje uči-teljskega društva za imenovani ekraj. Ob tej priliki na! se vendar že enkrat kaj ukrene glede izdaje zem-!jep;snega in zgodovinskega opisa za kranjski okraj. Že za praznovanja 601etnice cesarjevega vladanja, torej že 1. 1908. je imela iziti prepotrebna knjiga. V to svrho so vsi šolski voditelji opisali svoj službeni kraj in ie bila naklonjena tuđi podpora 1000 kron za tisk te knjige. NesreČa je bila, da se je urejevanje te knjige izro-čilo nekemu klerikalnomu profesor-ju, ki vedno obljubuje, da delo dovrši, a je vendar še danes ostal le pri obljubi. Ali ni v kranjskem okraju sposobnih učiteljev, ki bi sami lahko izvršili to delo? Saj so tuđi po drugih okrajih učitelji sami to storili, ne čakaje milosti kakega klerikalnega profesorja. Torej, slavno učiteljsko društvo za kranjski okraj: Na noge! Osamosvoji se!
Iz Sodražice nam pišejo: Preteklo nedeljo so imeli naši čuki veli-kansko veselje. Napravili so sprehod proti Novi Štifti ter jo mahali vsak po svoje, kakor sploh znajo. Seveda so se hoteli prav posebno odlikovati s svojim trobenjem in postaviti z zastavo, ki je bila nekdaj last bivšega pevskega društva in na kateri visi se danes trak z napisom pevskega društva. Mislimo, da je saj nekatere čla-ne. zlasti pa župnika, ki se Šteie med inteligentne, sram, da se čuki pona-Šajo s tujim perjem. Prav gotovo nišo oni, ki so kupili zastavo, nikdar mislili, da jo bodo nosili okoli čuki ter delali zase reklamo. Značilno pa je, da so se tega sprehoda udeležil] tuđi župnik, kaplan in pa naš stari znanec A. R., ki kai rad zabavlja čez one. ki ga sicer podpirajo. Upamo, da bodo nekdanji člani pevskega društva izprevideli, koga podpirajo. — Eden v imenu več članov bivšega pevskega društva.
»Sveta vojska« v Stopičah. »Sveta vojska- napreduje po Dolenjskem kaj vrlo. Za vsako sveto stvar je ni na vsem Kranjskem tako vnete fare, kakor je postala stopiska fara, odkar jo vodi za vsako sveto stvar navdu-šeni župnik Jakob Porenta. On se srne pač Javno na prižnici pohvaliti; en pastir, ena čreda. S svojo filu'alko kandijanske posojilniške centrale je sicer pognal že ćelo vrsto kmetij na boben, ali ker pri tem bogate drugi, ki imajo kaj pod palcem in prekup-Ijajo za slepo ceno žrtve župnikove filijalke, ne vidi na tem nič zlega. — Podgorec sam je pa tako udarjen, da še iz Amerike pošilia denar, pa ne morda za odkup ali nakup rodne zemlje, ampak za zgradbo — kapc-lic. Na ta način ie okoli StopjC y »d-
njem času trasel fc cd krifev pot deloma novih, deloma preitovljenih kapelic. Kai ima s temi kapelicami »Sveta vojska« opraviti? Koder Je mnogo kapelic, priđe tuđi mnogo ljudi in kjer je mnogo ljudi, tara Je tuđi mnogo potrebe za ojačenje »Svete vojske«. Doslej sta bili v tej mali vaši dve gostilni — pa obe strogo na katoliški podlagi. Zdaj pa, ko so se pomnožile kapelice in jih je sam prost blagoslovi!, se je našla potreba še za — eno gostilno. Dobrih stvari mora biti saj tri. Novi gostilničar doslej še ni stal na katoliški podlagi. Zdaj mu pa spričo neposredne blizine farovža ni kazalo drugega, kakor da se je tuđi on postavil na katoliško stran. »Sveta vojska* — ta pa ta!
Predrzen sejmarski slepar. Po Dolenjskem in po Beli Krajini se po-tika po velikih sejmih družba predrz-nih sleparjev in tatov. Enega takega ptička so v osebi Luke Vrača prijeli na Vinici. Na jako drzen način je ta Luka Vrača, doma iz Vukovice (okr. Ogulin), posestniku JoŽefu Barcu iz žepa izmaknil denarnieo, v kateri je bilo 240 K denarja. K sreči pa je okrađeni to lopovstvo še pravočasno opazil, prije! tatu in ga izročil orožni-ku. Vrača je znan kot nevaren uzmo-vič in je bil že kot sejmski tat kazno-van v Ogulinu, v Zagrebu in drugod.
Z Jesenic. Veselica ženske podružnice Ciril Metodove družbe je kljub slabi udeležbi zelo dobro iz-padla. Vsa čast marljivim odborni-cam, ki so z velikim trudom pripomogle do tako lepega uspeha. Obža-lcvati je le, da se narodnjaki tako malo zanimajo za na Jesenicah tako potrebno postojanko naše družbe in s tem ugonobe dobro voljo narodnih žen. Veselice se je udeležil tuđi poto-valni učitelj glavne družbe gosp. Ante Beg. ki je z lepim govorom na-vduševal sicer malo število, a nam dobro želečih gostov.
Z Bleda. Bled se pripravlja za bližajočo se sezono. Pri zdraviliškem domu je delavna Zdraviliška komisija sezidala krasno in veliko verando, s katere se uživa veličasten razgled na jezero. Tuđi dolgo let zaprti blej-ski grad se je letos občinstvu zopet otvoril in se je skrbelo tuđi za graj-sko gostilno. Sezona se prične z 15. junijem in si je Zdraviliška komisija osigurala za letošnjo sezono izboren orkester 22 mož, ki bode sviral vsak dan od pol 5. popoldne do 7. zvečer, ter prirejal v raznih hotelih večerne koncerte in razne večje muzikalne prireditve. V kratkem se bo izdelal nacrt zabavnega, športnega in muzi-kaličnega programa za to sezono. Ljubljančani imajo z novim posebnim vlakom ob nedeljah sedaj jako ugodno zvezo in je pričakovati, da bode nas divni Bled imel tuđi letos mnogo obiskovalcev.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 7., nedeljo 8. in ponedeljek 9. junija: 1. Norveško jezero Mjosen. (Potovalni film.) 2. Ćuden vojak. (Humoreska.) 3. Gaumontov teden. (Najnovejše, šport, moda itd.) 4. Kri-žajoče se klinje. (Senzacijska drama Nordiskfilm Co. v 2 delih.) — Samo popoldne in pri zadnji večerni predstavi na vrtu. 5. Otrok nevesta. (Krasna amerikanska veseloigra.) 6. Grehi očetov. 3 dejanja s slovečo urnetnico Asto Nielsen. — Samo zvečer. 7. Neopravičen sum. (ATiie-riska    veseloigra.)   — Samo zvecer.
»Danteiev Peke!« v kinematografu »Ideal«. »Deutsches Voiks-blatt« od 20. marca 1913 piše: Kino-industrija narašča v brezmejno in si nabavlja naravnost velikanske filme. Včeraj popoldne predvajal se je v »Elitekino«, Wollzeile, pri posebni predstavi pred povabljenim občin-stvom film Rady-Maller-Monopo1 družbe, ki se lahko imenuje največje umetniško delo kinematografije. Iz-vršitev tega velikanskega filma trajala je nad 2 leti in so sodelovali pri uprizoritvi najslovitejši italijanski umetniki, igralci in režiserji. Stroški za ta umetniški film so bili naravnost ogromni. Film nam predočuje »Pekel« po Dantejevi »Nebeski komediji^ in se predvaia v 53. prizorih. Kinematografični posnetki so jako čisti, mirni in nam kažejo krasne prizore. Pri tej zanimivi predstavi je bilo navzočega mnogo povabljenega občinstva, med njimi namestnik pl. Bienerth, gospodje laškega, bolgar-skega, srbskega in kitajskega posla-ništva, vladni svetnik Umlauft, dvor-ni igralec pl. Zeska in mnogo drugih igralcev. Vsi pa so se jako pohvalno izrekali o tej sliki in je dosegla naj-večji uspeh. — V Ljubljani imeli bo-mo priliko videti to krasno sliko od petka dne 13. do 16. t. m. v kinematografu »Ideal« pri vseh predstavah. Ker si je ravnateljstvo zasiguralo to umetniško sliko z ogromnimi stroški, so cene malenkostno zvišane. Predstave ob 3., pol 5., 6,, pol 8., 9.
Nemirna noč. Danes okoli pol-noči je začelo z jasnega neba deŽe-vati, potem se je pa zopet zvedrilo. Po pol 3. se je pa nebo pooblačilo in začelo se |e bliskati,   grmett in tre-
skati, da ni bilo mogoče mirno spati. Nato se ie vlil pa miren dež, ki je pa kmalu prenehaL Kmetovalcem in vrtnarjem   je ta dež mnogo koristil.
S trgm. Na trg so pripeljali vče-raj in danes iz Vipave 2 voza če-šenj, katerih je bilo 224 škatelj. Pi-ščanci so bili par po 3 K, race po 4 krone, jajca pa 3 komade za 20 v. Na trg so pripeljali 8 voz krompirja, katerega so prodajali 100 kg po 7 kron.
Puran ukraden je bil danes po-noči gostilničarju in posestniku na Dolenjski cesti g.» Antonu Putrihu. Puran je bil vreden 7 K.
Društvena naznanila.
Odborova seja »Slovanskega kluba« bo danes zvečer ob 8. uri v posebni sobi restavracije pri Zlatorogu.
Sokol I. ima jutri 8. t. m. celo-dnevni pešizlet v Moravče. Zbirali-Šče južni kolodvor. Odhod z vlakom ob 7. uri 20 minut zjutraj. Iz Laz peš v Moravče. Povratek iz Domžal z zadnjim vecernim vlakom. — Sokoli, udeležite se številno izleta, priroda nadvse krasna, zrak po dežju svež in zdrav. Za dvomljivega vremena se odločimo za pešizlet na južnem kolodvoru.
»Slavčeva« veselica. Opozaria-mo na jutrisnjo veliko pomladansko veselico pevskega društva »Slavec« na vrtu hotela Tivoli. Obširen spored s petjem, godbo, plesom, velikim vr-tiljakom in razno drugo nudi naj-obilnejše zabave. Začetek ob 4. popoldne. Konec ob 12. uri ponoći. — Vstopnina 50 vin.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« opozarja še enkrat gg. čla-ne in prijatelje društva na izlet, ki ga priredi pevski odsek jutri, 8. t. m., v Grosuplje k gosp. Rusu. Večfe število izletnikov odide že zjutraj peš čez Orle v Grosuplie. Zbirališče na dolenjskem mostu. Odhod točno ob pol 8. uri. Drugi izletniki se odpeljeio z popoldanskim vlakom ob 1. uri 30 minut in z vozovi. Za zabavo je v vsakem oziru najbolj preskrbljeno. Na svidenje!
Telovadno društvo »Sokol« v Stepanji vaši priredi II. javno telo-vadbo, koja se vrši v krasnem senč-natem vrtu brata Antona Novaka na »Gričku« v Stepanji vaši v nedeljo, dne 15. junija 1913. Začetek točno ob 3. popoldne. Pri veselici sodelujeta plesna in koncertna godba. Spored: 1. Proste vaje obrtnega naraščaja »Sokola I.«. 2. Proste vaje članstva za leto 1913. 3. Orodna telovadba članstva. 4. Velika ljudska veselica. Paviljone za cvetlice, slaščice in tursko kavarno. 5. Lov za srečo in šaljiva pošta. 6. Umetni ogenj, godba. petje in ples na velikem plesišču. 7. Prosta zabava. — Vstopnina 40 vin. za osebo, člani v kroju in otroci pod 14. letom so vstopnine prosti. — V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica po istem sporedu dne 22. junija. Gostilničar Novak bo gotovo vse prijatelje Sokolstva postregel z dobrimi mrzlimi in gorkimi jedili in s pristnim goriškim, istrskim, štajerskim in dolenjskim vinom ter z najboljšim svežim pivom. — Znano je že tako, da se probujajoča Štepa-nja vas z vsemi močrni de'uje na to, da ustreže ljubljanskim izletnikom in prijateljem Sokolstva. Na zdar!
Tombolo priredi v nedeljo, dne 8. t. m.. ob 3. popoldne na Glavnem trgu v Kranju godba požarne bram-be. Po toboli vrši se koncert na vrtu gostilne Peter Mavr. — V slučaju neugodnega vremena preloži se tombola na prihodnjo nedeljo. dne 15. t. m.
Slovensko planinsko društvo neznanja, da bo »Aljažev dom« v Vra-tih otvorjen dne 22. junija t 1. Ostale koče pa. in sicer: »Triglavski dom« na Kredarici, »Vodnikova koča« na Velem polju, *Orožnova koča« na Crni prsti, koča na Kamniškem sedlu in koča na Veliki Planini pa se otvore dne 29. junija t. 1. »Kadilnikova koča* na Golici, »Zlatorog« v Ukan-ci ob Bohinjskem jezeru in turistov-ska koča v Kamniški Bistrici pa so bile, kakor se |e objavilo, že prej otvorjene.
Izpped sodiSco.
Obravnava    radi manipulacije s Špiritom.
Včerajšnji »Slovenec« je poro-čalf da je bil trgovec Spreitzer radi manipulacije s špiritom obsojen v dvamesečen zapor. To ni resnično. Trgovec Spreitzer ni bil obsoien radi manipulacije s špiritom. Ovadil je trgovca odpušČeni hlapec Anton Der-mastilc ir maščevalnosti, da je pred šestimi leti iz nekega soda, ki so ga zapečatili užitninski organi, odstranil pečat. Na to ovadbo je bil trgovec Spreitzer obsojen, a tuđi o tej stvari Šc ni spregovorjena zadnja beseda, ker se je Spreitzer pritožil na vi&jo instanco._______
Književnost.
—     »Med    ranjenitni    srbskimi brati« v hrvaškem prevodu. Pod tem
naslovom je priobčil kakor je znano, dr. Ivan Oražen, svoje doživljaje in opazovanja za Časa svojega bivanja v okrožni bolnici v Nišu v našem listu. Ponatis teh slik in črtic je izšel v posebni knjigi, ki je pri nas že malo da ne pošla. Sedaj je izŠla ta knjižica v hrvaškem prevodu. Izdala je knjigo v hrvaškem jeziku knjigama Gjure Trbojevića na Reki. Cena knji-gi je 60 vin.
Razne stvari.
*  Še nekaj   podrobnosti  k Red-lovi aferi.    Priobčili smo žalostni in značilni. govor domobranskega    ministra Georgija v parlamentu. Dalje kritikovati ga ni na tem mestu, konstatirano pa je po oficijoznem poro-čilu,   da je to ena najbolj   umazanih špijunskih afer,   kar   jih je doživela Evropa.    Ta afera je naravnost karakteristična za naše razmere. »Mil. Rundschau« poroča o prijetju Redla še sledeče,   kar   je minister Georgi prezrl: Generalni štab je dobi! pred približno 7 tedni    zaupno naznanilo, da prihajajo   na Dunaj   pisma poste restante,    katera pisma so sumljiva. Vojna oblast je odredila opazovanje tega poštnega urada. Šest tednov so bili  nastanjeni    na    pošti  v posebni skriti sobici detektivi, da pazijo kdo dvigne ta pisma.    Čez šest    tednov, bilo je dne 24. majnika ob 6. zvečer, je prišel neki civilist in dvignil pisma. Detektivi so ga opazovali, toda aretirali ga nišo, ker so mislili, da je le  posredovalec.  Zabeležili  pa  so  si številko avtomobila, s katerim se je neznanec odpeljal. Dognali so nato. da se je neznanec    odpeljal    v hotel Klomser,    kjer se je zvedelo,    da je dotičnik polkovnik Redi iz Prage. V avtomobilu je pozabil Redi mošnjico za žepni nož,    v katero    je    vtaknil koščeke  nekega  strganega  kompro-mitujočega pisma. Listiće  so konfiscirali, mošnjico pa so poslali  Redlu, z vprašanjem, če je njegova. Redi je to potrdil, ko pa je opazil, da manjka v mošnjici pismo, je takoj vedel, da je izsleden.   V tem trenutku se je odločil tuđi za samomor. Preoblekel se je v uniformo    in    sprejel usodni obisk častnikov, ki so mu s tem tako-rekoč potisnili v   roke    revolver. — »Naprzod« poroča iz Lvova, da je v tamošnji bolnisnici 6 oseb,    ki jih je napadla vsled vtiska Redlove afere blazna domišljavost, da jih preganja-jo zaradi vohunstva.  Čudno!    Dalje poročajo listi, da sta izvršila Redlov brat in sestra tuđi samomor. Redlov brat je bil blagajnik na kolodvoru v Lvovu. Poneveril je velike vsote denarja    in se je kot Redi,    ko so mu prišli na sled,    ustrelil.    Zakaj se je ustrelila njegova sestra ni znano. — Z Redlom v zvezi je bil tuđi ritmoj-ster petrogradske orožniške  divizije Kuzmin, ki se je, kot smo že poročali tuđi ustrelil. Vojaska oblast je zaple-nila vsa njegova    pisma in jih obdr-žala tajna.   V Varšavi   je bilo konfisciranih 6 političnih listov,   ker so pisali o Redlovi aferi, list »Slovo« pa je bil ustavljen.    Vsa uredništva listov so dobila striktna naročila, da poročil o podrobnostih o samomoru in o vzrokih ne smejo pisati. Iz tega je razvidno,   da sta Redi in Kusmin delala skupno.
*   Prijeta ponevernlka.    V švici so  prijeli  kontorista Josipa  Prachta in Pavla Schenka. ki sta poneverila pri neki dunajski tovarni 12.000 K.
*  AmeriŠki    nacrt    za   svetovni mir. Iz VVashingtona poročajo, da je državni tajnik Briand izjavil,    da so pristopile    k akciji Združenih držav za svetovni mir, Nemčija. Argentini-ja in Bolivia   in da so zahtevale po-skusni nacrt tega predloga.
*   Samomor    vojaškega   akademika. V Modlingu je skočil iz okna v tretjem nadstropju    gojenec   prvega letnika   vojaške     akademije   Gjustav Lederer in obležal na mestu mrtev. Lederer je sin polkovnika 60. pešpol-ka Henrika Ledererja    in    je izvršil samomor bržkotne  zaradi  nepovoljne klasifikacije.
*  Požar v železniški delavnici. V
Miskolczu je pogorela skoro popol-noma delavnica ogrskih državnih že-leznic. Pogorelo je vse razun voz, ki so bili v delavnici. Kako je nastal ogenj, ni znano, sumijo, da je bil pod-taknjen. Skoda je zelo velika.
*  V varstvo ptić pevk. Italijan-ska državna zbornica je sprejela po dolgem   in   zelo zanimivem govoru poslanca Luzattija zakonsko predlo-go glede varstva ptić pevk in glede varstva ptić selilk sploh. V ti predlo-gi so doloČene posebno   oštre kazni za trpinčenje živali, kakor na primer za Italijane    običafno oslepitev ptić pevk, katerih se poslužujejo pri lovljenju ptić Kot klicateljice.
*    Komenskega šola na Dunaju.
Kakor znano, je dne 2. oktobra 1. 1. slavni magistrat mesta dunajskega zaprl in zapečatil Komenskega solo na Dunaju. To zaprtje je izvršil mest-ni magistrat v svojem delokrogu kot lokainopolicijska oblast iz varnostnih ozirov (?), in to je mestni svet potrdil. Na pritožbo Komenskijeve šolske družbe je namestnik to zaprtje sisti-ral. Magistrat pa kljub temu sole ni odprl in je ostal pri svojem sklepu in sicer ne več na stališču kot lokal-no-policijska oblast marveč kot mestna stavbna oblast. Obenem je magistrat rekuriral proti sklepu na-mestništva, toda ta rekurz mestne občine dunajske je ministrstvo za no-tranja dela zavrnilo. Kljub ti zavrnit-vi pa je mestni magistrat obvestil Komenskijevo šolsko družbo, da vztraja pri zaprtju sole in sicer kot stavbna oblast.
*     Obsojena avstrijska vohuna. Pred porotnim sodiščem v Krakovu sta bila obsojena zaradi vohunstva v prilog Rusiji brivski pomoćnik Josip Gongek  in  njegova    ljubica    Sofija Linkova. Omenjena sta za časa zadnje krize prodajala varšavskemu ge-neralnemu    štabu poročila q gibanju avstrijske vojske, o vojaških doba-vah, o straženju in zavarovanju mo-stov, o potnih načrtih in drugo.   Vse te podatke sta dobila obtoženca od vojaka Scapa 13. pešpolka, ki je že aretiran, in od vojaka   Banasika   iz Premisla, ki je pobegnil na    Rusko. Obsojena sta bila Gondek na dve leti in njegova ljubica na eno leto in pol težke ječe.
*  Izgredi stavkariev. V Stettinu vlada stavka.    Stavkujoči, ki so bili do sedaj mirni, so postali nasilni. Na-padli so med drugim delavca, ki je šel iz tovarne, in ga hoteli pretepsti. Mož je potegnil nož, sunil najbližnje-ga napadalca v trebuh in pobegnil v tovarno.   Ranjenec je v kratkem na cesti umri.     Množica stavkujočih je oblegala nato tovarno in zahtevala, da se ji izroči morilec. Ker vodstvo tovarne tega ni storilo,    so    napadli stavkarji tovarno.     Toda predno so vdrli v tovarniške prostore,    so jih stražniki in vojaki razgnali. Pri tem so stavkarji tuđi streljali in težko ranili enega uradnika tovarne. Stražniki in vojaki so lahko ranili več oseb.
*  Linčana   napadalca bančnega blagajnika.   Na Dunaju   na Štefano-vem trgu sta napadla dva neznanca v petek popoldne okrog 5. blagajnika neke dunajske   banke   in sta mu hotela   iztrgati iz rok   torbico z de-narjem. Blagajnik je poklical na po-moč in mimoidoči   pasanti so napadalca obkolili in jih strašno pretepli s palicami in dežniki. Nato jih je razjarena rnnožica odpeljala na policija ski komisarijat.
*  Politični dvoboji na Ogrskem.
Poslanec Hedervarv, katerega je, kakor smo poročali v poročilu o škandalih v Ogrskem parlamentu, udaril načelnik parlamentske straže stotnik Gero trikrat s sabljo po glavi, je poslal omenjenemu stotniku Geroju svoje sekundante. — Ogrski poljedelski minister grof Bela Sere-nyi pa je poslal svoje sekundante kneza Gezo Odescalchija in Pavla Beotvja grofu Mihaelu Karolviju zaradi njegovega žaljivega napada na ministra povdom debate o nakupu Barpalotneskega posestva. Grof Karolvi je imenoval za svoja sekun-danta grofa Julija Andrassyja id Moritza Esterhazyja.
*  Prav malo ljudi ve, kako važno je dobro in redno prebavanje, za-torej premalo pazijo na delovanje že-lodca in črevesa. Ko so pred deset-letji    prvič    preizkusili      peštanskih Franc Jožefovih   zdravilnih vrelcev grenko vodo in znanstveno spoznali nje vsestransko porabnost ie pisala »Hospital Gazette« v Londonu tako-le: »Prirodna Franc Jožefova gren-čica ima več odvajalnih   soli, nego vse druge ogrske   rudninske vode. Njen učinek je v vseh slučajih prav zadovoljiv ter mnogo prijetnejše slasti, kakor so ponavadi zdravila.« — Zahtevajte od   lekarnarja,   drogista ali trgovca z rudninskimi vodami iz-recno pristno Franc Jožefovo gren-Čičo, kjer bi se ne dobila, od tam se obrnite naravnost   na   razpošiljalno ravnateljstvo v Budimpešti.
Precrtanu časopise y sent-jahobsta obraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jiti potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
128 štev.
Telefonska in brzojavna
poručila.
Laškl klerikalci  in jutršnje volitve.
Dunaj, 7. maja. Laska klerikalna stranka in takozana „Lega patriotica* sta izdali oklic, v katerem pozivata vse patrijotične in državi zveste vo-lilce, naj se vzdrže jutršnjih volitev!
Grof Štefan   Tlsza   ogrski   ministr-ski predsednik.
Dunaj, 7. maja. Danes ob pol 11. dop. je cesar sprejel v enourni avdi-jenci predsednika ogrske poslanske zbornice grofa Štefana Tiszo in mu poveril sestavo novega kabineta. Grof Tisza je imel snoči konferenco s Člani Lukascevega kabinata, danes dopoldne pa je konferiral z Lukascem samim. Kakor se zatrjuje, stopijo vsi člani prejšnjega kabineta v Tiszino ministrstvo in bodo najbrže že pri-hodnji ponedeljek 9. t. m. od cesarja zapriseženi. Vest o imenovanju grofa Tisze za minist. predsednika je izzvala v opozicijonalnih krogih veliko ogorčenje. Opozicija grozi, da bo pričela proti novemu ministrstvu boj, v katerem bo opustila vse obzirnosti na zgoraj. Peštanski občinski svet name-rava izreci novemu ministrstvu neza upn ico.
Grof Tisza pozvan na dvoboj.
Budimpešta, 7. junija. Poslanec Hedervarv je pozval na dvoboj grofa Štefana Tiszo, ker je le ta odgovoren za dejanje stotnika Geroja, ker so Hedervaryjevi sekundanti izjavili, da Gerč ni sposoben dati satisfakcije.
Čuvaj gre v pokoj.
Dunaj, 7. Tunija. Istočasno, kq bo publicirano imenovanje grofa Tisze za ogrskega ministrskega predsednika. bo objavljena tuđi vpokoiitev kra-ffevskega komisarja na Hrvaškem, Slavka p?. Cuvaja. Grof Tisza bo sta-vii vladarju predio^ glede imenovanja hrvaškega bana, ki naj na Hrvaškem zopet uvede ustave. Zatrjuje se se vedno, da bo imenovan za bana se-đanii hrvaski ininister pl. Josipovich, ki bo skušal s pomočjo Madžaron. in Frankcvcev ustvariti viadno večino na Hrvaškem- Za predsednika pe-štanskega parlamenta je določen Pa-vel Beothv.
Prijet vohun.
Dunaj, 7. junija. >Reichspost« javlja, cia so v kopališču Gasteinu priieli nekega srbskega vohuna, ki je hote! izvedeti tajnosti konstrukcije turske železnee. (Zakaj bi pa rabila Srbija tajnosti turske železnice? — Opomba uredn.)
Kako   je   v   Bosni   in   Hercegovini.
Reka, 7. junija. „Riečke Novine" priobčujejo dopis iz Hercegovine o posledicah mobilizacije in pravi med drugim: Sedanja mobilizacija je v stanu, da naše pokrajine popolnoma opustoši. Kadar bo vojaštvo odslo bo ostal o njem samo strašen spomin. Venerične bolezni bodo najtrajnejši spomenik bivanja vojaštva v naši de-želi. Morala je po naših mestih in vaseh strašno padia. Vsak vojak se namreč zaveda, da se v tej množici lahko izgubi in da mu je bivanje tukaj samo začasno, zato se ne briga niti za čas niti za bodočnost niti za deco in pogubo ljudi s katerimi priđe v dotiko. Že 7 mesecev je, kar pri nas kar mrgoli vojakov. Koliko nesreće, sramote in žalosti so ti nebrzdani vojaki  napravili   ni mogoče   popisati.
Dogodki na Balkanu.
Položaj na Balkanu se poostruje. — Na pragu   bolgarsko-srbske   vojne?
Dunaj, 7. junija. »Politische Cor-respondenze poroča iz Sofije: Mini-strska kriza bo v najkrajšem času rešena. Z eventualnostjo, da se pre-osnuje sedanii kabinet min. predsednika Gešova, ni već računati. Na kr-milo pridejo druge stranke. Novi kabinet bo koalicijski, sestavljen iz liberalno štambulovistiško demokratskih elementov. Novo ministrstvo bo značilo popolen preobrat v notranji in zunanji politiki. Kakor se zatrjuje bo imenovan za min. predsednika Radoslavov. Z ozirom na te vesti presojajo mednarodni krogi položaj na Balkanu skrajno pesimistično. Zlasti vznemirjajo vojne priprave na Bolgarskem. 2eleznice vozijo neprestano vojaštvo na mejo. Tovorni promet na železnicah je še vedno ustavljen. Bolgarska vlada je naro-čila v inozemstvu velike količine ži-vil in streliva. Tripelententa, zlasti pa Rusija se trudi, da bi pomirjevalno vplivala na bolgarsko in srbsko vlado. Včeraj sta angleska poslanika tako v Sofiji kakor v Belgradu intervenirala in obema vladama nasvetova-la mirno rešitev bolg.-srbskega spora. Rusija je nasvetovala za slučaj, da bi ostala konferenca baHcanskih ministrskili   predsednikov v Solunu
brezuspešna, na} se ta konferenca premesti v Petrograd. Ako bi tuđi pokajanja v Petrogradu ne rodila pričakovanega sadu, bi bila Rusija v tem skrajnem slučaju pripravljena prevzeti razsodisče o bolgarsko-srbskem sporu. Končno priporoČa Rusija Bolgarski in Srbiji sploŠno demobilizacijo, češ da je treba odstraniti vse kar bi lahko oteževalo potek diplomatskih pogajanj.
Srbija je pripravljena.
Betgrad, 7. junija. Vojni minister general Božanović se je nasproti časni-karjem izjavil, da bo vojna, ako priđe do oboroženega konflikta med Bolgarsko in Srbijo kratkotrajna a silno krvava. BMi smo pripravljeni v vsakem oziru in lahko prične-mo z vojnimi operacijami že jutri, ako bibilo to potrebno". — „Politika* javlja, da je odšlo že več prostovoljskih čet, to je četnikov na bolgarsko mejo.
Belgrad, 7. junija. Dementirajo se vse vesti o zopetnem spopadu bol-garskih in srbskih čet. Takisto tuđi ni res, da bi srbska vlada bila pripravljena odstopiti Bitolj.
Poslaniška  konferenca  v Londonu.
London, 7. junija. Konterenca veleposlanikov se ni bavila, kakor se je prvotno poročalo, z vprašanjem albanskih meja in Egejskih otokov, marveč z albanskim statutom. Vele-poslaniki so naglašali potrebo nekih prehodnih odredb, ki bi pospeševale kasnejšo državno pravno organizacijo nove Albanije. Vendar pa se nišo mogli zediniti v tem oziru in so vsled tega zahtevali novih instrukcij od svojih vlad. Konferenca je sklenila, da se posije posebna komisija v Albanijo, da natančno fiksira severno in severovzhodno albansko mejo. Nadalje so poslaniki razpravljali o za-htevi Srbije glede jadranskega prista-nišča. Vprašanje albanskih meja priđe na dnevni red prihodnje seje, ki bo v ponedeljek.
Turčija in Grška.
Carigrad, 7. junija. Listi pišejo zelo oštro proti Grški, ker bo baje dobila pretežno večino Egejskih otokov. Listi poudarjajo, da je potreba, da Turčija napove Grški novo vojno, ako bi v resnici Grška pridobila skoraj vse Egejske otoke.
Poslano.-)
Trgovski    sotrudniki   in  drugi  delo-jemalci v podobnih službah.
Ustrezajoč željam in pritožbam naših članov, pojasnjujemo, da je upravičen vsak zgoraj omenjeni na-stavljenec zahtevati dopust, po zakonu z dne 16. januarja 1910. drž. zak. št. 20 in sicer; § 17. istega zakona določa: če je službeno razmerje trajalo nepretrgoma že 6 mesecev je delojemalcu dovoliti vsako leto n e-pretrgan dopust, ki traja naj-manj deset dni. Ce je službeno razmerje trajalo nepretrgoma že pet ali petnajnast let, znaša vsakoletni dopust najmanj dva v zadnjem slučaju najmanj tri tedne. Nastop dopusta se mora z ozirom na čas, ki odgovarja obrtnim razmeram. dogovorno   in   pravočasno dol očit i.
Med dopustom obdrži de.ojemalec pravico do plače. Dobe, v >ateri je delojemalec vsled bolezni ili kake nezgode oviran v opravljaj u svoje službe, se ne srne všteti v dopust. V protivnem slučaju sledi komentar.
Društvo slovenskih sotrudnikov v Ljubljani.
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko,   kolikor določa zakon.
Poslano.
Gospoda Schneider & VerOvšek*Ljubljani.
Letošnjo pomlad sem kupil pri Vaši tvrdki kosilnico „Zmaj" s preo-bračilnim strojem za seno ter konjske grablje in uporabijal vse te stroje pri letošnji košnji na svojem posestvu v Impoljah na Dolenjskem. Rade volje ustrezam Vaši želji ter Vam potrjujern, da so se vsi navedeni stroji, zlasti kosilnica „Zmaj", izborno obnesli in so porabni tuđi pri neravnem svetu. Za vprego vporablja se lahko konje ali vole. Vsakomur te predmete najto-pleje priporočam.                            2055
S spoštovanjem
Otomtr Bamkorf.
Naprednjak^
•momlnjajte se pri vmM priliU
„Narodnega sklada44
in nabirajte prispevke zanj!
Poslano.4)
Ma|k*a •tsovor »HfcarrtH la »Us-kmkl ia«r»fl w M«M|mU. Na zadnjem občnem zboru je bila gospodom članom zelo na poti napjsna deska v oknu mojega stanovanja   na Kongresnem trgu 16.   Gospodje
sitneži in nevoSčljivci bi bili lahko prihranili cenj. zborovalcem mnogo koristnega Časa, ako bi bili opustili vsako nerganje v tej stvari. Nihče mi namreč ne more braniti, da ne bi še nadalje posredoval za svoja zvesta 40 letn« sotrndaika n. SfcarJftTca la Matarfa, katerima sem izročil svojo obrt. Zato pa bom, dokler bom mogel, imel ta napis v svojem stanovanju in toplo priporočal vsakomur svoja naslednika, to pa iz hva-ležnosti za njuno trudaljubno, požrtvovalno in zvesto štiridesetletno službovanje pri meni. Prepričan sem, da bo tuđi si. občinstvo to upoštevalo in moja dosedanja sotrudnika obiskovalo z obilimi naročili, ki jih bosta vestno in solidno izvršila. GosDOde nezado-voljneže pa opozarjam na to, da je nevošč-Ijivost zelo hud greh, ki se navadno maščuje nad nevoščljivcem samim.                       2057
________         Karei Lipovšek.
• Za vsebino tega spisa je uredništvo adgovorno le toliko,   kolikor določa sakon.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo: Ani-ca Dekleva v Vremskem Britofu pri Divači, 6 K 10 v, nabrala v veseli družbi divaških in sentpeterskih uradnikov in restavraterjev v gostil-ni Janka Dekleva;
za Narodni sklad: g. M. iz Novega mesta, 3 K.
Živeli nabiralet in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. junija: Rozalija SoKliC, hči gostilničarja in posestnika, 9 mesecev, Jeranova ulica 2.
Dne 7. junija: Josipina Janežič, hči mestnega učitelja, 19 let, Turja-ški trg 4.
V d e ž el n i bolnici:
Dne 3. junija: Marija Zalokar, posestnikova žena, 31 let.
Dne 5. junija: Janez Kenk, sin zidarskega pomoćnika, 4 leta.
Današnji list obsega 16 strani.
Izdajatelj  in  odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne<.
Za  prebivalo« nest, nradnike  itd.
Proti težkoćnm prcbavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „Mol3-ov SeiđHtx prasek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzctji razposilja to zdravilo vsak dan lekamar A- MOLL, c. in kr. dvorni zđlagntelj na DUNAJIT, Tachlauben 9. V le-karnah na dcžcli je izrecno zahtevati Bfoli-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.                                                3 33
Elegantna dama, ki s fino svojo toaleto in z zdravo lepoto telesa vse poglede obraća naše, ve za gotovo, da sta nje jasna, sveza polt in skrbno negovana rožnata koža vsa skriv-nost nje lepote in elegance. Z Ijubez-niivo skrbnostjo bo pripravljala vsakdanjo kopel ter za umivanje in kapanje rabila samo blago in nevtral-no milo, ki nežni, občutljivi kozi ne skoduje in nanjo ne deluje dražljivo, nego topi lojeve žleze in povoljno deluje na Ijuknice v koži. Te lastnosti ima v polni meri lilijnomlečno milo z znamko konjička in bi ga zatorej nikdar ne smelo manjkati na toaletni mizi elegantne dame.
Mlado, staro, Vsak  pove:
r
Ta pa je zame ?
Ker se samo z njim  krepćam,
Vedoo zdrav želodc imam!
Varajte »e ponaredb!
Prittii „FLORIAN" se dobi eđlao  «d tut-
Posta?ao Taro¥»nu
IM tete IM* aapr«| — ^•r^%r\%r% ■tila v Avstro-Ogrski in po vseh kulturnih d&2ayah rabijo za umivanje in kopeli proti izpuščajem |na koži in nečistostim kože. Vsaka etiketa mora imeti znano varstveno    znamko    in    podpis
tvorniške firme G. Hell & Comp., ker sicer mila nišo pristna, že 40 let v prometu uvedena.
Kaj ttega prigrizta vzamemo selci,
I kadar gremo na daljši izprehod ali pot — zakaj ne vselej tuđi Fayeve pristne sodenske mineralne pastilje?
I  Spadajo res k vsaki opremi.   Blaiijo
j kašelj in odvračajo želodčne slabosti, izborne so ob nenadoma nastopivšem
I draženju sopil, pri hripavosti, draže-nju h kašlju itd., same stvari, ki jih je že marsikdo prinese! seboj z izleta.
I Iz tega izhaja navodilo, da je Faveve pristne sodenice — pazite na ime Fay — povsod treba imeti pri rokah.
I Skatljica   stane   samo  K  125  in   se
I dobijo povsod.
Kama Central
Ljubljana.
0sah don od 9. inim noprej
zelo priljubljene
i'stop prosi.      Ko do( on.
Sestanek   iujcev!

Teodor Kn
Ljubljana f         J Prešernova    / ulica št. 5  * I. nadstr. /
f Izdilovasii
najfinejšifa angleških kostumov, ,            paletotov,
franc. toalet itd.
Borzna    porocila.
LfnbllaDska
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Uradal karxi 4«»jske bone 7. janija 1913
4flf„ trtfl'eva renta    .... 1  4m29:« srebrna renta .... 1 4°0 avstr. kronska renta   .   . 4°/o opr.         „                    .    . 4% kranjsko dežeino potojilo 4«, k.o. čeftke dež. banke   . SttCkc li ?. 1860 •/,     .    . m     tlike...... H     zcmeljske  !. izdale   . „     ograke hi po tečne .   . „     dan. komunalne it      avstr. kreditne   .   .    , M     Ijublianike   .... „     avttr. rdeč. križa   .   . h    ogr.     „      „      .   . n    bazMka    ..... „     turikc...... 1 )ubl)anske kreditne banke   . Avttr. kredftnega zavoda .   . Dnnajske bančne drutbc .   . Državne želeinlce   .... Aiplne-Montan..... Ceike tladkorne dražbe   .   . ZrvTK»tenske banke.   •   .   . Cekini    .....;;. Marke........ Frankl........ Lira......' ,   .	Deunl 8220 8590 82 60 81 25 87'— 457 — 660 — 289-— 279-243*— 2.33 — 475 — 475 — 64-30 54 — 32 — 26 — 23150 J09 — 624 — 510 — 123 80 71625 959 25 342-— 26425 11-42 117-90 9555 9325 233-12»	j »lafora 1       8240 |     8610 82 80 81-45 94-50 88 — 469 — 299 — 289 — 253 — 243 — 485 — •485 — 69 50 58 — 36 — 30 — 234-50 413 — 625 — 511*— i   124 80 1   71725 i   96025 ;   345-— 265 25 11-47 !   11815 !     95 75 f     9345 , 25412a i
Žitnu Gene v Budimpešti«
Dne 7. junija 1913. Termin.
Pšenica ra oktober 1913.   .   za 50 kg  11-54
Rž za oktober 1913   .    .   #   za 50 kg   9'39
Oves za oktober 1913    .   m   za 50 kg    8 55
Koruza za junij 1513.   .   .   za 50 kg    8 06
Koruza za julij 1913 ...   za 60 kg    816
!fe!eorolo$ično noroeilo.
VlSIoa aad tadrjem 306*2                 Srednji zračni ttek 736 mm
=3	čas opazo-vanja	istanje I barometra ? mm	2b s-s	Vetrovi	I Nebo
6. rt 7.	2. pop. 9. zv. 7. zj.	i 735-1 ;734 9 i 736 6	26-5 196 150	sr. iug si. szah. ■ brezvetr.	ipol oblač. jasno del. jasno
Srednja   včerajšnja  temperatura  21-2", norm. 16 7°   Padavina v  24   urah 63 mm. Danes zarano močna nevihta.
Tužnim   srcem   naznanjamo,   da ! je  naša   ljubljena   hčerka,   oziroma sestra                                        2054
Jožica Janežič
v 19. letu starosti, večkrat previđena I s svetotajstvi, udana v voljo božjo i mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne  bo v nedeijo ob ft popoldne iz hiše žalosti, Tur- | jaški trg 4 na pokopališče kSv. Križu.
Maše zadušnice  se  bodo služile v več cerkvah.
Priporoča se v molitev.                i
Ljubljana, 7. junija 1913.
Janeiić Mati i a, mestni učitelj, oče. — Janeilč Josipina, mati. — Brat je i n sestre: Matko, Ana, Mirni, Jelko, Lev, Teia.                    !
Brez posebnega obvestila.
Zahvala,     j
Za presrčne dokaze odkritega sočutja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene hčerke, sestre in sestrične, gospodične                                2041
Katinke Oblak
se tem potom kar najpresrčneje zahvaljujemo.    Posebno   zahvalo   pa i smo    dolžni    preČ    duhovščini    za njihov trud  in tolažbo, kakor tuđi ! vsem darovateljem   prekrasnih ven-cev   in  vsem  onim,   ki   so  prerano umrlo   spremili  v   tako   ogromnem številu k večnemu počitku.               ,
Novo mesto, 4. junija 1913.          ,
Zalufoči ostali.
fotografske aparate
kakor   tuđi vse v to str oko  spadaj oče potrebščine ima v zalogi
fotomanafaktura in drogeria
„Adrija"
oblasfveno koncBsijonlrana prodaja stropov
2793            v Ljubljani,
Sclenburgova ulica St. 5.
Temnica na razpolago.
Zunanja    naročila    z    obratno    pošto Zahtevajte cenike!
Zbirka
avsmjskjh zakonov
v  slovenskem  jeziku. 1. zvezek:
EazensU zakon
o hudodelstvih,  pregreških
in   prestopkih   z   dne   27.
maja 1862 št. 117 drž. zak.
z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne   17. dec 1862 št d.
z. ex 1863 in  drugimi no-
vejšimi   zakoni   kazensko-
pravnega obsega.
V platno vezan  6  K; po  poitt  6  K  20 ¥ln.
Jtarodna knjigama
v Ljubljani.
128. štev.
SLOVENSKI    NAROD.
------------^—^--------------------.--------
stran r.
14sodou
od 100 do 400 lttrov         2053
se   poceni   proda
v Konjušni ulici 12, gost i Ina VVeiss.
UgoSna prilika!         Ugo&na prilika I
OdiU   se   takol   popola oma   na doto  založena           2047
trgovina z 1$. blagom
v  blizini   kolodvora na Jesenicah, Go-renisko. Vprašanja na
Ivana   Ferjan, Jesenice.
v prvem nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe,   dela   vrta in drugih rritikiin, se od da takoj  ali za a* ipist na Dunafski cesti   štev. 71.
Letna   najemščina    56O   K   z   ^odarino in  gostaščino   vred.   Bavno    tam   80
ođđs tako]               2044
min iioa soba
z eno ali   dvema posteljema s posebnim vhodom, niesečno 24 K.
Ramlii
umetniške/,
in
pokrajinske
se    dobe vedno v veliki izbiri v
„Narodni Jnjipf
prelernova ulica 7.
Mm njnu
spro|mo Uk»J hmllui 2046
Rad. Rus v Kranjn.
Briunico
na večjem kraju na Kranjskem, kjer bi lahko izhajal, bi rad prevzel na mesečno odpla-čilo, ali bi pozneie kupil. — Dopisi do 15. juniia na Valentin Slmonić, brivec, Ba-cova ulica štev. 2, prlienmo, Zagreb.
2C49
doslužen vojak, ki se dobro razume na
konje in je  tuđi   že   delal   na   kmetih
pri strojih                   2045
lahko dobi takol dobro staibo.
Mesečna plača 40 K in hrana ter potnina. Ponudbe    na:   8.   PaveliĆ,   Gospić.
Već   izurjenih            2043
mr     9            © ^g   ©
^**""'SS*\       ^E         vF       *          a~S       icJrM       *.dl
JP sprejme takoj
Marija Mazej, imlja ¥ Postoje!.
Sprejmeiose tuđi take, ki sose ^e daije časa učile šivati in bi se rade popol-noma    izučile.    Pcgoji   po   dogovoru
I Upisi ^nflu^d I • I UJU u hkiiUlEli !
Dve mladi, inteligentni ter zavedno slovenski
morski pošasti
veselega značaja, prijetne zunanjosti ter za Salo kakor ustvarjeni. si dovolita s tem na-povedati vojno z razglednicami vsem inteligentnim, fletnim ter za šalo vnctim
Slovenkam
ki imajo vesel e s korespondenco   in zbirko
lepih razgiednic — Cenjene dopise se prosi
nasloviti na:                  2050
„Morski pes" -'i „Morski lev" K«. Vel. L , Eh. Frans Ferdinand", Pol! L, Istra.
■—• ~w-  rt i-nirT-'iii^ii— ^-™nr
Akc udšeuno
= đclote =
pa si privoščite enkrat dobroto masaže glave z
dr. Dralltja brezovo vodo.
Nesluteno  poživljenje  in osveženje  živcev   na glasi   se   pojavi.   —  —   Pospeši   se   kroženje
krvi, prenapetost in duševna utrujenost izgine. — — S podvojeno enerp;;o in
svežostjo boste  nadaljevali   delo-------in obljubili,  da Vam  ta slastni   eliksir
nikdar ne   poide.--------Poleg  tega pa  kar najbolj   primerno  in zanesljivo
negujete lase.--------                                                       <
Pazite, prosim:
Dr.Dralleja brezova voda. ©gibajte se vseh ponaredb. Dr.Dralleja je že 25 let preizkušena originalna znamka! Cena K 2*50 in K 5*—.
Po vseh lekarnah; drogerijah, pariumerijah, trgovinah z milom in boljših brivnicah.
Juri Dralid, Podaiokli n L.
Anton  O^|ss
umetni in trgovski vrtnar
liueBja si. p. u. obćinstvi!, da se nafcsja njegov
f cvetlični salon
Pod Trančo.     *
Mk 1315,3 soi tra.
. zdslGvanie sopKof. vencev. Iraltov itdi
Okusno delo in zmerne  cene Zunanja n aro čil a točno«
Vrtoaiiia m Iiiai ušli IL %
Perje
za postelje in puh
priporota po najnižjlb cenah
EMIL   KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Skofijo  štev. 20.
Zuoaoia naroćila se točno izvršujejo.
Ustanovljeno 1845.
Parno barvarstvo
ter keniično čišćenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
Poljanski nasip - OzKa u!:ra št. 4. Sprejemališče
Sslenburgova ulica št. 3.
Fostrežba tečna. Solidne cene.
Liiiaaa, iMsm eiita št. 5
priporola 5;'5jo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lo?skih *MMi u& te\ Koies (iiicikicv)
kakortuđi
umetalo! epi po oaio!!ji!i m.A
Popravila pusk, samokresov in biciklov točno in solidno.
Cenovntlc   zastonj   in   poŠtnine   prosto.
i
V Lilillji, MM [ffl 21
Velika zaloga
sfelElestiite, p$?ce!a-
n% svetf.l^3 zrcal5
i. t. a.
gosttlnlška in kavarnar-ska namizna posoDa
po BBa|niz]iii  cenah.
wmmmm
Volčjl psi
čistokrvne   pasme,   najboljši  spremlje-valct  in  varuhi, se eddajo. — Ve£ V
pisami; KoladTOrsk« nlioa ŠL 26.
1980
Ali  ste   oženjeni?
^Potem zahtevajte novo ivzorce 3 za 1 Kf 6 za. li K 80 h, 12 za K, 3 4z [llustrovan cenovnik i, Izdravniškimi nasveto [gratis in franko (zaprtr J30 h) — L Sluge. , hlgienlćna mann-' iaktiira, Đnnaj V Wiesingerstr.    8 F
h irph ifofa mim
ISU UUI!jn& liliili IbllLllU
60 gramov težka, K 140*—, me-sečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in veri-žico, naj piSe tako i. H. Lechner, Brcc<ava (Lnnđenborg) 299 trgovina x zlatnino.               =
Takoj se cenć proda
popolnoma nova             1998
BOPiLflnkfi iofli4li
t. j. steklenice za sifon in pokalice (kraherli), stroji in voz za prevažanje sodavice. — Izučeni sodavičarji imajo prednost, prometa 50—50 K tedensko.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«-
v prometnem kraju na Dolenjskem, ob državni cesti tik tovarne,      1983
Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
l Iyv^^ vzvb. domaća togama
Simona Praprotnika
v £jubijarii, jsnkova ulica II7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah 9~------izvršujejo. :=^=
WM zalop poslilnil obroollii iz.
Ceniki se po^ljajo na zairiavo brralafno in poftniie presto.
Posojilnica v Zsgsrjn ob Savi,
ima svoj ponovni
1     £     •       |      V     •      1
v poadeljek, dne 16. ranifa 1913 ob 6. uri zvefcer v posoiilnični pisarni z nasSednim   sporedoia:
1.)  Poročilo načelstva.
2.) Odobritev   računa   za  1. 1912.
3.) Volitev načelstva za dobo 3 let
in računskih   preglednikov. 4.) Razdelitev čistega dobička, 5.) Poročilo o reviziji. 6 ) Slučajnosti.
fakt BiAt
sprejme takoj     1973
Bremer v Ilirski Bistrici Da Hotranjskem.
poštenih staršev            2019
se sprejme v trgovino z mei blagom v Ljubljani.
Želi se, da ima popolno oskrbo pri svojcih. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Tpis z mei lp
na najboljSem prostoru v Zeleni jami Št. 53
se odđa za mesec avgust-
pod   prav    ugodnimi    pogoji.    Več   se
poizve na  Sv. Petra cesti v pro-dajalfii oblek št. 14.      2039
2 stanovanji
se oddasta takoj  199°
Pod Rožnikom štev. 267 (Čeh).
Eno je z 2 sobama, drugo z eno in pripadki. — Natančnejše se izve istotam.
DfliieiiSi M Hat
samo spreten, samostojen delavec se proti dobremu plačilu išče za tako|« Direktne ponudbe na: Moriiz Tiller &   Co.,   đvonii   debavitelj, Trst«
2018
V najera se oUda na Erezlah pri nar. Poraagaf
dobro idoča             2003
Ma i vso opravo.
Pekari ja je v dobrem stanu in sama v okraju. Nastopi se s 1. julijem. — Ve5
se izve pri Al. Frelibu, pos. in gostil« ničartu na Erezjah, Goreninsko«
II#V
nove vrste iz mahagonija za kompletno spalno sobo                 2006
profia poceni te feea v M.
Proda se ▼ blizini Ljubljane
pritlična hiša
s tremi sobami in pritiklinami; zravea
je lep sadni  in zelen jadni vrt
Kje pove upravništvo »Slov. Naroda<
2040
H^s   g& ■^■■B j^^^^^^t ^^^*^^l ^^h^^I ^^^^^H
poštenih kmetskih staršev,  s primerno
šolsko   naobrazbo   ter z   veseljem  do
trgovine,                    1981
sprejme takoj pod ngodnimi pogoji
trgovska tvrdka
J. Knšlan, Kran]9  Oorenjsko«
lahko doseže vsaka gospodinja, ako namesto presnega masla rabi edini polnovredni nadomestek 2a presno maslo: margarino Blaimscheinov »Unikum«. Margarini* »Uni-kum« se izdeluje iz najčistejše goveje obistne tolšče v zvezi z najfinejšo smetano ter rumeni in se peni kakor navadno presno maslo. Kraje, kjer se dobiva v vsakem mestu ali v vsaki vaši, naznani na vprašanje edina  izdeiovalnica  svetovne znamke
am- Blaimstiieina marsarina „Unikuin" združene tvornice margarine in presnaga masla, Danaj Uf. "••
Izjava in prtporočilol
Podpisani Izjavljam tem potom, da sta IzvrSevanje moje
: sobnosllkarske obrti :
prevzela   nad 40   letna   sotmdoika  Skarlevec   in  Dintar   A.
ter ju obenem najtopleje priporočam z zagotovilom, da bodo cenj. naročniki ođslej ravnotako dobro in solidno postreženi, kakor so bili doslej.                                2048
Ljubljana, dne 1. junija 1913.
Karei Upoviek.      i
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
128 Stev.
5»
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::      nega blaga.      ::
Manufakturni! trgovino
ŠJ3&      na debelo in drobno.    "^Bfg
Ljubljana, SirStarJeva ulica.
Sir i U Trappe ud 1—1  2 kg.
a kg. S 1-90
8ofi]sU groysU sir od 4—5 kg.
k kg. K 1*80
la čajno prenio masla kg. K 2*80 Ia maslO (Butterschmalz) „ „ 2 "40 1894                   razpoŠilja
mlekaraa Vranešić, Sunja.
G. SKrblć
Zagreb, Ilica 40.
Tvornica žaluzij rolet, Iesenih in železnih vetrnic
Telefon 492.
Ceniki in troškovnik na zalitevo brezplacno.
■JP
modna in  sportna  trgovina  P.  3IJLGD1Č
Ljubljana ## nasproti glavne, pošte <m> Ljubljana
7 oraiov parceliranega   2000 na Osti dveh cesarjev v blizini mitnice,
se proda ali odda košnja v najem.
Več se poizve pri „Obrtnem pomož-nem d?uštv^H v Ljubljani, Kongresni trg štev. 4.s I. nadstropje.
J^as!@9 malisno stupo, suhe gobe, viuski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječraen, bučne peške, ko-ruzno slamo, smrekove storže, želođ, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tuđi petrolejske in oljnatesode, termočnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON  KOLENC,
Ce£je,  Graška cesta 22.   3095
Vizitnice
v elegantni obliki priporoča
Narodna tiskarna.
^^^^H W^y**^J ■ I fll k ■ ^ 1 ^*^^^^^^^^^^g^i^L^^JB»*^*^^^^^^^^^^^^^^
Mošf&SBandon
Spernajj     ^^
1
}Q sampanjec najvišjcga
dvora in aristokracije
Franc Furlan
;                     casledfiik Pascbiogove vćcve
t klfučairffllčarsf^o zalcga ššeđiinikD?
se nahs^a;              535
^Isibrožev trg štev. 9.
Ljiid@¥it Bd^Gimlli
puškar  v   Eiorovljah   (Fen-lach) na Koroškem.
se priporoča   v   izdelovanje   vaakovrstnth
pniek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pp#-đelnje stare samokresntce, sprejema vsako-vrstna popravila, ter fih točno in dobro izvršuje Vse puške so na c. kr. prcskuše-vainici in od mene preizkušene. — Hustro-39            vani oonlki zastcnj.
Slroso sciidna u\i\mi dotnaca tvrnKa.
JuveSiy slatraina.
srebrnina ter razne ure.
Popravila in nova dela po nalsiifl ceni.
Edina zaloga yr
k         z znamko Cenlki lastonj.             Ceniki zastonj.
Lud. Černe,
inveUr, trgovec z nrami  ter zapri-»cteni sođni cenilec.        234
Ljubljana, VVolfova ulica št. 3.
vseh dežela izposluje inženir                                       94
m.* ^mWHW„W^W9 ,^ g T^it>-   oblastveno a^or. in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilfersirasse št. 37.
A. Hauptmanna nasledniki
--------------LJUBLJANA. =====
Tvornica kemičnihbarv, takov in/irnežev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Suhe barire
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste: ::   firnežev,    ti ::    čopiSeV)    is s:   I a k o v )    it
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Karbolinoj
Marijin trg-št. 1.
Naslov  zadostuje;                 192
A. Zankl sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj 1_____________   Ceniki zastonj!
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
: tovarna zarezanih strešnikov s
ponudi vsako poljubno množino dvo]oo zarezanl
stresnik-zakrivač
s   s poševno obrezo in privcznim nastavkom.   ::
Bp«z odpriin navzgorl  Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše krltje streh sedanjostL
I a io poiljio lakoj ine in popis.
Spretni zastopnlki se sprcjnejo.
128 šter.
SLOVENSKI    NAROD.
Stran 9.
.Vorboten BlnepRirtschafts-
kPise DeutsGhlands/
(Spisal dr. Milko Brezigai , založila     Puttkammer   <Sc   Muhl-brecht v Berlinu,  1913.)
Zadnja »Veda« prinaša oceno goriimenovanega dela, o Kaierem treba izpregovoriti tuđi na tem me-stu nekaj besed.
Slovenec se je poda! v Berlin, studirat ondi gospodarstvo. Sad teh studij je drobna knjiga pod gorcnjiir. naslovom. Vsebina jej je v Kratkih besedah nasednja: Gospodarska zgodovina pravi, da so se raz\ijali gospodarski činitelji Nemčije od približno 1S97 naprej po gotovih pravi-lih. Ti gospodarski činitelji so slede-Či: Produkcija, uporaba in cene su-rovega železa in valjanega železa, 2. obresti denarja na berlinski borzi, 3. delavski trg, 4. stanje nemške državne banke, 5. množina menjic. Vsi ti gospodarski Činitelji so sli od leta 1895. do približno 1899 1903 na-vzgor, 1. 1900. je pa nastala gospodarska kriza zato, ker so se vsi imenovani činitelji preveč razviii, posebno pa je nesorazmerno poskočila po-raba železa. Odtlej pa do 1902 vlada na gospodarskem polju splošna depresija. Z L 1903. prične pa zopet nova konjunktura, ki konca 1907 zopet z občutno krizo. Tuđi sedaj je nastala kriza zato. ker je sel 1. 1906. gospodarski razvoj prehitro. V tein letu so se torej porodili oni elementi, ki so povzročili krizo 1. 1907. Depresija je trajala do 1. 1908., odtlej pa sledi zopet sedanja konjunKtura. Posebno natančno je opisan gospodarski razvoj 1. 1912. Iz izvajanj sledi, da so vsi gospodarski činitelji rreko-račili L 1912. normalni razvoj in da je s tem dan temelj za novo krizo, ki nastopi bržčas I. 1913 14.
Do tega zaključka je* avtor pri-šel ziasti s pomočjo posebne metode v spoznavanju razvoja, s fikcijo ta-kozvanega standard - razvoja, raz katerega opazuje faktični gospodarski položaj vsakega leta posebej. Svetovno znane kapacitete narodne-ga gospodarstva, kakor Tugan-Ba-ranovski v Peterburgu in \Yerner Sombart v Berlinu sta avtorju, roja-ku iz Doberdoba na goriškem Krasu, priznala (med drugimi!). da je prišel v svojem spisu do docela novih re-zuitatov v raziskovanju križ in ela je njegov metodični pripomoček znatno obogaćenje in velik napredtk te stroke.
Dr. M. Brezigar je sedaj iznova prekinil svojo prakso v Gorici ter odšel za nekaj mesecev na Dunaj. da studira avstrijske gospodarske raz-mere. Obetamo si, da nam napiše o njih enako studijo, kakor za Nemči-jo. ziasti pa se, da se posveti tuđi slovenskim razmeram. tako da bo koristil s svojim znanjem tuđi slovenski znanosti. Kot urednik gospo- I darskega oddeika »Vede« rmram s j ponosom poudarjatu da je pp'jatelj Brezigar eden najvažnejših sotrudni-kov. katerega bi smel bit: vesel urednik vsake velike nemške ali franeoske ekonomske revije. Slovenska, jugoslovanska znanost do dobila v njem važnega pospeševalca.
Vladimir Knaflič.
- VIjudna opozoritev. — Ne pre-gleite! — Poletno vreme je že nastalo. Izvozni zavod V. J. Havliček in brat, kopališče Podebrady, Kralj. Cesko, pošiija novo zbirko vzorcev poletnih novosti, blaga za dame in gospode, krasni zefiri, epponge, ba-tisti, deleni, belo in crem blago za obleke, platno za obleke in bordira-sto blago, pralna svila itd. Tuđi vsa-kovrstno laneno in pavolnasto manufakturno blago za vsako domač-nost in za oprave nevest, nadalje le-pi žepni robei, zagrinjala itd. Pripo-ročamo to znano reelno in solidno podietje prav posebno našim čitateljem. Vzorci in ceniki se dobivalo franko in poseben popust, če se skli-cuje na naš list.
Aluminijeva
kuhinjska poroda
hišni in športni predmeti.
fllumlnijsha družba
Dunaj, VolUeile 18.
llustrovani katalogi
gratis.     Razpošilja
se od K4O— naprej
poštnine   prosto.
A. KUMST
Llnbllau Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega iidelka za daat*, gospode 1b otroke Je vedno ma iibero.
Vsakršna naroćila se  izvršujejo točno in
po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in
zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilib naj
se blagoroli vzorce poslati.        40
Pozor!        Pozor!
Dobro blago se samo hvali!
Kupite le dobar glasovir in ne dajte se begati po kričeči reklami trgovcev, ki imajo instrumente v komisiji in ki manj vredno blago na vse pretege hva-lijo, da dosežejo večjl đobiček. Jaz ne trgujem v komisiji, imam le prrovrstno blago in kupujem le za gotov denar, ker se le na tak način more dobro robo po nizki ceni prodati. Jamčim pis-Bleao 10 let za  dobro kakovost svojih instru-
mentov. Cgla&evan'e ter popravila  vseh sistemov izvršujem solidno in r<.£uaam ceno.
r
U. I. JOMJLil
kOBce^ijoĐiraol iglaseniet in trgovei glamriijei v Ljubljani, Poljanska c. 13.
Josip Stupica
jermenar in  sedlar
v Ljubljani,  Slomškova ulica št. 6,
Priporočam   svojo   bogato   zalogo   najrazličnejših
koniskih oprav
■              krasno opremljene    =====
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalomi, kakor tuđi vse
drug;e v sedlarsko obrt spadajoče potreb-
s: ščine, že obrabljene vozove in e:
'      konjske   oprave.    ———
Mi i liim!
lastonj
dobi vsak 1 ploš čo in   200   igel, ako naenkrat na-:: roči 6 ploŠč. ::
s   :2£ & s» t o ra. J   :
dobi vsakdo 1  album m 200 igei. ako
nsenkrat naroči   10 plosč Gramofoni že od 21 K na-?*ej Avtomaii že od 30 K nii.3?*ej
tuđi ca prav primerne ciesećne oi roke.
Posebno ugodni nakup za gz. qostil- :arje. Vsa popravila gramofonov izvikujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Freprodajalci dcbljo popust.
Zahtevajte cenik, pošijem ga zastonj.
Fi8. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
feiaiii trgovina
F                        &                I
finih
ročnih del
TONI JADER
v Ljablfaal, Židovska  ulica  fttev.  5.
Predtiskarija
Tamburiranje Montiranje  :-: | Plisiranje :-:   :-:
SPIJK I«
za fotografsko obrt.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 2015
No ta rij at na deželi
Vstop  1. julija t. 1.  Vse drugo pismeno.
Ponudbe   ped   „Ne tari jat 202411   na
upravništvo »Sloveaskega Naroda«. 2024
ZajamčeiB uspeli
ali deaar nazaj.
Zdravnlški iz^az
o izvrainem  učinku.
mm, Wi p
dobite ob rabi med.
dr. $. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, jjar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pusica K 3, velika pršića, zadostna za uspeh K 8— Kazpošiljanje strogo diskretno.         1575
Kos dr. I. Rix. laboratorij. Dunaj II., Eerg^asse 17 E
2aloge v Ljubljani i Lekarna pri „Z!a-tem jelenu1*,   drogeriji   Kane   in   „Adrija".
Pozor kolesarji!
Jlamcsto K120 samo kron 89.
Franko  na vsako postajo.
V reklamne namene razposljem 200 novih svetovno znamenitih grs*kih dvokoles model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednirn prostim tekom K 95-— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40'— naprej. Nova čvrsta guma po K 5—. 6"—, 7"—, 8'—, zračne cevi po K 3'—, 4*—, 5"—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in ponikkmje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokoiesa naplačila K 20-—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisivanje.          1069
Tvomiško  skladišče  dvokoles  in  šivalnih strojev
A.  Weissberg9   Dunaj   13.
Uatere Boaaustrasse štev. 23 ili
Že odi   9. 1863   sijajno   preizkušeno
Bergerjevo meilicinsls0
kotranovo milo
tvrdke O. HELL & COMP.
priporoč »no od najodličnej^ih zdravniltov,  se v skoro   vseh cvrops1:;h   državah s ftijajnim   uspehom   rabi   proti
izpuščajem  vsake vrste
z'a«'i   proii   kt   ni'1-' 'n  i-;  !r;n cm    13   ^'.-.vi  in   parazit?rn:~i
i7-M]<^r4JeTn.   Eergerlfivo kotranovo   milo   ohseca   40 od-
stotkav lesrtcga kotrana in se bisfveno razlikuje od vseh
drugih  kotranovih mil,  kar jih priđe na trg.
Pri    trdovratnih   boleznih   se   obrnite    1»   jako   učinkovito
Ber^erjevo    kotranovo - žvepleno    milo.
mi!ej£e   kofraaoro   mCo za   odstranitev   vseli   nefiislosfi
poltl,  rr'ifi  irr>u*ć»jem na koži in na  e'^vi  pri  otrok h    fer
kot nrprckosljivo kosmetič^n   omi val do   in kopaiao milo
za vsakdanio rabo !-- :
Berfjerjevo  glicerinovo-lcotranovo   milo.
Za radikalno rdraT-ljenie proti  izpad&nju laa   in   boleznim lasliSa tah.mo
Ber^erjevo    teleoče     kotranovo     milo.
Irvrstne tispehe kot   odličn-*   kožna   sredstva   dosex»jo  nadalje Btrgerjeva mrdicinalna  adi brex kotrana:
Bergerjevo  horaksovo   milo
proti ogrc«m, pegam in prličena   ter   koiti^ozicrje z hen-
cotm,  žveplom,  rvftplenim   tnlekoTn,    naltolom    in    timolom
in druga t broiuri priporočana.
Cena komadu vsaka mit 70 h 1 ^ vt<**c^ ^aV navodUom vred.   Z^Vitevajte   pri   na-         ^yCg^*S^> ^
kuT-i'i izr>-cno Borgcr^eva kotranova ^^S K^H mila in borajesova mila in gl^jte n» tu ^P^ «/*.!?- ^K vpodobljeno   var«tvno   znamVo in ht         L      «^. r^    Jk
r^l^a   »toieči  po ]pi»   firme S. BaU *        ''^^-—^,, _*^**
Cmb«.   na    v«ii:i   rtiketi.    -        X2^fr sfs?   ^
OdfUtovarto % častno  d'plomo       ^r57/'/y!^/>,        ^
na Dtinaju leta 1R-3 in z zlato ^^ ^^^gp ■vefnjo   v   Par-zn    leta    1 !)<)•-       ——                         IM                r
Dobiva se po vseb lekarnah in zadevaib trgovinah.
Na debelo:                      1383
6. Bell A Comp., Dnnaj, I.( Blberstrasse 3.
V I jubliani se dobiva v lekarnah: Milana  Lenstka   dedlčl,   Ph.   Mr.   Josi^ Čiimar,   J.   IWayr,   ft. Piccoli    Ubald pl. Trnk6ciy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem
V v«Uk«M amasta mm Koroikam sa preda
Mrm«i prtvstrt|a doaraćlh o»l«ktOT no-
Tozgraidaia najemninska      1930
v novem deiu mesta, brez konkurence blizo nove glavne po?:c. Navlačila 15—2000'J K. Dopisi    pod    „Bodoćnost   100 1930"    na
upravništvo »Slovenskdga  Naroda«*
Odda se vožnja
30G0   kubičnih   metrov   okroglega   in
tesanfga   lesa   iz   ^ozda   na  kolodvor,
po dobr.h potih.            196/
Vpra^anja na upravništvo »SI. Naroda«.
ozdravi brez vbrizganja pri l go^podih in damah vse bo-1 lezni spolevil, iztok, kapa-1 vico, bolezni v mehurju, kjer w drugi    poinočki    odpovedo.
ii     * i   u      r
HOF^lH§ - llfalfiOD
liuiilO! IJiupI!
Škatlja  (ICO kom.) K  5'—.  2 Škatlji za 13        eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta LsSoraloirs u Mili Oiiinipsa Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna ffiarialiill, Mim\i W- Uat Ferenc-ter 23
po povzetja ali ako se znesek posije napre.
Štev. 328                                                  2029
Vabilo
na •          1     •         f  v     •        »
Okr. m\\\m in firaniloice v Škofji Lokl,
rerjlstr.  zadrGga z neornefeno zavezo,
ki se bo vršil
¥ terek,   dne 17,  [unija 1923  ob t 6.   uri   zvečer   v   sejni   dvorani tekajšnjega   ^Oasilne^a   domasc.
DNEVNI RED:
1.  Sprememba pravil.
2.  Slučajni predtogi po § 36 pravil.
Opomba:   V   slučaju   nesklepčnosti  se I  obenem   razoiše   drug   občni   zbor   pol   ure pozneje v istem kraju   in  z istim  dnevnim redom, kateri pa srne brezpogojno sklepati.
V Škofji Loki, 5. junija 1913.
Načelstvo.
Triplav-RekOFiE in Im-IM
z najnovejšimi slovenskim! posnetki
so   izŠle in   se  dobe v
:: atelje ju za gramofone ::
Sodna   islica  št. 5.
!la;yet]a zaloga godbeslb aitamatov in granioioeov.
Cenj.gg.gostilnčarjem posojnjem godbene av tomate brei vsakega plačila io dajem šs od nabranega denarja od-stotke. — Kdor rabi tedaj avtomat naj se zglasi — tadi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam naj-::    novejših plošć.   n
Josip Pirlevec, krolač na Opčini pri Trstu sprejme takol 2032
l&mm ijfpnfa
f,UIUlljyU ULbllLU.
Jsfi?n! ticano
iz poštene družine za pekovsko obrt obenem se Iahko priuči nekoliko slaš-čicarske obrti. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.        2030
^frilni k r 3 i p u n i sinpnf i
JiUill! Uilljbilll UIJCIIll
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoijenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod ,,EV5ERKUR", Brno, Neugasse Nr.  2O-       1602
Toplice, kopališče cesarja Franca Jožefa — LaŠki trg.
Postaja brzovlaka, najtoplejši vrelec Štajerske, enakega učinka kakor Gastein s stalnim dotokom,  torej   zvi&ana   radloahtivlteta,
veliki zdravilni vspehi, gozdovita pokrajina,
tuđi   ravna   izprehajališča.   Ob  veliki   seziji
vsak   dan   vojaški    koncert,   civilne   cene.
Prospekti   zastonj.             2021
II      V
nad   70 m3,                 2029
naprođaj   v   Trnovem   v   Ljubljani, Več pove Val. Gregorc v Mengšu.
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se   na   zahtevanje   tuđi   na   dom.     257
Parna žaga SCA6NETTI, za skladi&čem državne ga kolodvora.
Pege
1 in vse napake polti, ogrce, rdečo raskavo kožo, ćelo gube odrravi samo in edino dr. A. Riz Pasta Pompa-donr v malo dneh. Oblastveno preiskano in spoznano za zar. neškodljivo. Od mnogih profesorjev in zdrav-nikov najbolje pripotočeno. Ob neučinku denar nazaj Poizkusna škatlia K 1*—, velika K 3— Sos. dr. A. Riz, laboratorij, Dana! S3K-I Berggasse 17.E. Zaloge v Ljubljani:
Lekarna   pri   „Zlatom  Jelenu",
drogerija  A. Kane in drogerija
„Adrfa".              2022
G. Flux
«- Gosposka Klica 4, tm
I nadstropje, levo.           2023
Uradno dovoljena, ie 20 let obsto« ječa na]stareiša ljubljanska
posredevalnica stanovao] in služeb
išče nujno:
je   v    udobnost    cenj.    občinstva   zopet   v
sredižču   mesta. s     Priporoča in namešča le boljše     ::
službe iajote vsake ni
kakor
privatno trgovsko in gostllniško osobja
Izbira raxlićnih služeb, ziasti za lensk©
Vestna in kolikor motno hitra postretba
zagotovljenau
Pri vnanjih rprašanjih se prosi maraka za ođgOTor.
Specijalna modna in šporlna trgovina za gospode in dečke
S.fflette
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3.
Sfamniki, klobuki, čepiće . kravate, modno ;;    perilo itd. itd.    ;:
Vse športne potrebščine za te-niSj lov, turistiko in telovadbo.
-     Stms Td
feL
SLOVENSKI   NAROD.
128 štev.
Userlco obllž za turiste.
Zahtcvajte pri otkupu veđno izrecno Laserjev obliž za turiste
po K 1*20 najboljle in najz&nesljivejSe sredstvo proti kurjim učesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah, Glavna zaloga L. Schwenk, lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Luserjeve originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost  Luserjevega obliža za turiste. — Pozor pred ponaredbami.
Prate se v St VUhi na* Mmkljaae
posestvo
obstoječe it hišice in orala zemlje. —
Bojsvese na Sr. Petra cesti 14 v proda jalni.
1966
M jato noodnimi mooji a sida takoj
gojtilna
t mosta na Notranjskem.
Informacije v upravništvu »SL Naroda«.
2031
Cigaretni papir in stročaice JTTOili"
^^= se hvalita sama in ne potrebujeta reklame. ^^=
i se goina v Dali,
takoj, s koncesijo in opravo,
nafraje sa deieli.
VpraŠanja  pod „F. M. 100M  na
up ravniUvo »Slov. Naroda«.            2C08
W     b       šJ   * J   " I
1 -f^V klik
[ vozno kolo
k     je triurapf avstr. indu-/ I     strije voznih koles.. I     Brez  konkurence.
I     _p                *     N^ka cera. Pro-./
Ey riaja samo : Ana Gorec, špe-v,
P^  ciaina trgovina s kolesi in •
ynftitfn K*. Ljafrti«. lirijt Tirniji asti š!ct. 14 (Pri wm juti).
Pftism slile
prodaja in razposilja
: po poštnem povzetju  :
\i tat v ijoSlii.
Cena sliki 5 kron.
Otvoritev kopališča!
Naznanjam slavnemu občinstvu,                       2025
da otvorim v nedeljo, dne 8. Jnnija t L
na Laverci kopališče
popolnoma moderno urejeno s kabinami, vse betonirano in z naravno čisto vodo ter zelo snažno.
Slavnemu   občinstvu   se   vljudno   priporočam  z velespoŠtovanjem
Ivan Ogrin.
!! 500 kron!!
Vam plačam, ako Vam moj  uničevalec ko-rena mazilo »Ria« ne odstrani brez   bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiščancev Lonček  z  jamstvenim  pismom  1 krono. —
lami. Krtice (fasrJua) L Puifacb 12 64, Đgrsko.
616
Kapijo u U \MM a dobro oiuaojeiii
gostilni&ki         1937
stoli in miže
ev. tuđi druge gostilniške   potrebščine. Naslov : „B. K." poštno ležečet Ljubljana.
V Ameriko in Kanado
CUNARD LINE.
Ivernia iz Trsta dne 18. jonija 1913. Saionia iz Trsta dne 6. ja lija 1913. Paunom* iz Trsta dne 20. julija 1911 Iz Liverpola t
Campania dne 7. jnnija, 28. jonija 36. jnlfja 16. avgnsta 1913.
Caronia Une 14. jonija. 19 julija, 26. avgusta
1913.
Manretania dne 2!. janija, 12. jalija, 9. av-gnsta, 30. av^nsta 1913.
Carinama dne 5. jalija, 12. avgnsta, 9. septembre. 18, oktobra 1913.
Lositaoia dne 2. in 23. avgnsta, 13. septembra, 4. oktobra,  1913.
=    Pojasnila, vozne karte:    =
Andrej Od!asekt Ljubljana, SlomSkova ul. 25
Dunaj I., Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8, eri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: III. razred Trst-New York: za v Kanado po-tujoče K 120 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo.
ItadloaktlTito    termalno    kopaliftče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1.  maja do 1.  oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30.000 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neural^iji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močv£m6 kopelL Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-čije.  Prospekte   in  pojasnila daje brezplaČno kopališka uprava.      117S
(pri Besenčanu in pri Presničevem mlinu) na Okrajni cesti Litija Kresntce
na 4286 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale   potom javne  ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali dopla-čila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne vsote naj se predlože
do 23. junija t. 1. ob 11. dopoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti   kolkovane s kolkom   za   eno  krono,   dc-
poslati je zapečatene z napisom: „Ponađba za prevzetje cjrađbe mostov pri Besenčanu in Presničevem mlinu na okr. cesti Litija-Kresnice".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Ražen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroŠkov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
DeŽelni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo po-nudbeno razpravo.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled ob uradnih urah v de-želnem stavbnem uradu, Turjaški trg Št 4.
Od  dež.  odbora kranjskega
•               v Ljubljani, dne 4. junija 1913.
Stanje denarnib vlog na knj. in tek. račun 3!. dec 1912:
::         K 214,160.979-—.         ::
O. Ur.
priv«
Stanje denamih vlog na hran. knjižice 31. maja 1913:
u         K 69,842.871-—.         h
I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
I   Centrala na tanaja. — Ustanovljena 1864. — 29 podnšnk.     Vogal Marijin tig-SV. Petra CBSta (V Dili jRJtDraZIODi Generali").                            DelniSki kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denamih vlog na hranilne knjižice trez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stov2n;em. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje TredaottnJh paptrjev strogo v okviru uradnih kurznih poročii.   —   Shranjevanje in opravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrSevanje borznih naroćil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla-čevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predaiov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l'Stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplaćlla In nakazila v Ameriko In iz Amerike.               166-,
Ustmena in pis«n«aa pojasnila in nasveti o vseh « banćno s*roko   spadajočih transakcijah tsekdar brezplačno.        BV   Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon štev. 41.
IviU-t> 1 i£tti.»Is:gl  kreditna  t30.1n.l5:«.
Ljubljana, Stritarjeva ul. 2. — Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
I. avstrijska drž. razredna loterija.
Kot znano iz časopisov, je bil pred par dnevi sanltcijoniran zakon o ustaoovitvi avstr.-drlavne. razredne loterije,  dočim  se bode ustavila polagon-a  sedanja,  takozvana  mala Jotf rija.
Vsako leto bodeta prirejeni 2 razredni loteriji, obsegajoči vsa ka 100.000 srečk, femed katerih se mora izžrebati 50.000 Sre6k, tako. da je izžrebana vsaka druga srećka z dobitkom.
Ćela srećka kode stala K 200"—, plačljivih v 5Uh obraklta (razredih) li K 40'—f
poleg tega pa se bodo izdale tuđi četrtinke (k K 50'—) in osminke  a ^K 25'—).
Prvo žrebanje se vrši že L novembra 1913.
V prvem razredu je največji dobitek K 60.OOO-—, v dru »em K 7O.OOO«—, v tretjem K 8O.OOO*—| v četrtem K 1OO-OOO-—9 v petem K 300*000-— in posebna premija K 7OO-OOO-—, skupno torej  K 1,000.000-—.
Poleg teh olavnih dobitkov je pa določeno tuđi mnogo drugih velikih dobitkov a K 50 00O—, K 60.00Cr—, K 100.000—, K 200.000—.
Z ozir^m na to, da je edina pri nas dovoljena razredna loterija in ta pod izredno ugodnim! pogoji (vsaka drufa srećka mora Wti llirebana) je umevno, da je že sedaj zanimanje za te srećke zelo veliko.
Zlasti priporočljivo jet da se zdruli veČ oseby ki si nakupijo večje število srečk, tako, da vsak član družbe sodeluje pri večjem številu srečk.
•a tamoremo nposlatii vsakemn p. t Interesentu pravočasno odnosne prospekte, iatf pojasnila L t d., prosimo ie sedajv Izpolnitl predloženi izrezek In ga poslati na naš naslov. Ta pritlasnlea fe sa vsakega brezobvezna In se tore| tuđi lahko prekllio os. spreienl.                                                                                   2036
Lililfl bil tia v Lili
Stritarjeva ulica St. 2.
po&nunicc v Spljeta, Cclovcn, Crstu, Sarajevo, Qorid in Celjn.
Podpiaani bi kupili
____ kom. »rečk I. avatrijake drž. razredne loterije
h K 2OO-— (o«U)
h K BO-—  (6«ft*-tlnktt)
± K 25— (o*mi*ke)
ter prosi za prospekt ia druge tiskovine.
Ime   in   naslov   (čitljivo)
128 štev.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran II.
Cirkvenlca
^^aa^^aa^a?   ■■■•■■■ja—aal'aT   H^^^HI^^V   wlBWB*»^B^™'™™^™**™*^r*"   H^^vpB   V   iP*J**» aaV V BasVa^V im|||lH  iMŠMMrfH   AB*Aftl*ai   ■ BalfkiAMtal  *flflk*M   ■*<  tl«h
i: Eldorado za slabotna otroke. ::
Hataata« prospekte ia »«!—»■ *■!• iđmlllika kOMUlfa.
Klali) .zlniiliHt in irska kopališče
mm- pri Reki ob Adriji. -?mh
Dr. Dnton Schwab.
(K dr. Antona Schwaba večeru Celj-
skega pevskega društva, dne 8. juni-
ja 1913.)
Spisal Vinko V o š n j A k.
Po dolgem spanju Celjskega ffcvskega društva zopet življenje! Vsa glasba je počivala, kakor bi ne bilo več slovenske pesmi. A zopet smo vstali. 2e na občnem zboru se je sklenilo priredki velik koncert iz-ključno dr. Anton Schwabovih pesmi. Vzroki za to so nam bili, ker ima gospod doktor največ zaslug za društvo in ker je kot skladatelj eden onih. ki ga pozna vsa Slovenija, le ožjemu krogu celjskernu je tuj. Mislimo, da izpolnimo s tem svojo častno dolžnost.
Da se pa obiskovalci koncerta seznanijo s človekom in skladateljem — v to naj služijo naslednje vr-stice.
L
Iz njegovega življenja.
Vzemi brašno in potno palico in hajdi tja po beli cesarski cesti proti Ljubljani. Lepe kraje in rodovitna polja srečavaš ob poti in če pri Sa-vinjskem mostu kreneš na levo, za-smeji se ti od zelenja obdari^ grad Prebold in poleg njega vas Št. Pa-vel pri Preboldu. V tej vaši se je ro-dil 7. januarja 1S6S. 1. naš skladatelj kot sin usnjarja in posestnika. Zani-mivo je, da so bili vsi njegovi pred-niki: praded, ded in oče krščeni na ime Anton in vsi naseljeni v Št. Pav-lu najmanj od leta 17S0. naprej. kar je razvidno iz knjige župnega urada in ni toraj o njegovem slovenskem pokolenju nikakega dvoma. Svojo muzikalično nadarjenost podedoval je po svoji materi, dočim oče ni imel posluha. Nadarjenost je kazal že v zgodni mladosti, že kot petletni fan-tek je rad prepeval, posebno tisto-le:
»Hitro, hitro ljuba mati. piškam moram jesti dati, Dajte piškam prošeka itd.«-------
Ljudje so ga radi poslušali, postavili so ga večkrat na mizo in imenovali v šali inalega >opernega pev-ca<-. Učil bi se rad kakega instrumenta. A vse prošnje, naj mu kupijo starši kake gosli, bile so zaman. Enkrat pa je mislil, da je že blizu uresničenja svojih srčnih želj. Pri nadučiteljevih so obhajali božično drevo. NavzoČ je bil tuđi naš mali Tonček. Pod dreveseem bile so lepe gosli! Cegave so? o tem Tonček ni pomišljal dolgo — njegove!    nemo-
goče koga drugega------pa jih je kar
vzel. A huda je bila prevara — na-menjene so bile nadučiteljevemu sinu. A Tonček ni obupal. Izdelal si je gosli sam. Izrezal jih je iz tenkih desk in napel nanje > strune , katere je kupil v trgovini Zanier. Na te gosli je brenkal in prepeval cei abeeednik. Čutil pa je, da te gosli vendar ne ustrezajo v vsakem oziru. Zatorej je napravil kmalu druge; večje in manj-še in vse njegovo čustvovanje bilo je pri teh »goslih•-. Nekoč paf ko priđe iz sole — ne najde več svojih ljubih godal — pekli so kruh in porabili za kurjavo tuđi ljubljene gosli, rekoč da je na te gosli Tonček čisto ne-umen«. To je bila že v zgodnji mladosti ena onih ovir, katerih je bilo se pozneje vse polno in vsled katerih g. skladatel} ni imel skoro nobe-nega muzikalnega pouka, bodisi v kakem instrumentu, bodisi v teoriji in je še danes skoro izključno samouk, navezan le na to, kar mu je Bog poklonil.
Njegova edina glasbena izobrazba v otroški in mladeniški dobi je bilo petie, v kolikor se ga je učilo v St. Pavlu v ljudski soli m v gimnaziji v Celju — citre pa se je naučil sam. Podedoval jih je kot sedmošolec po svoji sestri in postal tako srečen Iastnik vsaj enega muzikaličnega instrumenta! Postavil je na note pe-sem: Tam za goro ter se je je naučil v prilično dveh mesecih brez sole in brez učitelja. Za citre je zložil blizu 200 komadov, večinoma transkripcije slov. narodnih pesmi, ki so se pa večinoma pogubile. Da se kdo citre nauči sam, ni nič čudnega in se zgodi vsak dan, a da bi kdo najpoprej za citre spisal note popolnoma pravilno in sele nato pričel s podukom, je ne-kaj nenavadnega. To pa je bilo gosp. skladatelju mogoče le, ker je razpo-lagal že z znanjem generalbasa! A tuđi tega je iznašel na novo sam ter ima deloma še danes svojo samo-stojno terminologijo. Sovodstvo po-sameznih akordov in vrednosti to nov   istih in način njih zapletanja Je
studiral na originalni način s pomoč-jo geometričnih figur, katere je risal v takozvani »kvintni cirkelj«.
Kako se je g. skladatelj učil, naj bo v ilustracijo naslednje:
Srcna njegova želja je bila vglasbiti kak moški zbor. Anofiziral je pesmi in s pomočjo že omenjene-ga kvintnega cirkeljna iznašel po različnih kombinacijah ves general-bas. Prvo pesem, katero je harmoni-ziral, je bila: Jaz sem 'na ženska zakonska. Harmonizacijo je pokazal gimnazijskemu učitelju petja Weissu, ki jo je našel dokaj pravilno, samo najnižji peti glas, ki je oktava se-kund-tenorja, rnu je odpravil, torej takozvani ^šusterbas«. Videl je od takrat, da je najnižji glas v harmonizaciji nekak temelj ćele harmonije in da ima vsaka najbolj priprosta pesem dva taka temeljna (tonika in do-minanta.) To je bil za njega nov za-klad za preiskavanje harmonije. Ta dvaakordna postava v pesmih mu je tako ugajala, da se je čudil, čemu igrajo ljudje na drug način in ne samo s tema dvema temeljema. S tem priprostim načinom se je pečal, kakor mi je pravil sam, dve leti. Sča-soma pa je spoznal, da je ta okvir preozek in da se v isti pesmi da po-rabiti prav krasno še tretji temelj (subdominanta), dalje, da se prav krasno lahko modelira v druge to-novske načine. In tako je šio naprej ------
Kot abiturijent je hannoniziral narodne pesmi že povsem pravilno in ustanovit je v St. Pavlu kvartet, pri katerem so bile večinoma vse harmonizacije njegove. Zložil je tuđi več šaljivih kupletov k ljudskim igram. Skladbo: Sinoči je pela kot slavček lepo — ki je objavljena v publikacijah Olasbene Matice; nesel jo je kot medicinec prvega letnika k ur. Benjaminu Ipavicu. Ipavic ga ni sprejel posebno prijazno, najbrže so ga mladi nadebudni skladateljčki prepogosto nadlegovali, a ko je po-gledal to partituro, sđ mu je zjasnil obraz in šla sta h kiavirju in Benja-min je igral to pesem tako divno, da je bil mladi medicinec ves zavzet in očaran. Ipavci so bili dr. Schuabu sploh vzor. 2e v prvih razredih gimnazije je večkrat izrazil željo vi-deti Gustava Ipavica, a ta sreča mu je bila dana sele v 4. razredu ob pri-liki izleta v St. Juri. Ob tej priliki je naš nepozabni Gustav izrekal fantom te-le besede: Boje slovenske troboi-nice naj nam bodo vzor! Cisto kakor belo bodi vaše poštenje, modro bodi vaše ravnanje in goreče kakor rdeca barva bodi ljubav do vaše domovine. G. dr. Schwab mi je pravil, slišati te krilate besede, bila je slast in Gustav je postal njegov ideal, re-dosežen ideal, nekak cilj in trdna smer v bođočnost.
Kot diletant je mnogokrat opa-zoval, da česar so se izučeni muziki učili, a nišo znali — se je on naučil sam in znal. Tako je na pr. vndil v Ljubljani peddesetglavni tamburaski zbor in kazal prijeme na bugarin. katere mu ni nihče pokazal in katere je našel zgolj na podlagi teoretičnega raziskavania.
Bil je tuđi pevovodja akaduTiič-nega društva *Triglava-< v Gradcu, kjer je podučeval brez vsakega instrumenta. Takrat je harmoniziral za tamburaški zbor ćelo vrsto skladb, od katerih je ugajala najbolj: Se stol-pa sem mi zvon đoni — ki ji je do-dejal ntkak postludij z v daljini umi-rajočim glasovi. Odkar je Benjamin Ipavic sliša! to skladbo, je bilo med njima najprisrčnejše razmerje — in radevolje mu je bil vedno na razpo-lago v muzikalnih stvareh.
Prave strokovne izobrazbe pa do tega časa ni imel. Sele, ko je leta 1900 obiskaval na Dunaju zobo-zdravniški kurs, seznanil se je s prijateljskim krogom, v katerem sta biia tuđi Oton Zupančič in Anton La-jovic, člani tega kroga so se imenovali >jaJeni« (belokranjski: jelen), Zupančič je tuđi Schwaba imenoval ^jalena«. Takrat še ti »Jeleni« nišo bili bogvekaj znani, a danes so vsi priznani pesniki in skladatelji. Skladatelji tega kroga so izvrstni sotrud-niki »Novih Akordov«.
Anton Lajovic je bil tišti, ki je napeljal dr. Scwaba k samostojnosti, karajoč strogo vse, kar je bilo napravljeno samo s srcem, ne pa tuđi z umom. Od njega ima g. dr. Schwab edino strokovno izobrazbo in zatr-juje, da ostane Lajovcu tuđi hvale-žen, in zatrjuje, da bi brez njega ne prišel v javnost.
Razmerje z Zupančičem pa se je razvilo takole. Prvi vtisk njegovih pesmi nanj ni bil najboljši.   Sele, ko
je nekoč slišal Rakoža recitirati neko njegovo pesem, odprl se mu je, kakor pravi »nov svet«, svet, ki ga še tlosedaj ni poznah Bilo mu je srčno hrepenenje, saj eno teh pesmi uglas-biti. Vsi poizkusi so se pa izjalovili. Končno pa, ko se je vglobil v dušo tega pesnika velikana, uglasbil je »Dobro jutro« (Zarja) — »Večer na morju in druge, ki so gotovo njegove najlepše — in ki imajo svoj naravni izvor od navdušenosti do Zupan-čiča in njegove    razkošne fantazije.
Tuko nekako je bila umetniška pot našega Schwafl)a. — A danes je mož, cei mož, ponosna je nanj domovina slovenska! Naj romajo njegove pesrni tja v najvišjo gorsko vas, naj navdušujejo ljudi v teh krutih časih življenja za domovino slovensko in ubogi naš narod.
Pozabiti pa ne smemo, da je njegova ljubezniva soproga Tončka vplivala nanj z isto silo kot drugi, kajti njen fin umetniški okus je večkrat odločujoč za moža. Tuđi ona si je postavila skromen. a trajen spomenik v povestnici slovenskega kultu rnega boja.
Milino pajtoliša ostna vođa svela.
Za otroške bolezni
od zdravnikov prav rada priporočena. ^"*             —' " m~~             naravna
—"----       alkalična kislina
Ob želodCnf kislini
Skrofeljnih. rachitis oteklosti žlez
katarjih
oslovskem kašlju. Za!ofe v Ljubljani: Mihael Rastner, Peier Lassnik in fl. Sarabon
Knaaaaaa^^^sS^^' -.^^^^aa^^B^Haaaaaal
BaKdBaHBnSBaBaaiBaai
najnovejsa čokolada

Proti            22
zoDofioln in gnjili ion
izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
kl utrdi dlesno In oitttraiii«|« neprijetno sapo iz nst
1 iteklenica z naTOdllom 1 kroao.
Deželna lekarna Milana Leusteka
▼ Liubllaai, Reslfeva cesta fttov. t
pole^ Franc Joiefovega jabllejncpa mosta. V tej lekarnl dobivajo idnvila tuđi člui boliiškibblagajnjat.železnke^ckr.tobaćie tovarne  in okr. bol. blagajne v Ljibljani.
Meluaine-mstaa In zobna voda.
Sunja,   Hrvaško,   22.   februarja   190a
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, poSIjite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče aatlMptlčBe ai«imsiM«-aate« vohmm vod«, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobohol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporocat
Spoštovanjem Mato Kaurinovlć, kr. po5tc roeitar
V lepem in prometnem kraju na Gorenjskem,
tik fame cerkve in tik kolodvora,
so da v Balom za voc lot ali proda
dobro vpeljana                 1993
mizarska ddavnica
pripravna   tuđi   za   vsako   drugo   obrt   — Naslov   pove   upravništvo   »Slov.   Naroda«.
tfcudUn/
Najbolje za zob*
Sve tuj em Vam,
1318                        da si ogledate,
predno si kupite kolo, najnovejŠe modele svetovno znanih
voznih koles
Helical-Premier
Krasen katalog zastonj. ------- Zastopnika:  ■
A. Cerar, Domžale, Mat. Rozman, Stožice.
Pozor vrtnarji in gosHIničarjt!
Ha prodaj so         1887
stavbne parcele
v blizini pokopališča pri Sv. Križu, Cesta med hmelniki v Ljubljani. Pojasnila daje
Fr. Kunaver, kamnosek fstotam.
Vsakovrstne
od priprosti!! do nf moji
priporoča                 1840
tovarnar slamidkoir
v Mi pošta Doiale uri Liu&ljenL
Cene primemo nizke.
Pozor!                   Pozor!
DroŽŽ (Presžerm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50°/0 boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato
jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem  cenjenih  naročil  in beležim S spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož       3^7 v korist družbi sv. Cirila in jVEetoda.
Podpirajfe domačo industrijo!
Stare nogavice se ceno pođpletnjejo I
Franc Kos
Ijubljana, SoSna ulica.
* Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebaf obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje   itd.   na   drobno   in na debelo.
[                      Šivaln« stroji od 70 kroa napref.
I Pletilni stroj pa ent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dobe- zasl ižek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
'     Ker delam br iz agentov,   so cene veliko   nižje«
Novi B^FSOFl' 3Um'icv
zatemni vse druge.
Stanovitnejši od usnja,   Elastičen.  Varuje  živce in  hrbtni  mozekl 2017                                   Bersonvrerke, Dunaj VI«
[^olc$arji, zal^teuajte
v lastnem   interesu  nemudoma  brezplaČOO In po&t« Dine prOttO prvi   slOTOnsU pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgoviDah   in   uvideli   bos te,   da   vodimo   pTVOVTStllO
blago   po  najniijih,   brezkonkurenčnlh   oenah.
Karei Cameraik t Ko. LiubJjana. Đunaiska usta 9-12.
Spinai ttnrn s koksi, iftvji, n\%mM\ ■ pisaBiziiii dcli, nlnitM Wmiu ia ginit
Stru li
SLOVENSKI   NAROD.
l'28 štev.
Galanterist
dobro izvežbana moć,            1W
se sprcjme tako] ali kasnele.
Samo dobre,   tzrežbane moći blagovolijo  poslati   ponudbe   do   15. t. m. tvrdki
A. Adamič v Kranju.
PRVA KRANJSKA MEDICU DROGERIJA
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
Oblastveno koncesiioniraDa prodaji strnpav.
Ustanovljena leta 1897«
$nt©n Kanc
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago.              Ceniki na razpolago.
Pod Najv. pokroviteljstvom Nfeg. ces. ia krali.  Visokosti prefasnega gcsp. nadvojvode Fraaa Ferdinanda Antr.-Este.
liiiska Jadranska razsfava
Dunaj 1Q13 C. kr. Prator                     Ma|-Oktober
Odprto od 10. dopoldne do 2. popoldne.
mm"    štoalni stroj
2O. stoletja in Sivalni stroj za wse obrtne namsnd Sobe se ie v ca&ili proflafaliilcah s izreskom ,S' ali pa po nasili zastopnlkiH. Singer    «7«».    d^lam.    da*.   «lwalnil&    strofeir,
Ljabliana, Sr. Petra cesta št. 4, — Kranf, Glavni trg st 119. — Noto mesto, hiša lekarne Bergmann. — Kočevje, Glavni trg 79.
Pozor pred zaazenol Vsi od drug:h prodajalcev pod imenom »Singer« ponujani stroji so narejeni po enem naSih najstarejših strojev, ki po konstrukciji, delo-zmožnosti in tramosti dale* zastaja za naSimi sistemi Sivalnih strojev. — Na cenj. vprasasfa vsa&o zateljeno pojasnilo. — Vzorci za vezenje, krpanje in
šivanje zastonj in poštnine prosto.                               1363
Potnlki v Severao in Južna Amerika
se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi
Mo-Diian
Trst — New Tork, Buenos Aires, Rio de Janerio, Santos itd.
z   najflovejšimi   brzoparniki   z   drena   vijskoma, električno razsvetJjavo. brezžičoiai brzojivom. na katerih  je  za vsakega  potnika  preskrbljeno, da === dobi dcvolj domaće hrane z Tjnom, svež krah. posteljo, kopelj itd.           ■
OĐSOD P&SIIIKOT: T Imm Amentio nali seboto. i Južne Amerilo nakit U Uni.
ftžaja iz Trsta v Rasadts: (Portlanl Qoebcc liootreal) isaki mesn rakrat. Ceaa 120 I
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno io prodaja vozne liste glavni zastopoik za
Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
lovi iDob in mm u veli.
Naš lovfttoc mih na ▼•Ulio „UMrrcIcfcf
je vsled izborne konstrukcije edini aparat, ki muh ne prlTaJII in vjame samo posamezno nago na ▼•liko. „Unarrrtcfcf je vsled v«UJuuaak«ga uspeha pri loTl|«n|a neutrpljiv za gosti Ine, hotele, bolnilnice, pekarnic«, mesarije, klkvce, slaSči-čarje, mlekarne, hleve ter za vsako kuhinjo in za vsako stanovanje. En kom?d z navodilom stane K l'OO, 3 komad! z navodilom K S-—.
Nal lujnovejšt pai«ntei Ufte MtfkOt ie vsled izborne konstrukcije in najnovejSega iz-ĐoljSanega mehanizma najzanestjivejte sredstvo za popolno uničenje Murkov. V|aam# 4q 1OOO ftćmrkov «a# no4. Patentni lovec ičurkov z navodilom stane samo K l*tOa 3 lovilci i navodilom samo K **—. Šest lovilcev mah ali fčurkov na veliko tUne tamo K #'-.                                2016
^                 Edina prodaja ali po povitt}u:
M. Svvoboda, Dunaj III 2, Hiessgasse 13-2&J
dhiniit
^^^Tl^^      vsafa vrst za urade, VH[K^^^    društva, trgovce itd.
I J&R  1 4>tM ttntt
^^^""        ^m     fraver in iideiovatelj Ljubljana, Stari trg It. 20.
Ceniki franko.                     Ceniki franko.
i Blaž Jesenko i
I    LJubljaaa, Start trg 11
I                          priporoča                          I
klobuke, slamnlke
cilindre,   čepiće  itd.
I   =====  najnovejSe faione      ■        I
I         po najnižji ceni.
llnstrovani ceaiki zastonj in poštnine prosto.
O    (3
Oj     4>
O
o-    ::
•••    a?
sr   2
S   ^.
C3       O
S*     2!
►         ..      %
NajceneiŠe
dežnike
in solnčnike
domaćega izdelka priporoča tvornica  dežnikov in  solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 —   Prešernova ulica 4.
Teodor Korn
(poprej Henrik Kora)
pokrivalec strši! io klesar, vpeljalec
strElovodov, ter instalater vodovodov
Liubliafla, Poljanska cesfa li. 2.
Priporoča se si. občinstvu  za izvrše-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z  angleškim,  francoskim   in tuzsmskim škriliem z
a:best csmontnim Skriljsm (Eteniit) patsnt Batsdiek
z izbočno in ploščnato   opeko,  lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska  in  galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hi$na in kuhinjska opravi Postekijena posorJa.
Poprave   točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto.
Haiiioi in najcenejši nahip!
Fr. P. Zolec
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfineiših Švicarskih   nr   iz             tt^
zlata in srebra, are            W^.
za dame z diamanti           j[ ^^k
in briljMti,zapest-   _^^Ml ^B niče,thioe,vritne ^^^J^^L feiifice,   pomčne        ^^^^Bk In druge prstaae,       J^P    ^^^k krarae nastavke iz  j^y^ ^V^ kina   srebra, na- mf J*mK, nizu orodja ^d. C     ^jRJB
t+iljen  ga zatttij! ««JKBfliv^ Vsa popravilm Urriojem ▼ svoji lastoi U       d^Tniei toteo te toUdM.        »
Kadmr hoćete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima ▼ zalogi dobra in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze« vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se I                 3440          Prosim, prepričajte se!
C. kr. priv. tovarna za cement j
Trboveijske premogokopne iružbe v Trbowljah           i
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijslcega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadluriljajoći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočšia in  izpričevala               2307
raznih    uradov    in   naj slovi tej ših    tvrdk     so     na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maxim!lianstrasse 9.     \
M enaiAio potovanje po Mmim njii
1933                              27. avgusta do 6.  septembra     1913.
v Trst, Kotor,  Valono,   Tacrmino,   Mcsino,    Neapel,   Pompeji, Gapri, Monaco, Nizzo, Genuo, Milan in Mo z razkošnim parmkom
„II de France". Cena z vsemi postranskimi izdatki vred K 220 do K 420. Natančni prospekti v potovalni pisarni Schenker & C3o.f Dana], I., Schotienring 18a« — Ražen tega se vrsi v časa od 7. do 25. avgusta 1913 z razkoŠnim parnikom ,,11 de France" potovanje sodnikov in odvetnikov in se natančni  prospekti dobivajo v potovalni pisarni
Schenker S Co, Dunaj I, Schottcnring 13a.
fBlagovolite pisati po vzorce!        Blagovolite pisati po vzorce! Radevolje Vam na ogled posije dobro znani  izvozni zavod modnega in manufakturnega blaga
# V. I. Baulil iii Si, teple MiMi (ci.
Novosti modnega blaga   Ja
\/     eponge
f deleni ve2eno blago, svila    /^
\y Havličkovatka-y
Vnina, kanafasi,^^ obci,   brisače. >»S
K/ platno,
f pregrinjala, sipkovina.
Havličkova tkanina >tKvčtuše" 1 kos 18 m K 1260, 23 m K 1580. Posebnost. PodČbradska
kopališka tkanina 1 kos 23 m K 2240. 1 zavoj raznih pralnih ostankov, okusni vzorci
40 m za K18—, najboljše vrste za K 24'—. Pregrinjala za na steno K 5 60. Ceniki in vzorci
franko! — Okusni vzorci — nizke cene — dobro blago — Vas iznenadi!

Ljubljana,
Marije Ter. cesta St. U : (Kolize.). \
Ljubljana,
Marije Ter. cesta št. U s (Kolizei). :
Zaloga poiifa iii tapetnlšlcege t\\i
Zalegs spalnib ter jedilniH soli
:: v različnih najnovejših slogih. ::
Vsakovntas drugo oubiiifs.
Priznano solidno   blago
ter najnjžje cene. Zajamčeno   trpežni   izdelki.
OtsB, divani in iie
■    različne kakovosti.    ===
Velika izbira   340S
otroških vozičkov,
vsakovrstnin st ogledal 1
Ivan Bizovičar
nmetnl In trgovsisl vrtlar
Ljubljana, Kolizejska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno ::       izdelane   *ence,   Šopke in  trakove,       ::
Dalje ima na razpolago :: trn izposojevanje :: •b mrtvaikih odrih IrtfMM OTetlie«, hmkmr ta« na|tl-■elie iekeradlske eveflio« sa dvorane
Imam tuđi vsakovrstne &adike do najilahtnej* Ših CTetlic in zelen jadi. Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Bnojavke: L BUovlcar, « vrttar, Llublfana.  a
128  štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 13.
S. Varaždinske toplice (Hrvafto)
Žttezniška, poitna, telefonska in brzojavna postaja. — W*v mšMmBŠŠM totel ■ 9imk tritao ra»wetl|avo. nvonna ladUafcUtma fiipliai Uprti S» t pripocoajlvm ia
Innnifi   rmnnn   irhiin itd *"** ■*■*»»*• » *>*«* * ****, miju,
Iludll G     lHf lIlU      SU   U   Prsih> *etrth' žeIodcu  i« v Svetih.  -  Elektrana mi^
Odprto ćelo Uto.                                                            ■»<tr»l fcoiMtort,
Novi hoteli. Krasna okolica.  Vojaška godba.   Prospekti zastonj od w*rm9iMŠk*g* i«v-________             aateljstva.  —  ZdraviliSki   idravntk   dr.  I. Lochcrt.                     1320
^ Kn posestro ^
]e na prodaj ▼ prav lepem kraj« bllia Cella, raMatstrtpM kita, gostilna |b trgovina s meftanlm In manufakturnim MafNfa
Velik sadonosnik,  dva orala vinograda, hlev,  ledenica, klet ter veliko posode za vino, travniki, njive, gozd in velik inventar.
Proda se tuđi sama hiša  z gostilno  in  trgovino s sadnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje
Hugo Turk v Ljubljani.         1M5
Nijbouši ecsH nakopni ,ir.   Ceno   posteljno   perje!
1 k<j. širega, dobrega, puljenegra 2 K; boljše^a 2~40 K; prima nolbele#a 2*90 K; belesra 4 K; belega Dnhastega 5*10 K; kg velefraep-i snclnobclcea, pulienegi, 6*40 K, 8 K; k£ puha,
sivega 6 K, 7 K, bclepa, finega 10 K;   najfinejii prsni puh 12 K. Narobila o4 h kg? »aprei fraak«.
zjotwDene postelje l^žrsssr srs-ss
nanJdnga, pernica 180 cm dol ga, 120 Crn Uroka, s đrema zglavnicama, 80 cm dljj, 60 cm žir., polnjena z novim, sirim, prav stanovitnim puh as tim noriem 16 K; napol puh 30 K; puh 84 K; posameinc pernice 10 K, 12 K, UK, 16 K, tplavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 Kt 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm do I ga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. RaspoŠUja se po poTsetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko tamenia za neutjajajoče »e »me denar. — Natančni cenovniki   gratis in franko.       S  Benlftch,  Deftftfflce  4t- 7S7, Ce&ko.
Prva,  največja,   najsiarej&a  In  najsposobnejŠa   slovenska   tvrd ka In  Iz«
pOsojevsinica klavirjev in harmonije« na avstrijskem  jugu.   Velikanska
trgovina vsega glasbenega o rod ja, strun in muzikalij.
ALFONZBKEZNIK
nćitel! Blasbene matiee In sodno »aprlseteni »trokovnitM t. kr. let. Mislit »Zvezda« nasproti    I :f|fitiJifiJi      IfnfifTTAcni    iva   H    1*1   »Zveida« nasproti
KlaTirJi, pianlmi in harmonlfl
ra'slovitejSih   svetovnih   tvrdlc
Btovađorfer. Rndolf (ne Anton)   Stelrhammer,   (najboijšl
: ang'eški sistem   sedanjosti), :
B6UU A Heitimann (nerrekos-
Ijivi piamni z Lexovo mehaniko),
Brat|tt Stlngl, Csapka, Laob it
Oloss  «:oncertni 7' 4okt. piansni)
:n H6rikgel i'amer. harmonij od
9<jK r.aprej), imam to Jaz, njih
edini zastopnik   za  Kranjsko v
veHkanski zalogi  in  izbiri (vedno 9#  do  40  instrumentov).
Zato svarim pred nakupom event. falslfikatov ali navidezno cenega bofeina zlasti, ker vsakdo kuoi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z rcsnično lOIetno postavnoobvezno garancijo. Tuđi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejSa. Uglaševanje in popravila sol.in ceno.
Nobem draga trrdka ne zamore nodftl tako cenega, ugodnega in zaaesljiregi nakupi ie zitegidelj ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klarirjev na Kranjskem nikomar v zalogo kako ediao meni in  drugič  pa  zato,   ker je ta kapćija  moj  postraoski  zaslvžek   ia   brez   vsake   režije.
| Canadian Pacific
| iz Trsta v Ameriko.
I                     Nova direktna brzoparobrodna linija               1363
n pofnike in razno blago v Kanal in i. Wm tae Mu
Odhod iz Trsta w četrtek, 12. junija 1913.
Brzopamiki so tako zgrajeni,  ć^ obstoji III. razred samo iz kabin ali kamric za 2 in 4
osebe skupaj, so najmoderneje opremljene In zračne, na razpolago irnajo potniki na krovu
sprehajališče,  jedilni in kadllni salon s  kompletno domačo godbo itd.   Hrana je domača,
izvrstna postrelba in  najnižje cene.  Prtljaga je do  100 kg  protta.  Vsi potniki 3 razreda
I  so nastanjeni v kabinah in imajo vse udobnosti,  zato je ta nova linija najpripravnejša za
I   potnike v Ameriko in za  pošiljanje raznega blaga na vse strani Amerike.   Vsa tozadevna
I   —          pojasnila  daje  točno in   breiplačno,   koncesioniranj   potovalna   pisama             ■
[i Sinla v Ljabljani. Đunaiska l IO. v tei Kmetske prajilikt.
Tavama pohištva 1J. Haglis
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.    m
HajveOa zalooa pohištva
za spalao ta {e«Uae  ioIns mIom t» fMpMk«
sobe.   Preprog^   ustorjl,  modrici u vum!
ilmnatl modrodi oferoihl ▼•sUU tM.
Najnižje o#ne.
HafMlliMlte *U#^
"1*81 VtI8flA0UBl«a
'IH! »MliAtmmi
■nvn mp ■■■■ ■ vpimpu otroSkih vozičkov
time.
lLPaldč
vLf«kllaHl.
pdHi i moli«.
Josip Kojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
Franta Jozola usta i
konkurira z največjimi tvrdkami glede finegal  knoja in elegantne izvršitve.
Tforniika zaloga naitinejtiti angl. io fraoL specijalitet blaga.
: Zavod 2a onitonniranje.:
Zdrave, tfn otroke
72     hoćete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje Olfe iz lekame pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180.
Zoper kašel], zaslize-nost  In   prehlafenje
je v tem času za otroke najboljše pre-izkušen in mnogostfansko priporočen trpotćov sok. —' 1 ftfceklenica 1 krotio.
Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet   ter    preizkušenih    do-
mačih zdravil. Izborna  toaletna sredstva ffAđa"a
Vedno sveže pumijeve specialitete
Oddajajo se tuđi zdravila za člane vseh bolniških blagaln.
Razpošilja se 2krat na daa na vse strani.
Pharm. Mag.
Josip Clžmfif
leharna pri zlatem orlu
Liubljmna, Jnritčev trg št 2.
[vdii šibi
Viktor Ba|t
Mokrim i. i wm gdm niti
Sopki, venci   $ trakovi   in napisi se
iedelujejo w ■•taitflk •mmatu Dclo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih
iuhih vencev.
Priporota 9t i odliCnim spoStovanjem
▼lktor Batt
•rMJafl:  iajt  efcttiCal mIm. LjaMJaaa.
Trgovina z orožje« in ckr. iskga snodnika Lcchner & Jmngh Gradec, Sporgasse 1.
prlporoča   po tvorniških  cenah   kot najboljSe branllno orodje avtom. lepne pištole, točno    zastreljene    sistemov wBrown!ng*,    Stcjrr*,     „Mauser"    in .Bayard* samokresi najbogatejše  iz-bire že od K 550 naprej, flobeiti in kaiabinarice, dvocevne   lovske pu$ke od 36 K naprej. Patrone,  patronske stročnice itd. Ud Cenovnik gratis in franko.                  4658                   Cenovnik gratis in franko.
Šteditnllve /peči -.,    I
^^ 7 i<y f"-?/T ?^*1<T \
fznccmJkjOL .
I *Do bauni. nastavi s« n%akmrnu. naznanijo.
iEmupiđttaoacna
Sferfifnikpp inpeči *..x.o.*lile£s
Kolesarji!   Pazite^
da ne paflete v roke raznim špeknlantom ia ne dajte se premotiti
pri nakupu kolesa od papirnatih obljub,  dokler si še niste                    859
ogledali   mojo   veliko   zalogo   prvovrstnih   in  originalnih
ES-KAINADLERKOLES.
I tevolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primarno najcenejše -----   kupi samo 0iV   P" domaCI,  strogo solidni tvrdki   "W                ----;
ANA  GOREC, spedalna trgovina s kolesi in deli.
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14-  (Novi svet) nasprotl  Kolizeja. Zahtevajie cenlk.                               Največja izposojevalnica koles.
Hajkraiša io mm pol U AmerlkO
z modernim! velikirni brzoparniki iz
LjiiDljano čbz flntwgrcen v Hew-York
37                           ]e proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših   parnikih  Finlaad,   Kroonland Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snaŽnost izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice pc novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz tjubljanc vsak lorek popoldnc
Naši pamiki vozijo  tuđi na mesec po večkral
ćez  Kanado v  Severao  Ameriko in  je  ts
vožnja izdamo cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vlađno potrjen  zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica o*^ stev. 35,
od juinega kolodvora na desno poleg prodilnice«
Štajerske /užine Utega jekla
Fitlii: JiMug (Štajerska)
Centrala: Dnna] VI., WaIIgasse 39
Danner & Cc.
Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, ::
Jekla za vrtanjo kamenja! jeklo za seklre, nože In razllćno domaće orodje, s   pile, kladTa Ltd.  s
i;   najboljše kakovostl.  i|
D*yUa|«i stevmsk«, krvaike, srbsk«, nuk«, 8      Irraoosko, anglešk«, Italljansko Itd.      u
^vtomobilskc vzmeti.
Stran 14.
SLOVENSKI   NAROD,
128 štev.

Mšan s stuđenčnico.gren&eo H jotortco. tud uvrstna
krepčilna pijaca
------------------------i
BP4BZ4PMC2 Ker izdelujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte torej I izrecno Wtr goxdni biser ix UdelOTalnlc goidnega bisera, Brno-HntOTic«. ~wm I
na (jorenjskem s 50 orali travnikov in gozda
GraŠčina stoji ▼ prav lepem kraju v solnčni legi in ima vodovod v poslopju in na vrtu. Po ribniku se lahko vozi s čolnom. Okolica ie krasoa, kjer se prijetno prebiva v zimskem in poletnem času. Pojasnila daje <j. Hugo Turk V Ljubljani.
Ivan Jax& sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporoča svoio bogato zaiogo
uoznih  kol«5
liiiliiitriii
*»  rndhlno    in  nhrt.
BreipKBi KDTZl Zi
mm v li.
Pisalni stroj i „ADLER".
'Pktilni stroji
vseh   velikosti.
i to. prir. za?arova!aa dražba.        ^    lb.prir. zaiarov. družba za življenje.
„Austrijski ftnita" no Dunniu.
Vplačana   deiniška   glavnica   K 8,000.000. Dmžba za v aro je:
«) proti škođam vsled ogija, strele in parne ali plinove razstrelbe. kakor tad i proti skodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti skodam vsleđ odaašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zaiogo vsakovrstnega blaga, kinetijsko orodje, pri-dclkc itd.:
b) proti   potajnim   škođam  poljske  priđelke  io
klajo v poslopjih in kopicah; e)  proti skodam vsled slučajnega abitja zrcalnega
stekla;
d)   raznovrstno  blago proti škođam. nastalim pri prevažanju po snhem in po vodi;
e)   proti škođam vsled tatinske^a vioma in vsleđ tatvine iz laprtib in odprtin prostorov;
f)   proti   vsakovrstnim   telesnim   nezgodam,   nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, obćin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, vozni kov, lovce? itđ.
Delniška glavnica. .   .   .   .   K 6,000.000
Stanje zavarovanih svot . . K 230,000.000 Premijske rezerve . . . . „ 60,000.000 Letni dohodki na premijah      .   „    12,000.000
Dražba zavaruje na človeško življenje   po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a)   za slaćaj smrti:   da je glavnica plačljiva takoj po zavarovancevi  smrti na njega zaostale ali kako drugo doloćeno osebo;
b)   za slučaj smrti in raešana zavarovanja z opro-stitvijo  piaćila   zavarovalnine.   oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemogiostl, nadalje sprejema
c)   zavarovanja   za   doživetje,    preskrbljenje   za starost, zavarovanja otroških dot. plačljivo pri dosega določene starosti na zavarovanca samega;
d)   zavarovanje dosmrtnih rent za presk^'o vdov in vzgojinskih  rent  po  najnižjih   pre~ ijah in pod najagodnejšimi pogoji, kakor neza 'ženost in nezapadiost police,   jamstvo tndi ;    slučaj vojske brez posebne premijske  dok   Je itd
Naiančneja pojasnila daje radovoljno
Generalni   zastop  v  Ljubljani
83                    Sodnijska ulica štev. 1.
< uw Fr. Ševčlk at n. i
|                               puikar
priporoča svojo veliko xalOffO raznovrstnih                     63
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tuđi belgijskih, solsklh in teikili strspa
preizkUŠenih pu&k,   za katere   jamčim  za dober   streL   Posebno   pripo-roćam  lahke   trOGOVke   in puik« Bock   s Kruppovimi  cevmi za brez-
;                               dimni smodnik. — Priporočam tuđi
veliko zaiogo vseh lovskih potrebščin
fjay   po najniijih oenah.   ~^fj Popravila in naroćbe se izvriuleje toćne ia zmaeslpT«.
Cenovniki nm mmhtmmmnjm zastonj In poštMln« pmst*.
Anten Pnster
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zaiogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po med  se po  najnovejših  vzor-cih in najnižjih cenah izvršujejo.
JVsak dan svež g
im
ledena kava
PJ               se dobi               ^B
B   v slaščičarzii   B
IJ. ZALAZNIKI
B   Stari trg št. 21. ■
g. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančcve mannf. trgovine prlporoća
Klobuke
slamnike
čepiće, razno moško cerilo, kravate, ovratnike itd. iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber deznikov In solnčnikov.
Popravila se izvrfiujejo točno in solidno.
Najbolje ogrske salame, fina sočna gnjat (šunka), kranjske klobase, prekajeno meso, slanina s pa-prikof najboljši pristni ementalski sir ten sladko =   čajno surovo maslo priporoča  tvrdka   =
1772
I. BUlfflliHi, illl'ana, Sfritarjeva Ita.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjŠe do največje množine po najnižji ceni.
Ssta-Nvljeno
L1842.
lovama ollnai barv, laka in fiiža
Telefon »evilka 154.   .
BRATA

Ljubljana
trkosliMana. lakiraria, sfav&aa
in poltvia pleskarla:.
931
Prodajalnica:
MiklošiČeva   ulica   št. 6.
nasproti hotela „Union".
Delavnicas
Igriška ulica štev.  6.
Električna sila.
ttat sukaos. šesterooglafe. v ognju potinkane strojne zUne pleteoloe
—————-    s  13—120   mm   širokimi   petljami   različnih   debelosti                      ■
pripravne za ograditvo papkov za divjačinoj vinogradov, drevesnio, kot varstvo proti zajcem,  za pasjake, varatvo  proti toči, fazanerije, voliere in kletke,  za igra*
l:š£a lawn>tenitisa   do 3 m Airoko^t: v z^oci , za Rabitzeve stene, monirske gradnje itd.
Je pletenine se ie.c p„ Spletenju ¥ Ognju POCtnkaiO in zatorej ne rjave in so tuđi trdnejie nego vse iz  pocinkane žice napr.tvl-ene  pietenine.  daiie  stirioglate   ŽiČne  Strojne   pletenine " ograditve vseh
vrst, okentke mreže in mreže za pesek in gramoz, ves ogradilni materijal, Jeklena bodeča žica za plotove, žicaste m Iito2elezne ograje, stopniške, okenske, grobne,   grobničke,  prOČelne   in  balkonske   Ograje  ter vse zadevne izdelke dobavl;ajo po  niskih cenah
*&»   Hatter & Schranfz d. d.y Dona} VI., Wlodmnlilg. 26/42
fLg*|P                      tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga.
♦tjjF*   =======   Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko.               ,
Idrija-Logatec, kolodvor.
AvloiDotiilna zveza
Idrija - Logatec, kolodvor.
Odh&d iz   Idrije:
ob   6-— zjutraj m 12*— opoldan ,    330 popoldan
Prihod v Logatec:
ob   7 50 zjutraj ,    1*40 popoldan ,    5" 10 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob   8*30 zjutraj ,   2*30 popoldan ,   630 zvečer
Prihod ▼  Idrifo
ob 1020 zjutraj »    4*— popoldan •    8*15 zvečer
Cene z avtomobilnlm  nmnibnsom:
4649                                                                    L razred        n. razred
za osebo        za osebo
Idrija - Loj^atec     sli nespretno    K 3-—    K 2'—
Idrija -Godovič             „           , 150     , 1-—
flodovič - Hotedršica    ,           ,1*50     , I*—
Hotedršica- Logatec     ,           ,150     , 1 —
Cena s kombiniranim avtomobilom:
L razred       O. razred
za osebo      za osebo
Idrija-Logatec     ali nasprotoo   K 3—    K 2r—
Idrija-Godovič             ,           , 1*50     , 1*—
Godovič-Hotedršica   ,          , 1*50     , 1-—
Hotedršica-Logatec    ,           , 150     , 1*—
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan 1 opoldan,  ob nedeljah in praznikih vozi   le opoldan omnibus.
QV"   ToEnost se po možnosti vzdrtuje, vendar pa ne prercatnem nobene odgovornosti za morebitoo zamudo.    "WS
Valentin Lapajne v Idriji.
Hajcenejsa in najbitrejša vožnja v flmsriko s parniKi jeveroDemlkega Lloyda"
*2          34H
Bremna
V
NewYork!
m   eesarskiml   brzoparnlki   „KAISER   WILHELMM.  „KRONPRINZ WILHELM", „KAISER VU.BELM d. GROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk in veijavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriskih železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVIRDU MAH. KoloUil Ulica iv. 35
nasproti občeznani gostilni vprl starem Tišlerju'4.
Odhod Iz L|vU|aB0 io vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa
polasnlla, kl so ttkajo potovanla, točno in brezpiačno. —
Postreiba poštena, reelna in solidna«
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colorada, Heksiko, Kalifornijo Ariioiit Utah, Wiominf, Ne vadi, Oregon in VVashington nudi nas« 4raštvo posebno ugodno in iz redno ceno čez mlvesten.  Odhod na tej proto iz Bremna
enkrat mesečno,
8e dobivajo pa tuđi Hstki preko Biltimora in na vse ostala dele sveta kakor Braiiflje, Knbo. Bocnos-Aircs, Colombo, Singapore t AvstraHJ« Itd,
7
m "u
o e
128. štev
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 15.
Obleke
po meri
najnovejše oblike pri:
B. Gdtzl
L|abl]ana
Hestni trg 19—Stari trg B.
315
::  Štajersko slivovko  ::
tropinovec,  brinjevec, vse vrste likerjev  ler
:: medicinalna žganja ::
jD siter štajerski HoajaK. borovDitoiet, vinsko žganje. igaoje iz »plovili jagod priporoča
edina zganjarna
159
■■^^^^^^^" -^^^^^"»^^-»>^^^p» m* 'ammv -» numa »^p^^i#»F^»a*^p^i""wi^i^^■—- ^
M glasbgni potitnii Maj.
Pričetek 2. in 17. Julija 1913.
Klavir, gosli, solopetje, orgle, harmonija, kontrapunkt, instrumentacija, oblikoslovje, glasbena zgodovina, pedagogika, metodika, pripravljanje za c. kr. državni izpit. Oddelek za pismeni teoretični pouk. Pri letoSnjih državnih izpitih je bilo 28 kandidatov (doslej skupaj 364) tega zavoda aprobiranih. Prospekti zastonj. Dunaj VII., Halbgasse štev. 9,
Ravnateljstvo glasbene sole Kaiscr.
Letna produkcija Its 2000 LokomobiL !
Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno I
HEINRICH
Naslov za brzojavke: LANZHLIALEDJNAJ,

MANNHE1M
Pitama: BUM JU VIII.
LaudoDg.9. Tcl. 18881b.
I   Vročeparne - Lokomobile
i        z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz" J                               zraožnost do 1000 PS.
Jednostavna postrežba.                                         NajveČji prihranek.
ULNZOVA Vročeparna Lokomobile % naravnost vezano Dynamo.
naj obišče             845
w
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-vrstno kuhinjo.                  Zmerne cene.
Edini   slovenski   hotel  na  Rekl
Spoštovanjem            pero Trpinac.
„PFAFF" Pozor!                 Pozor!
Y"^M         Kdor si   želi   kupiti v resnici   dober   ftivalni   Stroj,   naj
»g=^^^^^^H^^                                 kupi samo pravi
"TLffl   PFAFFOV STROJ
/SJptB|1B        ki nosi na glavi in stoj&lu ime jPiall* in se zanj 10 let jamči
"^pi||i Velika zaloga koles
kakor WaHearad, Pucllf solidno ljudsko kolo Kosmos in Ilirija kakor tuđi vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.                        Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Priporočarao ^peciialno
lllilil&!IU 111 Ullvdllil iiulil^ililjii
zelo seSidne tvrdke
Hi3 iPristofič-Bf^č^r
L|ublja7iaf  Stari  trg   štev. 9. — Lasina   hiša.
Krasne                            Fine                           Moderne
KOSTDMB,       BI   ff m p|       STEZNIKE,
PRASHE  PLASCT,    Ul    11 T   9       SPO3TNE   KAPE,
: NOĆNE &&LJE, :    D L U L f^    OTBOSKE CEPICE,
KBILA.                                                        PSBILO.
OTROŠKE *■» «• a MLADENKE
Higiemično   periio   in   drage   poirebščine   za   novoroienčke,
BV Pošilja iia izbiro tuđi na ciežeio. "W%
Revmatizem, protin, ishias.
W%*           1           i          1*         1746
T &• ž i č   (Monffalcone).
Sezija od 15. maja do sredi oktobra. Toplice \ 40°, slovite lužne kopeli z naravnim fango i iz Tržiča, masaža, elektroterapija. Uspešno | proti protinu, ishias, kroničnemu revmatizmu | členkov in mišić, posledicam zlomljenih kosti in luksacij, eksudatom, ženskim bolez- ; nim itd itd. Toplo podnebje, bivanje ob morju. V kopališkem zavodu izborno stano- j vanje in oskrba. Zmerne cene. Interurbani i telefon št 26. Voz na postaji in pri ladiji. ! Prospekte  pcšilja  ravnateljstvo L M. Orftf.  :
i
Novi       1913       modele
Vzorne kosstraEscije.
Izbornoga materijala
Nedosežne  zmožnostL
^ ^ ■-■.   -~^:, j:mMmut
■   20     HP f.portn' in vO-invi za zdrav-nike.   landan-
leti in liraasini
"to HP
Faetonl za hf-treTOŽnje, elegantni Iimosi-ni in landan-tetl za   vožnje
po mestfl io potoranja
I     16 40HP I Se-tCTOsedež-
;   Riki. športa!
1 faetoni. tok-snsni landan-leti la Hmismi
oblike Pn!1-
mana s knni-.   Ion zrotraj
Tvornica v j\£ladt BolcslavL
Pođrninlce:    Praga,    Brao, ::       Dnnai, Bndapesta.       s:

Podpisani naznanjata slav. občinstvu, da je lepi,  proti vetru zavarovani
vil madle pii „Plzeoiem prazđroju" otvonen.
Točijo   se   zajamčeno   pristna   vina,   Reininghausovo   marčno pivo ter plzenjski prazdroj. Vedno dobra kuhinja. Zmerne cene. Karočniki na hrano pri znižani cenl se sprejmejo.
Za obilen obisk se priporoČata
U. J. Sedmim restavraterKL
1957                                                           Gradišće št 2, prej Fiala.
Mlatilnlce vseh vrst = i& konstrukcij =
za gladko slamo, z iztresalcem slame, sitom, na-vadnim in  dvojnim  čišČenjem
zao&rat zmoloriem. navodo alinageoell
' najnovejše  in   stanovitne   konstrukcije   izdelujejo in dobavljajo                  1843
Pli. U^a i k Dana]
tvornica   poljeđelskih  in  obrt  strojev IL, Taborstrasse  št. 71.        w
Frankfurt na M.,       Berlin,       Pariz. C
b
700   odlikovani.
Bogato   ilustrovani   katalog  štev. 98 gratis in  franko.
,;t    Želijo se zastopnikl.    m
p. Vic, tvrdke I. Knez v Ljubljani
priporoča  svoje   izdelke   strojne  zidne  in
osnkovrsine zorezne streJne opeke garantirano M i Irpežne lakevosti po znižani ceni.
Vsorce po&ilja brezplačno.         579         Sprejema zasiopnlke.
MiliU FOSd'iInlcB ljubljanske okolice v Ljubljani.
obrestajc hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 800.000.
43/ 0/ /4 /0
brez odbitka rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881.
Stran 16.
SLOVENSKI   NAROB.
128 štev.
iem slie f trafiko
ali kako drugo primorao,
tuđi izveo. Ljubljane.         1991 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
talog s 400«  aUkMU o orah, zUtih ta   srebrnih,   fodbetuh, jeklcnih,   usnjatih   in    munutakturnih predmetoT, orožia  itd
6. ln kp. dvorili do»avitel|
JAR   KONBAD rmipoiUJalnlc«, Most št. 2368 (Češko).
Prave Švicarske nikiasre remontoirsk- tire na sidro, putem Roskopf K 5—, 3 komade K 1*-—, registrirane »Adler-Rockopf« niklaste remootoinke nre K 7-—, prara grebni« remoatoiraka ara K S-*o. Bres risikal Za mm« doTolj«na ali deoar naxaj.
Vinko jVtajdič
Kiijaii in i Hranio
<■»■»—_    (Kranjsko).    ^——
Najvcčja proizvaj^ija priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkoV ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske mojstre neprecenljive vrednostL
Zastopstva in zaloge:            65
V Lfvblfani, Gerknici, Trnovom, Podgradu, Trstu, Pulju, Heki, Zadru, Spljeto. Ercegnovem, Kotoru, St. Lncifl ob Soći, Belfaku, Celovcul Inomostu,  Bolcanu   ln   Tridentn
Brzojavi:   Valjčnl   mlin,  Kranj.
[ari Hronsteinerja
proti vremenom odporne apnene
agadne barve
obastveno  varovane
V 5Q razliticali od 24 li kilogram naurej.
2e    ćesetletja   najbolje   preizkušene,
prekaiafo  Tse  ponaredbe.    Edini
primerni    rJeskalni    materiial    za   že
pobarvana proćel}a.
Einajlne fajaflD?¥rie. blrv^. °df:
jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez grundiranja, emajlne ude, porabne samo pomešane z mrzlo vodo. Raz-kuževalne,nestrupene, porozne. Idealno barvanje za notranje prostore, še ne podbarvane fasade, lesene stavbe, kakor kolnice, paviljone, plotove itd. Dobivajo se v vseh niansah, stroSkov za štirjaSki meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in pošt-nine prosto.
[arlRrDDSteiDer.DDD3jinj3BptJtr.120.
Glavna zaloga za Ljubljano: Brata EberL '
„»r-, A vi ja"
■■• - •••   viaiemno   zavarovalna   banka  v   Pragi.    .-.  -   .«• Mirni loadl ■ 98,4*1.412*5* — Iiplacane odskodoina in kapitali!e S 123,257.695*77
Pa veiikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—^^———^—^^—      V*a   pojasnila    riajei       ———^——
Beneralno lastonstvo v Ijubliani
čigat pisarne so v
iastnei bančnej 'niši
v Gosposki ulici štev. 12.
Najboljši gumi podpetniki sedanjosti!
(gosp. trgovci velik popast)
J^* A* Kregar
trgovina  usnja na   drobno in debelo      1994
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 21/23.
Novosti za dame: usnje za modrse čevije v vseh barvah
=    (zlata, srebrna, v»šnjewa,   bakrena, zettna it<i,   poŠliem   v/.orce  na vpogeo).                                —
Najnižje cene!                                            Hajnižje cene!
Briljantni prstani (pristai la) od 15 K naprej Diamantni prstani . .... 10 . „ 14 kar. zlati prstani • . • „ 3*30, . Briljantni abaoi . . , , v 60 n w 14 kar. zlati nnani . . . » 3-50 „ „ 14 kar. zlate zapestnice .    .,13,     „
14kar. zlate zapestnice z aro od 80 K naprej Srebrne zapestnice z uro . „ 18 „ „ Srebrne tula zapestnice z uro » 21 , m 14 kar. zlate damske ure . „ 20 m m 14 kar. zlaie da;n. ure z brilj. w 48 n 9 14 kar. zlate dam. ure z diam. „  23 „      w
14 kar. zlate damske verižice od 19 K naprej 14 kar. zlati damski collier n 9 „ „ 14 kar. ziate moške verižice „ 19 „ „ 14 kar. zlate moske nre. . „ 40 w n 14 w zlate m. ure z dvoj. pok. „ 60 n „ i. t. d.             i. t. d.             i, t. d.
felikanska zaloga u, fenZlc, ziatiti, sre&rnm ia mmWX kakei trsi dragi v majo strcko spađajočl predmeti, mili mamoniatg m iti
Moje cene so stavljene ta^o nizk&9 da kljubujem   največji Bsonkurenci  in nadim svojini  cenjenim  odjemalcsni  najvdčjo   in  najobširaeišo jamstvo. . Jullllcl mmb io Uvoia li Petra im Mi i iL JlIlliJu
Lastaa protekolirana tvarnica u f Sviti — Tv&rniška zoamka M'. — lim zastupstvo za Kratko tvarnUe m ,M\T.
lAll MW
v Ljubljani, Komenske^a ulica 4«
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastnik ia ief-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. dei bolu
pristnc brnsko blago
Sporaladanska in poletna sezija 1913. Kupon  m  3*10  dolg  ,  1   kapon   7  kron
za popoliifl moska okleln  1 ZZ \l IZ
(suknja, hlače, telovnik) 1 kupon 17 kron ;:      stane samo     :: ' 1  kupon 20 kron
Kupon za crno salonsko obleko K 20"—, dalie blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate karngarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah ::    kot solidna in poštena vrlo znana    :;
Zaloga tvornice za sukno
Siegel-Imhof v Brnu (Bruean).
B3V   V zor cl gratis in franko.   ~^JO
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tuđi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu.       517
naffineje kakovosti po 5, 7, 9 ia 12 hron — vse vrste lasce pod-lage in mrežice — barva za laso in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulfe, brade in drage potrebščisie za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefasi Strmo!3
brivec in lasničan
Ljubljana, Pod Trančo št. l/
(vogal Mestnega in Starega trga).
lzdeluje vsa iasnićarska dela   solidno   in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Gradišće 7
oblastv. konc. Instalater sa električne naprave, luči, prenos sile; dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadajočih del. V zaiogi blago prve vrste, proračuni na razpolagoi Opremljen sem z najboljšimi in najno-vejšimi    preskuševalnimi    aparati«    —    Cene    in    delo    solidno I
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji
zt gospode m gospe so nogam najbolj prikim, Vttni io najboljše kakovosti.    Naprodaj    samo   pri
, JULIJI STOR, Ljubljana
Presernova »Jica št 5,
Oorssersiu  čevlji  za turiste, higf)ei)i£ni čevlji xa otroke ia LawD-tennis-ćevlji.
K 12-50—16*50.
Izurjenega           1377
1               A        m     '
ali kontoristinjo
W se sprejme lakoj« *ws
Ponudbe z natančnimi   podatki   in  za-btevo plače pod šifro „Izurjen 1977"
na upravništvo »S'oven^kt^a Naroda«.
liiiipiT
Kakor na solncu   beljeno — izgleda perilo po polurnem kuhanju s primesjo
Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu   učinku   —   nikakih   perilu škodljivih snovi.   Zajamčeno neškodljivo  pralno sredstvo.
Gottneb"voith
DUNAJ   lll.|1.
Naprodaj po vseh trgovinah.
Grebena,   kuHurnoichnična  in   zemijemsrska  pisama Trst i via della Zonta šf. 9. Telefon 16-31.
KGstruktivaa, podfetnlška ln Izvedenlška pisama za vsa v gradbeno, knlturaotelinično ln zemlje-mersko stroko spadafoča delay kakor n. pr. s izvršitev del ln načrtov za ceste, mostove, ielez-nice, vodovode, uravnave voda, osuševanja ln namakanja poljedelsklh zemljlžč, Izdelovanfe geometersklh načrtov za zemljeknliine odplse ln prepiše delitve skupnih zemljlšč, ponovitve meja Itd. Tebnlika Izvedenlška mnenja In nasvetl. — Ceaitve zemljlič ln dragih tehničnih predmetov. Vedno točna lzvraitev.       Vodno točna Izvršltev.
1866
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica žtev. 2.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprefema vloge na knjižice In na tekočl raćnn s   ter Uh obrestnje od dne vloge po clsdli   s
43   Oj 4 h)
PnnKi k Ad
Dnnajskim komunalnim a K 20-—.   Glavni dobitek K 300.000*—. Kreditnim   ....   a K 26-—.   Glavni dobitek K 300.000-—.
Zrebanje 1. ju lija 1913.
Žrebanje 1. julija 1913. I
u    Delnlik« glawnlc» 8,000.000 kroti,    n                    152
Rezervni fond!   okroglo 1,000.000 kron.