Leto XXXVII Št. 5
Murska Sobotoa 5. februar 1987
Cena 200 din
NASLOV
PRIREDITVE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika v Murski Soboti bo v petek, 6. februarja, ob 19.00 v dvorani kina Park. Na njej bo podelitev nagrad in priznanj Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij ter uprizoritev Cankarjevega Kralja na Betajnovi, s katerim gostuje Šentjakobsko gledališče. Uro prej (ob 18.00) bo v Kulturnem centru Miško Kranjec odprtje razstave del gorenjskih likovnih umetnikov Koloristi 86. V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Pokrajinski in študijski knjižnici pripravili literarno razstavo del Ferda Kozaka in razstavo knjižnih novosti izpo-sojevalnega oddelka knjižnice. V Pokrajinskem muzeju bo v petek, 6. februarja, brezplačni ogled muzejskih zbirk pod posebnim strokovnim vodstvom.
V Gornji Radgoni združujejo kulturni praznik z dnevom prosvetnih delavcev. Proslavili ga bodo v soboto, 7. februarja, na slovesnosti, ki se bo začela ob 16. uri. Slavnostni govornik bo predsednik komiteja za vzgojo in izobraževanje Franci Pivec, najzaslužnejši prosvetni in kulturni delavci bodo prejeli priznanja, za popestritev prireditve pa bo poskrbel New Swing Quartet. V Radencih pa bodo v nedeljo, 8. februarja, ob 20. uri odprli razstavo akadem. slikarja Redža Kolakoviča. V Ljutomeru bo osrednja občinska proslava slovenskega kulturnega praznika v petek, 6. fe-
Preboj iz začaranega kroga
Ni se še zgodilo, da bi organi pregona preganjali tiste, ki zavirajo inovativnost, smo slišali na posvetu v Radencih, ki ga je za pomurske gospodarstvenike pripravil medobčinski svet ZKS.
Od pravila: eni mislijo — drugi delajo, razviti svet prehaja na pravilo: vsi mislimo — vsi delamo, v usmerjenem, sistematičnem in organizirano množičnem ustvarjalnem sodelovanju — je večkrat pribil iskrivo oster uvodničar dr. Matjaž Mulej z mariborske visoke ekonomsko komercialne šole. Recept je brez dvoma še kako uporaben za pomursko gospodarstvo.
Čez 200 gospodarskih enot (OZD) v slovenskem prostoru tačas ubira nadaljnje korake v inovacijsko družbo, opirajoč se predvsem na lastne ustvarjalne sile. Pomurski delež je v tej zvezi tako rekoč zanemarljiv, zato je nujno, da se tukajšnja podjetja začno vsaj malo zgledovati po mariborskem Tamu, železarni na Ravnah, ribniškem Riku, kranjskem Ibiju in podobnih prodornih OZD. Skratka, da opredelijo pot inoviranja, metode, organiziranost, cilje. Pri tem bi mogli — glede na doseženo — do neke mere izvzeti Muro, Radensko, Elrad, posamezne članice sozda ABC Pomurka in že kaj več ne ostane.
Med drugim so uvodničarji (ob dr. Muleju še Jože Jan iz Centra za tehnološke inovacije Novum 'v Ljubljani, Ciril Baškovič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS za to področje in predstavnik SDK Slovenije) posebej spomnili na vsebino neposrednih nalog za izboljšanje proizvodnje in poslovanja. Gre za odpravo ozkih gn v proizvodnji, dvig kakovosti na predpisane (mednarodne) norme, prihranke
V začetku februarja se je prvič v letu 1987 sestal Odbor za gostinstvo in turizem pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Tudi pomurska regija sodeluje v razvojnem programu oblikovanja turistične ponudbe in izdelavi zasnove dolgoročnega razvoja turizma.
Odbor bo vsem izvršnim svetom pomurskih občin predlagal, da naj poenotijo in zvišajo turistično takso, v prihodnje pa naj bi se del teh sredstev uporabil za sofinanciranje izdaje prospekta in karte o Pomurju. Sprejeli so tudi idejo propagandne službe Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost, da bi izdali plakat, ki bi na estetski način prikazal pokrajino in vabil goste v Pomurje. Del sredstev bi prispeval tudi Center za ekonomsko in turistično propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije. Tretje, kar naj bi Po-murci sofinancirali s sredstvi turistične takse, je karta turističnih poti po severovzhodnih goricah Slovenije, ki jo bodo izdali v Mariboru.	Bernarda Peček
Pridite, predstava je!
(B. Štih)
Izbor naslova ter teme je bil trenutni navdih, po tem ko mi je urednica Kulturnih obzorij ponudila, da napišem uvodnik za 8. februar. Žal je ostal le iztočnica za bolj ali manj fragmentarne misli o kulturi, njeni vlogi in današnjem trenutku.
LAJČI PANDUR: Na polju, olje, platno; 1952.
bruarja, ob 19.00 v domu kulture, kjer bodo podelili priznanja občinske Zveze kulturnih organizacij in plaketo narodnega heroja Ivana Kaučiča, v kulturnem programu pa bodo sodelovale sekcije po njem imenovanega kulturnoumetniške-ga društva. Sicer pa so razgibano kulturno dejavnost v občini strnili v mesec kulture in tako se bo v Stročji vasi že danes začelo srečanje lutkovnih skupin, živahno bo tudi na krajevnih prireditvah in po šolah (v Ver-
energije, avtomatizacijo občutljivih del, zmanjšanje in koristno uporabo odpadkov, odpravo zastojev zaradi preskrbe z obnovitvenimi materiali, okvar strojev in orodij, uvajanje novih izdelkov na istih strojih in podobno.
Do vsega tega ni mogoče priti čez noč, marveč postopno, brez preskakovanja. Pa ne bo šlo zgolj s pravilniki, komisijami,
Pomurje brez proste carinske cone
Ideja o ustanovitvi proste carinske cone je v Pomurju živa že dalj časa, resneje pa so začeli o tem razmišljati lani, ko je odbor za ekonomske odnose s tujino pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje naročil Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, da izdela študijo o možnostih ustanovitve takšne cone. O prvi fazi te študije, ki ob splošnem delu predstavlja možnosti za ustanovitev takšne cone v Pomurju, je odbor razpravljal sredi oktobra lani, kljub zanimanju, ki so ga pokazale nekatere organizacije združenega dela, pa so vseeno predlagali, da vse te še enkrat obiščejo in ugotovijo tudi realne možnosti. Zakon namreč točno opre-
V današnji številki priloga KULTURNI ODSEVI
žeju bo srečanje s pomurskimi književniki) ter na solidarnostni prireditvi za kirurgijo 26. februarja. Vmes bo gostovalo tudi gledališče iz Zagreba s predstavo Gruntovčani (13. februarja), beseda pa bo tudi o Cankarjevem domu. V galeriji Ante Trstenjak pa bo na ogled razstava del Toneta Cimermana.
V galeriji Lendava bodo 6. februarja ob 17.00 odprli razstavo Panonska motivika v likovnih delih Ludvika Vrečiča,
nagradami, ampak s celovitim inoviranjem od upravljanja in vodenja do dostopnih informacijskih virov, pravnega reda, ki daje prednost inovaciji pred podrejenostjo in trženja z inovacijami v sodelovanju s planom, raziskavami, razvojem in marketingom. Mimogrede: razvijanje trga traja najmanj toliko kot razvijanje izdelka. Pri tem je dovolj zaskrbljujoč podatek, da v Sloveniji 86 odstotkov tistih, ki so dobili diplomo, po tem nič več ne stori-
deljuje pogoje za ustanovitev carinske cone, eden od njih pa je tudi organiziranje proizvodnje v teh conah, ki mora biti namenjena izvozu. Člani odbora so namreč že takrat podvomili v možnosti uvajanja novih proizvodnih programov za izvoz, zato so menili, da bi kazalo navezati stike z Mariborom, kjer prav tako razmišljajo o ustanovitvi carinske cone.
Po temeljiti analizi vseh možnosti so se člani odbora za ekonomske odnose s tujino ponovno sestali in ugotovili, da zaenkrat realnih možnosti za ustanovitev carinske cone v Pomurju ni. Združeno delo, ki je za takšno cono zainteresirano, naj se zato poveže s tovrstno samoupravno
Lajčija Pandurja, Karla Jakoba in Ferija Kuharja, ki jo posreduje soboška galerija. Sledil pa ji bo Kabaretni večer Ervina Fritza. Prireditve pa se bodo zvrstile tudi v Črenšovcih, kjer so organizirali teden kulture, o katerem smo že pisali na Kulturnih obzorjih Vestnika; le-ta pa so danes zaradi Kulturnih odsevov izpadla in z njimi Kulturni koledar prireditev, ki bodo tudi v drugih krajevnih središčih in vaseh Pomurja.
Brigita Bavčar
jo za osvežitev svojega znanja.
Pomurski gospodarstveniki so se na izzive in recepte za razvijanje ustvarjalnosti in inovativnosti dokaj živahno odzivali. Žal samo do 14. oziroma 15. ure, kajti po tem so se začele njihove vrste redčiti. Konec službe skratka in kdo bi se še posebej naprezal za tisto, za kar ni plačan. Nekaj jih je le vztrajalo. Upamo, da so vsi po vrsti kaj pridobili za lastno rabo.
Branko Žunec
interesno skupnostjo v Mariboru, ki bi čez čas morda lahko ustanovila enoto carinske cone tudi v Pomurju.
Ob tem pa ne bi kazalo zavreči ideje o ustanovitvi blagovno-transportnega centra, za katerega je bila že v letu 1979 določena tudi lokacija, vendar do gradnje ni prišlo. Takšen center je namreč tudi nosilec ustanovitve carinske cone, čeprav možnosti za carinsko cono ni, pa je takšen center v Pomurju potreben. Z njim bi namreč rešili problem pomanjkanja skladiščnih prostorov, težave, s katerimi se srečujejo špediterji, pa tudi prostorske zagate Carine.
L. Kovač
Štihov poziv se mi zdi veliko provokativnejši in večpomenski, kot bi človek sodil na prvi pogled. Predvsem ga ne razumem kot vsakdanje povabilo na dolž-nostni, protokolarni akt; na komedijantsko postavitev ob nekem praznovanju — zapolnitvi praznine, ki ji je praznovanje že po etimološki asociaciji nevarno blizu. Na tej ravni kulturi namreč vse prepogosto delamo silo — sprejemamo jo kot (nekoliko dolgočasno) atrakcijo, spektakel, do katerega nam v resnici sploh ni. Moramo pa se ga udeležiti, saj bi sicer lahko kdo posumil (ali odkril?) v naši notranjosti njeno odsotnost, neko skrbno skrito ozkost duha, s tem pa tudi nesposobnost ustvarjati in sprejemati ustvarjanje na ravni časa.
Za to ustvarjalnost pravzaprav tudi gre. Za ideje in njihovo realizacijo.
O kulturi velikokrat govorimo kot o tisti dejavnosti, ki je v narodovi zgodovini igrala skorajda usodno vlogo. Vlogo oblikovalca naroda, pa tudi vlogo kritičnega in stalno revolucioni-rajočega elementa. In tako pomembna naj bi bila ta vloga tudi vnaprej. Tudi kultura naj bi prispevala k iskanju tega, že skorajda mesijansko pričakovanega izhoda iz krize. Ali lahko svoj del naloge dostojno opravi?
Mislim da lahko, predvsem če uspe v svojem okviru spodbuditi kakovostne, sposobne in ustvarjalne ljudi, če uspe zopet dati poudarek stroki namesto neplodni politizaciji, če ujame stik s svetom, če... Veliko je najbrž še teh če-jev, pa nimam ne ambicij ne sposobnosti naštevati jih. To pisanje je namenjeno prvemu če-ju: izzivu in spodbudi kakovostnim vsem tistim ustvarjalcem, ki bi morali opravljati svoj poklic, delo, za katerega v svoji stroki, ne dovolijo, da jih čas povozi, da njihove sposobnosti polagoma zakrnevajo. Ob tej pri-Iržnosti pa je izziv in spodbuda namenjena predvsem ustvarjalcem v kulturi.
Tudi kultura namreč ni monolitni blok sposobnih in sodobnih, takšnih, ki samo nimajo
NAM BODO AVSTRIJCI OČISTILI MURO?
Na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti smo pred dnevi slišali, da je treba nehati s pogrevanjem dileme: elektrarne na Muri da ali ne, kajti stališče pomurskega gospodarstva je, da jih je treba zgraditi. Sledila so pojasnila o pripravah na gradnjo. Najprej o nastajanju krajinske zasnove za območje ob Muri na soboškem Zavodu za ekonomiko in urbanizem, za katero bo treba odšteti 20,4 milijona dinarjev. Ključ je tak: 15 milijonov elektrogospodarstvo, tri milijone občinske raziskovalne skupnosti Pomurja in 2,4 milijona dinarjev pomurski občinski izvršni sveti. Ljubljanski inštitut Milan Vidmar je že izdelal primerjalno študijo o pretočni različici elektrarn in jo posredoval
Tisoč metrov dolga steza na stadionu Bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni je bila preteklo nedeljo zopet prizorišče zanimivega tekmovanja. Motokrosisti in spidvejisti so se tokrat pomerili na drugem mednarodnem motoskijbringu.
Foto: Feri Maučec
zmerom prave priložnosti, takšnih za katere pravimo, da niso deležni prave pozornosti in da zato ne morejo pokazati svojega znanja. Tudi med kulturnimi delavci so velike razlike: v znanju in zmožnostih v zagnanosti, en-tuziazmu, v vztrajnosti in še v čem. Tudi v kulturi lahko najdemo tisto lenobno in inertno stanje duha, kjer se izkušnja spreminja v dogmo in rutino in ki se mu pravi birokracija — ali pa kako drugače. V preprečevanje tega duha in njegovih nosilcev se mora enakovredno usmeriti naša akcija, kajti sami se ne bodo uklonili. Preveč neobčutljivi so postali, preveč vase zaverovani. Zdi se jim normalno, da za svoje ne-delo zahtevajo celo priznanje. Tudi kulturo hočejo spremeniti v rentniški del družbe, ki naj živi od presnavljanja lastnega mita.
Zato pa menim, da so nujne predstave kot predstavljanje tega, kar znamo in zmoremo, tega kar smo naredili, pa tudi tega, česar nismo znali napraviti. Predstave kot soočanje in primerjanje, lociranje in vrednotenje naših prizadevanj. Predstave, ki naj dajo svoj prispevek k eni (tudi človeško) najtežjih nalog naše družbe: izločanju lenih, neumnih in nesposobnih. Pa tudi k prijetnejšemu delu tega opravila — spodbujanju in omogočanju tistih drugih.
Ali me ni preveč zaneslo? Ali je naloga sedaj in v teh okoliščinah sploh uresničljiva ? Ali ne bi raje odložili te nadležne avantgardnosti kulture in počakali, da začne reševati nalogo vsa družba? Izognili bi se pravno-samoupravnim blokadam, nevarnosti, da se lotimo »našega« človeka (s te in one strani), ne bi nas imeli za nehumane!
Vrnimo se od teh razmišljanj k predstavi, predstavi našega delovanja in snovanja kot poroga zagrenjenosti in splošni depresivnosti, orientalske vdanosti v usodo. K polemiko zbujajoči predstavi, ki naj pomaga razbijati ta večni konsenz molčečih.
Še pridite, predstava — bo!
Marjan Čenar
elektrogospodarstvu ter soboškemu zavodu. Zapleta pa se pri kmetijski raziskavi, saj še ni podpisana niti pogodba zanjo.
Pomurci so dali tudi pripombo na osnutek letošnje republiške resolucije v tistem delu, kjer je govor o čiščenju reke Save, da bi namreč vanjo uvrstili še čiščenje reke Mure. Pripomba ni bila upoštevana, so povedali na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti. Pri tem pa je že znano, da so si Avstrijci do leta 1990 naložili očistiti Muro, ki sicer sodi med najbolj onesnažene reke v Evropi, do državne meje z Jugoslavijo. Ne brez bodice bi vprašali: bodo naši severni sosedje še za nas očistili Muro?
B. Ž.
aktualno doma in po svetu
Minulo soboto zjutraj je z železniške postaje v Celovcu krenil na pot v avstrijsko glavno mesto Dunaj najbrž eden najdaljših potniških vlakov, ki so kdaj vozili na tej progi. Imel je 16 vagonov, ki so bili nabito polni potnikov, mlajših in starejših. Govorili so slovensko in nemško in tudi peli so v obeh jezikih. Prvladovala je sicer slovenščina, ker je bila večina potnikov Slovencev, ki živijo na Koroškem v Avstriji. Prišli so domala iz vseh narodnostnih krajev. Pridružili pa so se jim tudi nemško govoreči Korošci, njihovi prijatelji.
Na dvojezičnih vozovnicah, ki so jih imeli potniki, je pisalo, da je to protestna vožnja do Dunaja in nazaj. Peljali so se namreč na veliko demonstracijo, da bi izrazili nezadovoljstvo nad namero koroških deželnih strank, da bi ukinili tamkajšnje dvojezične osnovne šole, oziroma da bi v njih ločili otroke po narodnosti; da bi se torej ločeno učili učenci slovenske narodnosti in nemško govoreči Avstrijci. Kot da ne bi živeli in se igrali skupaj! Seveda, tako
kot je sedaj, protimanjšinskim politikom in njihovim privržencem ni uspelo dovolj asimilirati koroških Slovencev. Še vedno jih namreč veliko ohranja in neguje slovenski jezik in kulturno izročilo, še vedno deluje tudi slovenska gimnazija v Celovcu — obiskuje jo okrog 500 dijakov — čeprav so nasprotniki upali, da bo sčasoma kar sama od sebe usahnila, ker ne bo dovolj prijav. In če država ni poskrbela za niti en dvojezični otroški vrtec, so jih ustanovila razna društva in organizacije.
Politične stranke na Koroškem so zato ustanovile posebno pedagoško komisijo, ki je po njihovi želji pripravila nov model šolstva na narodnostno mešanem območju, s katerim bi otroke ločili, in Slovenci bi se znašli v zapostavljenem položaju. Večina bi se jih najbrž vpisala v nemške oddelke, ker drugače ne bi mogli uspešno nadaljevati šolanja. Mar niso bile nekoliko podobne razmere tudi pri nas, preden smo pred 26 leti uvedli dvojezični pouk in dvojezično delo v otroške vrtce?
Ko se je protestni vlak naposled ustavil na dunajski postaji, je bilo najprej demonstrativno zborovanje pred Opero, kjer se je okrog 1500 udeležencem s Koroške pridružilo še nekaj čez 3 tisoč Dunajčanov. Vsi so nato krenili še pred urad zveznega kanclerja Vranitzkega, kjer so prebrali številne protestne izjave, delegacija koroških Slovencev pa je obiskala tudi zveznega kanclerja, ki je med drugim dejal, da model, ki ga izsiljujejo koroške stranke, še ni dokončna rešitev, da bodo namreč morali o njem spregovoriti tudi avstrijski pedagogi in strokovnjaki v širšem smislu in šele nato se bo o njem izrekel tudi avstrijski parlament. Če bo ta obljuba izpolnjena, pa bo namen protestnega zborovanja dosežen. Sicer pa so koroškim Slovencem izrekli solidarnost tudi številni nemško govoreči Avstrijci ter predstavniki manjšinskih organizacij iz Švice in južne Tirolske v Italiji, ob bok njihovim zahtevam pa so se postavili predstavniki vseh drugih narodnostnih manjših v Avstriji, z	Jože Graj
PRITLIČJE
V beograjskem časopisju je vse več razpravljanj o kriminalu. Med tem ko so Večerne novosti ob koncu leta objavljale dolg feljton o beograjskem podzemlju na celi časopisni istrani, so v Osmici objavili tudi stališče poznavalcev razmer organov varnosti, da v Beogradu podzemlja še ni, čeprav so nekakšne »linije« kriminala, kar da pomeni, da je v glavnem mestu kvečjemu »pritlični kriminal«.
Med tem razpravljanjem so umorili taksista sredi belega dne in na zelo prometni ulici, hkrati pa je bil tudi krvav obračun sredi mesta v neki kotlovnici, ko je bilo nekaj oseb težko in laže ranjenih, pravzaprav štirje Albanci. To je bil obračun ob ilegalni kupoprodaji deviz, kar je toliko večje tveganje, kolikor večje so vsote deviz in dinarjev, ki so v prometu.
To je bil povod za objavljanje podrobnosti o . ilegalni prodaji deviz, ki so jih zbrali najbolje obveščeni novinarji. Iz teh zgodb so Beograjčani zvedeli, da obstajajo organizacije preprodaje deviz, ki imajo različno poreklo, najčešče pa so to devize zdomcev s Kosova, ki pridejo po kanalih v Beograd, kjer so »veletrgovci«. O tem pravijo, da je to »albanska mafija«, a ta izraz uporabljajo tukaj tudi za preprodajo zlata in srebra, ki prihaja prav tako s Kosova in iz Turčije in je najcenejše, kar povezujejo s krajo teh plemenitih kovin v Trepči, češ da je veliko tega zlata in srebra po kraji ostalo na Kosovu, kjer ga po družinah primitivno predelujejo v prstane in drug nakit in potem razprodajajo ne samo v Beogradu, temveč najraje tudi v Dalmaciji in drugod.
Tudi v zvezi s krajo zlata in srebra v Rudarsko topilniškem bazenu Bor, ki je nastala tačas in je bila nedavno odkrita, se pojavljajo zlatarji s Kosova, ki so odkupovali to kovino na kilograme, saj so bile ukradene količine velike. Ob tem pa namigujejo, da se z izkupičkom od tod financira sovražno delovanje, ker da na ta način postaja logično, od kod Albancem denar za odkupovanje zemlje od Srbov in Črnogorcev čez vsako logično in normalno ceno.
To so pojavi, ki so povezani z nemarnim odnosom do družbene lastnine, saj je naravnost smešno, kako so lahko kradli zlato. V bor-
globus
NEW YORK - Ameriška administracija je do nadaljnjega prepovedala vsa potovanja ameriških državljanov v Libanon, hkrati pa je okrepila navzočnost ameriških vojnih ladij v vzhodnem delu Sredozemskega morja in v Perzijskem zalivu. Nekateri sodijo, da so to znamenja za morebitno vojaško intervencijo ZDA na Bližnjem vzhodu.
DUNAJ — Avstrijskega trgovca z vinom J. Tschido, ki je z anti-frizom »požlahtnil« okoli dva milijona litrov vina, so obsodili na štiri leta zapora.
BONN — Neonacistična na-cionalno-demokratska stranka (N PD) je na nedavnih volitvah v ZRN dobila trikrat več glasov kot leta 1983. Za fašiste je glasovalo 0,6 odstotka oziroma 226.298 volivcev.
BUDIMPEŠTA - Lani so na Madžarskem porabili skoraj za pol odstotka manj energije kot predlani. Madžari pokrijejo 49 odstotkov energetskih potreb z lastnimi viri.
WASHINGTON - Kakih 90 odstotkov Američanov meni, da ZDA ne bodo več dolgo največja svetovna gospodarska velesila. To so podatki ankete, ki jo je naredil tednik U. S. News and World Report.
BUDIMPEŠTA — Zaradi suše so lani na Madžarskem naželi le 14 milijonov ton žitaric. Letos računajo na 16 milijonov ton.
ANKARA — Turčija m-Sov-jetska zveza se pogajata o prodaji sovjetskega plina Turčiji, ki bi ga Turki plačali tako, da bi ob Črnem morju zgradili hotel s 500 posteljami.
LIMA — V neki perujski vasi je umrlo 27 ljudi, med njimi 16 otrok, ker so se zastrupili s kruhom, ki je vseboval pesticid aldrin, ki je pomotoma prišel v moko.
MOSKVA — V Gruziji so imeli pred mesecem dni velike težave s snežnimi meteži, ki so zahtevali tudi človeške žrtve, sedaj pa je nenadno deževje raztopilo debelo snežno odejo, kar je povzročilo katastrofalne poplave.
Tri pomembne spremembe
Jugoslavija bo dobila v enem, morda celo v dveh letih svojo peto povojno ustavo. Predsedstvo države je namreč začelo postopek za spremembo ustave iz leta 1974. O predlogu bodo najprej razpravljali v zvezni skupščini, nato pa se bo začela javna razprava in piljenje dokumenta. Ker bodo v javni razpravi ponovno govorili, da prevečkrat menjujemo ustavo, velja omeniti, da sta v ustavnem pravu po svetu dve poti, po francoski poti spreminjajo ustave, ko doseže družba določeno stopnjo razvoja, po ameriški poti pa predstavlja ustava zbir osnovnih načel, ki jih dopolnjujejo z amandmaji, novosti v družbi pa urejujejo z zakoni.
Ker predlog sprememb še ni v javnosti, se lahko zadovoljimo le s prvimi informacijami. Gre za tri bistvene spremembe — družbeno gospodarska ureditev, temelji družbeno političnega sistema in tretje, odnosi v federaciji. Ostanimo pri gospodarstvu. Čeprav smo želeli z ustavo iz 1974 in z zakonom o združenem delu zagotoviti enoten jugoslovanski trg ter samoupravno združevanje, nam je praksa prinesla zapiranje in predvsem odločanje o gospodarstvu izven gospodarstva. Po novem moramo doseči večjo samostojnost gospodarstva, zavarovati družbeno lastnino, z ustavo zapisati načela o odgovornosti in zagotoviti samoupravno združevanje. Delovna organizacija naj postane poslovna celota. Poslovanje in tržišče naj postaneta osnovno gibalo razvoja.
Inšpektorji in Jugel
Prejšnji teden so zvezni tržni inšpektorji ugotovili, da se elektrogospodarstva v republikah in pokrajinah ne ravnajo po samoupravnem sporazumu, ki določa, da sme elektrogospodarstvo zaračunati za priključno moč (prispevek) največ 25 odstotkov na porabljeno energijo (to lahko ugotovi vsako gospodinjstvo tako, da v računu, ki ga dobi od elektrodistribucije, znesek prispevka deli z vrednostjo porabljene energije. Tako se dobi odstotek deleža priključne moči v ceni elektrike).
Številni občani z računi dokazujejo, da so jim lani za priključno moč zaračunali tudi več kot 50 odstotkov, piše Borba.
V temelje družbeno političnega sistema bo potrebno ugraditi takšno odločanje, ki bo bolj smotrno in učinkovito. To velja predvsem za organizacije združenega dela, v katerih bodo dobili delavski sveti večja pooblastila. V politični sistem sodita seveda tudi volilni in delegatski sistem.
Najtrši oreh bodo določila o odnosih v federaciji. Načela iz ustave 1974 nalagajo republikam in pokrajinam odgovornost za svoj razvoj in obveznost, da prispevajo tudi k razvoju vse države, federacije. To dobro načelo se je izrodilo, saj je prišlo resnično do zapiranja v republiške meje. Tega stanja vsekakor ne bomo presegli z večjo centralizacijo oblasti v federaciji in tudi ne z manjšanjem pristojnosti republik. Če povežemo problem federacije z boljšo družbeno ekonomsko ureditvijo, v kateri bo več povezovanja, bomo verjetno našli izhod iz sedanje krize federativne ureditve. Odprto je še tudi vprašanje statusa socialistične republike Srbije in njenih dveh avtonomnih pokrajin. Dejstvo je, da se sedaj pogovarjata pokrajini s svojo republiko preko zvezne države. Druga pomanjkljivost pa je dejstvo, da mora dobiti republika Srbija za vsako svojo akcijo privolitev iz pokrajin, pokrajini pa takšne privolitve od republike ne potrebujeta. To je trd oreh. Počakajmo najprej na prvo besedilo sprememb ustave.
Mirko Čepič
——l/ ŽARIŠČU DOGODKOV-—
KREISKY - BREZ DLAKE NA JEZIKU
Razdelitev ministrskih stolčkov: vsaki od vladajočih strank — socialistični in ljudski — polovico, že to nekdanjemu avstrijskemu kanclerju Brunu Kraiskemu ni bilo všeč, da pa so socialisti »odstopili« zuna-njeministrski resor konservativcem, podkanclerju in vodji ljudske stranke Alojzu Mocku, to je sodu izbilo dno in Kreisky je v intervjuju za dunajski Profil govoril zelo brez dlake na jeziku. Intervju smo nekoliko skrajšali.
Gospod doktor Kreisky, ne razumem vaše jeze nad nesocialističnim zunanjim ministrom: prav vi ste dvakrat nastavili nestrankarska zunanja ministra.
Socialist kot zunanji minister, to je bila tradicija velike koalicije. Takrat, ko sem prišel v zunanje ministrstvo, leta 1953, to ni imelo opraviti z Brunom Krei-skim. To je bilo prejkone načelo Adolfa Scharfa sredi okupacijskega obdobja, ko je dejal: »Nikoli več zunanje politike brez socialne demokracije.«
Zakaj ste potem, ko ste bili kancler, imenovali nestrankarske ...
... ja toda takrat smo vedeli, da so to nestrankarski ljudje, ki delajo v interesu skupne zunanje politike.
Torej omejeno nestrankarski; morda je bilo to laže zaradi vpliva zveznega kanclerja, vas?
Da, morda tudi zato. Toda Kirchschlager, na primer, je bil moj šef kabineta, ko sem bil v obdobju velike koalicije zunanji minister.
SchSrf (nekdanji predsednik SPČ, podkancler in predsednik republike — opl ur.) je doumel tudi pomen zunanje politike za našo gospodarsko politiko; pomislimo samo na Marshallov plan. Zato je leta 1953 rekel, da potrebujemo vsaj enega socialističnega državnega sekretarja za zunanje zadeve.
Od takrat je bilo vedno tako, z značilno izjemo v letih pod Waldheimom: takrat so Rusi vkorakali v Češkoslovaško in dali hkrati vedeti, da jim generalni sekretar OZN Waldheim ne bi bil tako tuj. To slišiš dnes občasno drugače.
Komu so dali Rusi to vedeti?
No, kaj, Waldheimu. Ta pa se je leta 1968 tudi zelo izkazal s svojim ravnanjem. (Avstrijsko veleposlaništvo v Pragi je dal zapreti za češkoslovaške begunce, op. uredništvo Profila).
Ali velja v SPO zunanja politika danes na splošno manj ali...
... veste kaj, ti vsega tega ne razumejo. Z izjemo Heinricha Kellerja (enega od sekretarjev SPO, op. ur.), ki je tam najmlajši, je stranka na vrhu sestavljena iz mnogih funkcionarjev, ki imajo najmanj po tri položaje. Mnogi blefirajo kot bančni direktorji.
Vranitzky se je bil že od vsega začetka odločil, to sem opazil že pred božičem po tem, kako je odgovoril na moje svarilo: »Ja, kaj pa naj bi skrivali, nihče noče ničesar skriti.«
Takrat mi je postalo jasno, da ne razume problematike. Dežele, v kateri večina ni marala Wald-heima — številke so jasnejše kot pri drugih predsedniških volitvah —, take dežele vendar ne moreš prepustiti drugim brez boja. Treba bi bilo reči vsaj: »Polovico! Waldheim — lepo. Toda on vam mora zadostovati, mi pa hočemo zunanjega ministra!«
Toda to je afera, ki jo gospod Vranitzky očitno razume bolje od Scharfa in mene. »Danes je malce drugače,« pravi. Da, vendar drugače, kot misli gospod Vranitzky. Ta misli samo, da vse razume.
Danes je položaj vseskozi tak kot takrat, ali malo slabši. On sploh ne ve natančno, kdo so ljudje v zunanji politiki, in o tem se tudi ni nikoli informiral ali se za karkoli zanimal.
Gospod Kreisky, ali je vaš umik z vseh strankinih funkcij zdaj resnično dokončen? Dokončno do
končen. In tega nisem sklenil šele danes. Že od nekega pogovora s Sinowtzem pred dvema letoma sem molčal o umiku iz stranke. Zdaj počnem to zato, ker se s strankino linijo ne morem več identificirati.
Tudi o svojem častnem predsed-ništvu ste razmišljali že tako dolgo?
To počnem, odkar sem ga prevzel. Molčal sem samo iz obzirnosti do stranke. Vse to se je začelo s spletkarskim svetovalcem dr. Sinowatza, z gospodom Puschem (Hans Pusch je bil šef kanclerjevega kabineta — op. ur.) Ta je z njim — poleg drugega — spodnesel finančnega ministra Salcherja, ki je napravil najboljši državni proračun. Vranitzkega doslej ni bilo videti. Samo odpravnik poslov je bil, samo želje državljanov je izpolnjeval. Stranka se je nekaterim odpovedala, s tem da jih je napravila nemočne, brezvredne ali pa strahopetne; to so bili ljudje, ki so se v mojem času samostojno politično razvili in tako nekaj postali.
Ali lahko nekaj takega stori spletkar sam?
Da, kot je videti. Če spletkar smukne v kanclerjevo obleko in se pokaže, da so to v resnici cesarjeva nova oblačila ...
______zdaj pa ne mislite samo na gospoda Puscha?
... tudi na Sinowtza. S tem Puschem je Sinowatz zame nehal biti Sinowatz. Bil je Pusheva senca. Vse neumnosti teh treh ali štirih let se zvračajo nanj. Vsi so bili ogoljufani, to so bile čiste sleparije.
Zdaj mislite na gospoda Sinowtza?
Da, Sinowtza so goljufali, vendar je tudi sam goljufal. Sinowtza ne sprejemam, zdaj z njim tudi ne govorim, ker me je preslepil, ker meje poskusil slepiti. Bil je človek, ki mi je še pred tremi dnevi rekel: »Saj se ni sploh nič zgodilo, zakaj se razburja?« To je goljufija.
Koalicijska pogajanja so bila vendar do konca negotova, kar zadeva zunanjega ministra.
Ah. le kako, v svojem prvem tozadevnem pogovoru z Vranitz-kim sem že pred meseci rekel: svarim vas, ravnajte si čisto po tem, kar se je zgodilo na predsedniških volitvah!
Tako si je Mock zagotovil dvojno zmago. Prvič z Waldheimom in drugič z odstopom Sinowtza. To je bila panična odločitev. In drugič so odločili pod vtisom smešnega preskoka FPO. Seveda tudi jaz mislim, daje bila Haiderjeva izvolitev sprememba v usmeritvi. A kljub temu nikar take panične odločitve! Mislim, da je Vranitzky s tem načrtoval nekaj povsem drugega. Hotel je usmeriti malo koalicijo, da bi napravil nekaj drugega.
Veliko koalicijo?
Seveda, saj je zavezan bankam. To bodo morali avstrijski delojemalci drago plačati. Kar govorim zdaj, ne govorim iz jeze.
Vendar delujeta tako, kot da bi se umaknili v jezi.
Ne v jezi, vendar se odmikam od tega gibanja, od gibanja s temi ljudmi. Saj vendar vem, kaj je naše gibanja, iz česa obstaja. S temi ljudmi nočem imeti opravka. Deset mandatov so izgubili.
Katere so vaše posledice odločitve, da bo zunanji minister predsednik OVP?
Ničesar nočem prerokovati, vendar se odrekamo zunanji politiki v tenutku, v katerem je ideologija, ki stoji za njo, na koncu. Seveda ima zvezni kancler vpliv na zunanjo politiko, vendar gre za to, kaj iz tega naredi. Toda Vranitzky se svoji moči odločanja odpoveduje v času, ko bo konservativni ideologiji odklenkalo. Kajti kaj ostaja od rea-ganizma? Sramota in porog.
S kom v SPO lahko potem sploh še govorite?
Z nekaj mladimi ljudmi, tako kot sem v gibanju začel. Začel sem v socialistični mladini dunajskega mestnega okraja Wie-den.
STRAN 2
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
od tedna
MURSKA SOBOTA — Svet za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniško varstvo pri predsedstvu OK SZDL je imel pred tednom dni na dnevnem redu več vprašanj. Najprej so se na osnovi gradiva republiške konference Socialistične zveze zadržali pri problematiki varstva spomenikov revolucionarnega delavskega gibanja in NOB. Sledila je razprava o revolucionarnih tradicijah in vrednotah kot pomembnem elementu idejnopolitične dejavnosti vseh organiziranih socialističnih sil pri reševanju zdajšnjih aktualnih problemov. O tem je na voljo gradivo zvezne konference SZDL. Ob koncu so govorili še o delovanju zgodovinskih krožkov na osnovnih šolah v občini ter programu dela sveta za to leto.
LENDAVA — Na seji komisije za politično informiranje, agitacijo in propagando pri občinski konferenci ZKS Lendava in predsedstvu občinskega komiteja so razpravljali o aktualnih vprašanjih delovanja in nadaljnjega razvoja slovenske izdaje Komunista. Menili so, da bi moralo biti glasilo komunistov bliže članstvu, v njem naj bi se odlikovalo delovanje osnovnih organizacij in članov na vseh področjih družbenopolitičnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
MURSKA SOBOTA — Tukajšnja delavska univerza in občinska konferenca Socialistične zveze sta minuli petek pripravila seminar o sodobnih metodah družbenopolitičnega izobraževanja odraslih. Zbranim predavateljem in družbenopolitičnim delavcem iz soboške, ljutomerske in lendavske občine je predaval mag. Jože Valentinčič. Uvodnemu delu, v katerem je mag. Valentinčič razčlenil pripravo in izvedbo teme z vidika predavatelja, je sledila živahna in tvorna izmenjava mnenj, izkušenj, zamisli. Omembe vredno je delo v skupinah (vsebinska in metodična zasnova predavanja), ki sta ga organizatorja načrtovala v zvezi z delegatskim izobraževanjem.
LENDAVA — Lendavsko sindikalno predsedstvo je na zadnji seji namenilo osrednjo pozornost rešitvam težav v Ina-Nafti, zato je bil navzoč tudi predsednik KPO te delovne organizacije, Jože Hajdinjak. V razpravi so se osredotočili predvsem na vprašanje, kako in na katerih mestih v republiki bi bilo potrebno poiskati pomoč, saj je usoda 1.200 delavcev gotovo širše družbeno vprašanje. V Ina-Nafti o sanaciji veliko razmišljajo, pripravili so tudi informacijo o tem, težava pa je, da dandanes ni lahko najti tistega, ki je pripravljen pomagati z denarjem — po Hajdinjakovih besedah sta možna le dva: Petrol in slovenska interesna skupnost za nafto in plin. Dogovarjajo pa se tudi z republiškim izvršnim svetom, ki se je zavezal, da bo usklajeval izvajanje sanacijskega programa.
LENDAVA — Ob koncu tedna so v restavraciji gostišča Park lendavski mladinci pripravili dvodnevni seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS, in sicer v petek za tiste iz združenega dela, v soboto pa za mlade iz krajevnih skupnosti. Na seminarju so obravnavali vrsto perečih družbenih tem — tako so obravnavali poslovanje lendavskega gospodarstva v letu 1986 in ocenjevali možnosti za letos, govorili so o kmetijstvu, največje pozornosti pa so bila deležna vprašanja, ki neposredno zadevajo mlado generacijo: stanovanjski problemi, izobraževanje, štipendiranje in kadrovanje.
MURSKA SOBOTA — Ob koncu tedna je bil posvet sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov iz gospodarstva in negospodarstva. Na njem so strnili razprave o vlogi ZK v SZDL, ki je v bistvu povzetek razprav na zborih komunistov v KS. Poleg tega so govorili o inflaciji in vplivih nanjo, usmeritvah za delovanje komunistov pri obravnavi rezultatov gospodarjenja za leto 1986 in se seznanili z informacijo o ukrepih gospodarske politike v letu 1987. Na posvetu pa so se dogovorili tudi o aktivnostih v prvem trimesečju in prisluhnili informacijam o civilnem služenju vojaškega roka, civilni družbi, gibanjih itd.
MURSKA SOBOTA — OS ZSS je sklical posvet predsednikov osnovnih organizacij in konferenc OO v delovnih in sestavljenih organizacijah soboške občine. Na posvet so povabili tudi predsednike delavskih svetov oziroma zborov delavcev. Ob tei priložnosti jih je predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Stoti podrobneje seznanil z informacijo o spremembah zakonodaje, ki opredeljuje pogoje gospodarjenja, obračunski sistem ter oblikovanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov. Nato pa je bil govor o pripravah na obravnave zaključnih računov za leto 1986.
MURSKA SOBOTA — Prejšnji teden je bila seja skupnosti otroškega varstva. Poleg tekočih zadev, programa dela, bilance sredstev in začasnega finančnega načrta so delegati glasovali še za predlagano podražitev varstva otrok v vzgojno-varstvenih ustanovah. Tako bodo starši morali plačati 33,5 odstotka več: tako želijo popraviti razmerje pri stroških otroškega varstva, saj sedaj občinska skupnost otroškega varstva daje 77 odstotkov, starši pa le še 23 odstotkov stroškov.
MURSKA SOBOTA — Prejšnji teden je bila tretja skupna seja delegatov občinske skupnosti socialnega varstva, kjer so sprejeli program dela za to leto, začasno bilanco sredstev sisov družbenih dejavnostih ter novo prispevno stopnjo, ki je zaenkrat določena po povprečju prispevnih stopenj iz lanskega leta. Delegati pa so glasovali še za novo ceno oskrbnega dne v Domu oskrbovancev v Rakičanu, ki bo v povprečju višja za 40 odstotkov. Cena oskrbnega dne v Delavnicah pod posebnimi pogoji pa bo dražja za nekaj več kot trideset odstotkov.
do tedna
MEDOBČINSKI SVET ZRVS
Nove oblike usposabljanja
V soboški, ljutomerski in radgonski občini so sklenili idejnopolitično in vojaškostrokovno usposabljanje rezervnih vojaških starešin, s tem da bodo zamudnike v soboški občini klicali v februarju, v lendavski občini, kjer zaostajajo, pa bodo usposabljanje sklenili do konca februarja. Teme so bile: kongresni dokumenti, varnostne in gospodarske razmere v občini in krajevni skupnosti, oviranje in taktično-orientacijska vaja s preverjanjem znanja. Rezervni vojaški starešine so pokazali ustrezno znanje, medtem ko ne moremo biti zadovoljni z udeležbo, saj ta znaša v soboški občini 72, v ljutomerski in radgonski pa 71 odstotkov.
V teku pa so že tudi priprave za letošnje usposabljanje rezervnih vojaških starešin, v katere se tokrat vključuje tudi medobčinski svet ZRVS, ki bo tudi organizator nekaterih skupnih akcij. Prva taka akcija je bil andragoški seminar za aktiv predavateljev v Murski Soboti, ki ga je vodil Jože Valentinčič iz Ljubljane, udeležilo pa se ga je okrog 30 udeležencev. V februarju bo v Radencih posebno strokovno-vo-jaško usposabljanje predstavnikov sanitetne službe, ki se ga bo udeležilo okrog 80 udeležencev iz vseh štirih pomurskih občin. V marcu je v programu usposabljanje rezervnih vojaških starešin na temo varnostno-politične razmere in delovanje sovražnih sil
pri nas, ki bo posebej za predstavnike soboške in lendavske ter radgonske in ljutomerske občine. Prav tako je v marcu predvidena realizacija teme o informiranju: nekateri problemi mili-tarizacije, vojna zvezd. Ob praznovanju 40-letnice Aero kluba Murska Sobota in jugoslovanskega letalstva pa bo na letališču v Rakičanu junija taktični zbor opreme vojnega letalstva, enot milice ter oborožitve teritorialne obrambe. Ostale oblike letošnjega usposabljanja rezervnih vojaških starešin bodo izvajale občinske konference ZRVS, tema splošno vojaškega usposabljanja pa je zaledna oskrbljenost.
F. M.
Poživiti delavske kontrole
Svet za izobraževanje, znanost in kulturo pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Lendavi ima že nekaj let skupne seje v delovnih organizacijah in šolah, kjer razpravljajo predvsem o izobraževanju. V letošnjem letu namerava svet opraviti nekaj pomembnih akcij, ki so namenjene predvsem izobraževanju sindikalnih delavcev. Najprej bodo pripravili seminar za delavce, ki vstopajo v sindikate. Občinska sindikalna politična šola je še standardna oblika izobraževanja predvsem za aktiviste iz osnovnih organizacij. Letos bodo pripravili tudi seminar za predsednika samoupravnih delavskih kontrol. Oba seminarja naj bi poživila delovanje teh organov, ki so v zadnjih letih močno »zaspali«. To, da se v delovnih organizacijah dogajajo številne nepravilnosti, kot kaže, vedo vsi drugi, le delavske kontrole ne, pa tudi za disciplinske komisije to drži. Sindikati bodo v letošnjem letu namenili več pozornosti delegatskemu usposabljanju, še zlasti pa bodo pomagali kulturnim animatorjem v delovnih organizacijah, da bi kultura postala dejansko sestavni del delavčevega vsakdanjika.
Jani D.
DOGOVOR ZA IZKORIŠCA-NJE TOPLE VODE
Dve vrtini sredi Murske
Sobote?
Na vidiku je pionirsko vrtanje v zgoščenem mestnem središču, ki s predpisi še ni urejeno in odpira več rudarskih, tehničnih, varnostnih in podobnih problemov. Nosilci so: geološki zavod iz Ljubljane, Nafta Lendava (zlasti tozd Raziskave in proizvodnja nafte in plina), Radenska in soboški zavod za ekonomiko in urbanizem.
Prejšnji teden je v dogovoru omenjenih nosilcev na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti padel predlog, naj bi se lotili vrtanja v geometričnem središču mesta pri avtobusni postaji, hotelu Diana in bližnjem blokovskem kompleksu. Tako bi prišli do novih, prepričljivejših podatkov o izdatnosti in temperaturi alternativnega energetskega vira, ki je sicer predmet večletnih razpravljanj in prepričevanj. Predstavili so nekatere podrobnosti o samem raziskovalnem vrtanju ter možnostih ogrevanja oz. izkoriščanja tople vode in s tem nadomeščanja klasičnih virov energije. Hkrati je bilo poudarjeno, naj bo pomursko raziskovanje in izkoriščanje nafte, zemeljskega plina in tople vode usklajeno, usmerjeno in vodeno. V tej zvezi so omenili, da bi razpoložljive podatke o raziskovalnih vrtinah, ki jih je v pokrajini, zlasti na območju Lendave, na desetine, uporabljali skupaj.
Gre za izredno uiage objekte in dolgoročne naložbe, zato jih je nujno dodobra izkoristiti. Samo za primer vzemimo raziskovalni vrtini v Lipi in Rakičanu. V prvem primeru se ponujajo možnosti za izrabo tople vode za ogrevanje Beltinec, čeprav je že nared program sanacije vrtine. V drugem primeru jo bodo najbrž zacevili, kajti v globini niso odkrili izdatnejših ogljikovodikov, ob tem pa v lendavski Nafti pripravljajo projekte za to, da bi na tem območju imeli skladišče zemeljskega plina. Dodajmo še, kar so pripomnili na zadevnem sestanku, namreč da bi se lahko glede vlaganj v raziskave oz. izkoriščanje alternativnih energetskih virov malo bolj zmigali v republiški energetski skupnosti, saj gre za skupen, slovenski interes. Poslej se bo z vso to problematiko ukvarjala posebna zbornična komisija, upajmo, da mnogo uspešneje kot prejšnja. V času letošnjega gradbenega sejma v Gornji Radgoni pa naj bi tudi o tem izvedli strokovni posvet. Bo šlo zgolj za še enega v seriji podobnih posvetov?
B. Žunec
S SEJE OK ZK GORNJA RADGONA_______________________________________ Avtoradgoni ni dovolj le materialna pomoč
Na seji občinskega komiteja Zveze komunistov Gornja Radgona so povzeli bistvene ugotovitve z razprave v krajevnih skupnostih o vlogi komunistov v frontni organizaciji Socialistični zvezi, sprejeli finančni načrt radgonskega komiteja, poslušali informacije o politično-varnost-nih razmerah v državi, o pripravah na Festival bratstva in enotnosti ter o položaju v Avtoradgoni.
Slednje je bilo pravzaprav povezano z vsemi prejšnjimi razpravami, vse pa so se nanašale na delovanje komunistov. Najsi bo v organih komunistične organizacije ali drugih družbenopolitičnih organizacij, v krajevni skupnosti ali v organizacijah združenega dela, povsod nastopajo komunisti kot posamezniki. Zaradi tega je prišlo do tako velike neenotnosti ne le v vrstah komunistov, ampak tudi med družbenopolitičnimi organizacijami. Prav tako komunistov v delovnih organizacijah ne zanimajo problemi v krajevnih skupnostih in okoljih, kjer živijo, ter obratno. K izboljšanju naj bi pripomogla tudi sprejeta sklepa, in sicer, da naj se izogibajo forumskega dela, seznanjajo vse člane s stališči organov OK ZK ter da naj se še do marca pripravi statutarni
O stanarinah m snegolovih
Na januarski skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota so bili delegati seznanjeni s povišanjem stanarin in komunalnih uslug. Prve se bodo s prvim marcem (v skladu z družbenim dogovorom o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin v Sloveniji) povečale za 57 odstotkov, druge pa v povprečju za 41 odstotkov pri tekočem vzdrževanju stanovanj. Kot edini se je v razpravi o povišanju stanarin oglasil delegat iz krajevne skupnosti Lendavska in prenesel stališče svoje baze, da je skok previsok in čas nenaklonjen prehodu na ekonomske stanarine, vendar na v republiki dogovorjeno ni mogel vplivati. Ob zajetnem Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za ugotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju gospodarstva pa so bili v ospredju pripombe strokovne službe in stališči svetov za življenjske razmere pri občinskem sindikatu in Socialistični zvezi. Delegati so ob papirnatih zadevah v glavnem molčali, in ko je
ZDRAVSTVENO VARSTVO MIO
r ZDRAVSTVENO VARSTVO BUB m  BOK MSB 
Neenakost ob enakih pravicah
Na zadnji seji občinske zdravstvene skupnosti soboške občine so denar ob vedenju, da niti za že strokovni delavci delegatom predstavili tudi osnutek samoupravnega sedaj zagotovljene pravice da-sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva in predlagane jemo (in imamo) v Pomurju
spremembe in dopolnitve, o katerih smo že pisali. Delegati o tem zaenkrat niso razpravljali in tudi na seji zdravstvene skupnosti ne bodo, saj je bil dan predlog, da o tem seznanijo bazo ter pošljejo pripombe na strokovne službe, od koder jih bodo potem naslovili na re-nubliško zdravstvene skupnost. Kako pa bodo delegati prenesli in razložili novosti in seveda posledice ob sprejetju predlaganega, lahko le sklepamo, odvisno pa bo od pretoka informacij oziroma delovanja delegatskega sistema. Je pa res, da so predlagane spremembe dobre, pomenijo pa tudi širitev pravic iz zdravstvenega varstva. To pa
£ pomeni, da bomo morali za zdravstvo dajati tudi več denarja.
Spremembe, ki naj bi jih
sprejeli, bi tako bile enotne za vse zdravstvene skupnosti. Do sedaj so si namreč občinske zdravstvene skupnosti veljavni samoupravni sporazum dopolnile glede na posebnosti v občini — to so bile le manjše razlike. In če sedaj sprejmemo predlagano, torej tudi širitev pravic, bi to pomenilo na primer za soboško občino, da po-
Ugodna ocena odnosov med družbo in verniki
V Murski Soboti je bil sredi minulega tedna že tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti v soboški občini. Ti so si najprej ogledali tovarno mesnih izdelkov, kjer so jih seznanili s proizvodnim procesom, popoldne pa je bila v hotelu Diana slovesnost ob novoletnem sprejemu. Navzoče je nagovoril podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine in predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi, Peter Brunec. Dejal je, da novoletnih sprejemov ne jemljemo le kot neko golo formalnost, ampak kot iskreno srečanje, ki je hkrati priložnost za podrobnejšo seznanitev z življenjem in delom, pa tudi z odprtimi vprašanji in problemi v soboški občini. Potem ko je omenil nekatere pomembnejše dogodke, ki so jim tudi verske skupnosti namenile posebno pozornost, je govoril o odnosih med samoupravno socialistično družbo in verskimi skupnostmi.
sklep o najbolj ustrezni organiziranosti komunistov radgonske občine v prihodnje. S tem v zvezi je zanimiv tudi predlog, da naj pripravijo seznam vseh udeležencev dopolnilnega izobraževanja komunistov radgonske občine v političnih šolah in drugod, koliko jih je končalo taka usposabljanja in kje sedaj delujejo.
Beseda enotnost se je pojavila tudi v razpravi o pripravah na Festival bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni, ki bo zadnje dni maja letos. Občani, predvsem pa vsi družbenopolitični delavci, bodo morali pokazati moralno in politično enotnost.
Nerazumevanje s strani delavcev je poleg izgube največji problem Avtoradgone, čeprav je oboje nekako povezano. Avto-radgona je namreč že dolgo v slabem materialnem (in kadrov
kazalo, da se bodo tako tudi razšli, je zelo odmevno izzvenelo življenjsko delegatsko vprašanje o snegolovih, ilustrirano s smrtnim primerom iz Ljubljane. Osvojeno je bilo stališče, da je potrebno ukrepati, preden je prepozno, in dosledno upoštevati predpis, po katerem morajo imeti vse strehe z nagibom, ki presega 18 stopinj, nameščene snegolove. Ali so res, bodo preverjali gradbeni inšpektorji, javna občila pa z apeli bral-
RUŠITEV PROV1ZORIJEV
Starejši objekti med provizoriji v Razlagovi ulici v Murski Soboti niso več ustrezni za bivanje. Porušili jih bodo do aprila, ko naj bi na tem območju (desna stran ulice) začeli graditi šestindevetdeset dvosobnih stanovanj. Ta naj bi bila vseljiva še pred iztekom leta jn z njimi sklenjena prva faza gradnje novih stanovanjskih objektov.
cem in poslušalcem spodbujala, naj tako zasebniki kot delovne organizacije, predvsem pa komu-nalci, poskrbijo, da mimoidoči ne bodo ogroženi. Domačini in
trebujejo še odstotek več de
narja, kot ga zberemo sedaj, ali kar 70 milijonov dinarjev. Koliko pa bi morale primakniti še delovne organizacije, če bi sprejeli novi način izračunavanja denarnega nadomestila delavcem za čas bolezni ali poškodbe, še ni znano.
Tako pa ostaja zaenkrat brez odgovora vprašanje: od kod
Vse predstavnike verskih skupnosti sta prisrčno pozdravila tudi predsednik skupščine občine Andrej Gerenček in predsednik izvršnega sveta Janez Stoti, ki jim je orisal gospodarska gibanja in načrte v letošnjem letu. Za topel sprejem se je za
— LENDAVA-----------------------------------
Sprejem za duhovnike
V Lendavi so tudi letos pripravili tradicionalni (po)novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti, ki se ga je udeležilo 14 duhovnikov. Na slovesnosti je govoril predsednik skupščine občine Rudi Leiner in med drugim poudaril, da v lendavski občini ni težav v odnosih med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Predsednik izvršnega sveta Jože Kuronja pa je predstavil gospodarsko stanje v občini in planske obveznosti v novem letu. Sprejema so se udeležili še Tibor Fiile, podpredsednik občinske skupščine in predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi, sekretarka skupščine Marija Hajos, predsednik občinske konference SZDL Stefan Ftičar, predsednica občinskega sveta ZSS Marija Dobrijevič in drugi. Predstavnik duhovnikov Franc Tement, župnik v Turnišču, se je zahvalil za sprejem in se zavzel za dobro sodelovanje ne glede na svetovni nazor. Nato so predstavniki verskih skupnosti obiskali tozd Elektromaterial in si ogledali proizvodnjo, seznanili pa so jih tudi z delovnimi načrti v letošnjem in prihodnjih planskih letihS. S.
skem) položaju. Uravnilovka med delom in nedelom, kakor je dejal predstavnik Avtoradgone na seji komiteja, pa je zlo, ki ga bodo morali v prihodnje odpraviti. Samoupravni akti o nagrajevanju so v postopku sprememb (vzorec je Železarna Ravne), bistvo pa bo pravično spodbujati dobro delo. Zadnja prekinitev dela ob prejemu decembrske plačilne liste je bila prav tako povezana z nerazumevanjem (pri nekaterih namerno) obračunov dodatka. Velikokrat pozabljajo na dneve brez dela, bolniške dopuste, za kar pa seveda niso krivi delavci.
Najprej bo potrebno odpraviti nedelo in nedisciplino, a tudi zunanje vplive, ki so bili doslej le negativni.
Pravi komunisti, tako člani občinskega komiteja kot tudi komunisti v delovni organizaciji Avtoradgona, bodo morali napeti moči in se več ukvarjati z ljudmi samimi — to pa je nekaj, na kar smo vsi že skoraj pozabili.
Bernarda Peček
tujci, ki obiščejo pomursko središče, pa ne bodo zgroženi ob pogledu na nekatere stare, rušitvi namenjene zgradbe v mestu, ki kazijo videz in jih bo zato potrebno čim prej odstraniti.
B. Bavčar
Znanje za delegate
V preteklosti so v lendavski občini dobro skrbeli za izobraževanje delegatov občinske skupščine in skupščine interesnih skupnosti. Za nove delegate, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah, bodo pripravili seminarje, so sklenili na občinski konferenci Socialistične zveze delovnih ljudi v Lendavi. Seminarje bo, kot v minulih letih, vodila delavska univerza Lendava. Program izobraževanja bo zajel predvsem gospodarske in politične teme ter razvoj in krepitev samoupravljanja in delegatskih odnosov. Seminarji se bodo začeli v prvi polovici tega meseca.	Jani D.
premalo denarja. Zato bodo te novosti za Pomurce sprejemlji- B ve in resnično tudi dobre, če B bodo za to zagotovljena tudi B solidarnostna sredstva. Saj več, kot že sedaj dajejo delovni lju-  uje za zdravstvo — prispevne I stopnje so višje, kot jih imajo V _ gospodarsko močnih občinah — od Pomurskega delavca ne — moremo zahtevati. Le resnična B solidarnost brez priokusa bera- — čenja bo ob sprejetju predlaga-nega prinesla resnično boljšo I zdravstveno varnost ljudi v vsej I Sloveniji. Sicer bomo pomur- B skemu človeku jemali pri enem koncu in verjetno osiromašeno n vračali po drugi poti. To pa po- B meni neenakost za ljudi obrob- B ja Slovenije ob enakih pravicah za vse.	
Majda Horvat j
hvalil senior evangeličanske cerkve v Sloveniji Ludvik Novak. Poudaril je, da je mirno sožitje za večino ljudi ideal, za kar si prizadevajo tudi v soboški občini, predvsem z medsebojnim spoštovanjem vernih in nevernih.	Milan Jerše
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
STRAN 3
Več pogodb o delavskih prevozih
Na seji izvršnega sveta v Murski Soboti so osrednjo pozornost namenili informaciji o stanju in problematiki javnega avtobusnega potniškega prometa v Pomurju, ki so jo pripravili v soboškem Avtobusnem prometu. Po njihovem mnenju je stanje medkrajevnega avtobusnega prometa v glavnem dobro. Slabo je to, da medkrajevni promet opravlja tudi funkcijo primestnega prometa na določenih razdaljah, ko se avtobusi ustavljajo na vseh postajah, kar znatno podaljša čas potovanja. Rešitev vidijo v tem, da na medkrajevnih linijah izločijo nekatera manj pomembna postajališča oziroma da bo vsaj na progi Lendava —Ljubljana ekspresni avtobus z bistveno skrajšanim voznim redom. Linije primestnega prometa pa so speljane tako, da imajo občani vsaj enkrat dnevno zvezo z občinskim središčem, in so po gostoti urejene na ta način, da zadovoljujejo potrebe po prevozih.
Sicer pa se primestni avtobusni promet izvaja na tri osnovne načine. To so javno registrirane linije, katerih delež je 68,3-odsto-ten, pogodbeni delovni prevozi znašajo 16,8, pogodbeni šolski prevozi pa 14,9 odstotka. Med tem, ko so v lendavski in radgonski občini uspeli urediti organiziran prevoz delavcev po enotnih pogodbah — deloma je to tudi v ljutomerski občini — pa ima v soboški občini pogodbene prevoze le delovna organizacija Mura.
Najbolje so se učili učenci 4. PU
V prejšnji številki Vestnika (29. jan.) smo na 3. strani objavili tudi krajši sestavek o tem, kako so se učili pomurski srednješolci v 1. polletju. Ker smo za >zmagovalce< razglasili 4. b razred Srednje družboslovne šole v Ljutomeru (95,6 %), smo nehote naredili krivico 4. razredu pedagoške usmeritve na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, saj je vseh 24 učencev v tem razredu doseglo pozitiven učni uspeh, prav tako pa je na istem centru doseglo 100-odstotni učni uspeh 7 učencev v 1. razredu prilagojenega programa kovinarske usmeritve. Vsem še enkrat čestitamo!
V istem prispevku nam je nekoliko zagodel tudi tiskarski škrat, saj smo imeli namen zapisati, da počitnice medtem že minevajo, ne pa da so že minile. No, zdaj pa so že res — na žalost šolarjev in najbrž tudi učiteljev.	J. G.
V minulih letih smo se na raznih ravneh večkrat spraševali, kje je v današnji družbi sindikalna organizacija; je njeno delo teoretično ali praktično, boj za oblast ali boj za pravice delavca?
Prav gotovo je to preveč poenostavljeno, čeprav je res, da v marsikaterem delovnem okolju ne čutijo dela sindikalnih delavcev.
Kje je in bo sindikalna organizacija v občini Gornja Radgona? Na vprašanja je odgovarjal predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Gornja Radgona Marjan Neuvirt.
POTI IMAMO ZAČRTANE, LE ...
Kako okrepiti vlogo sindikatov v radgonski občini v letu 1987?
Odgovor na to vprašanje je tudi odgovor na to, kako okrepiti vlogo sindikata V tej družbi nasploh. Predvsem moramo vedeti, kaj želimo, kakšen sindikat želimo! Predvsem ne foruma, ampak aktivistično delovanje vseh temeljnih celic v osnovnih organizacijah sindikata, zlasti pa izvršnih odborov! Brez krepitve, tudi kadrovske, v OO ZS ter brez krepitve sindikalnih skupin ne bo rezultatov. Šele skozi te aktivnosti in skozi prodiranje v delegatski sistem bomo krepili vlogo delovnega človeka — člana sindikata.
Reaktiviranje v bazi in v forumih, reaktiviranje sindikalistov ter povezava s samoupravnimi organi, delegacijami, drugimi DPO je verjetno edina formula za opazne premike.
Kje je sindikat sedaj — občinski svet, pa tudi osnovne organizacije?
V letu 1986 smo konsolidirali novoizvoljene organe občinske organizacije sindikata, občinski svet, predsedstvo, komisije, odbore. Dosegli smo, kljub kadrovski prenovi, veliko mobilnost in naš glas se je zaslišal tudi v skupščinskih klopeh. Pričeli smo uresničevati temeljno funkcijo organov — delo v bazi, delo v osnovni organizaciji. V letu, ki je za nami, je dosežena raven, štartna osnova, iz katere mora v letu 1987 izstopiti več vsebine, več odločnosti, več rezultatov. Zal so še mnoge DOS preveč pasivne, vse preveč je bojazni, da se sindikalni aktivisti zamerijo vodilnim, vse preveč se čutijo odrinjene, vse preveč je čutiti dejstvo, da je pač že vse določeno in da je sindikat le stroj za potrjevanje že izoblikovanih predlogov. Veliko je malodušja, preveč administriranja, preveč že odločenega. Vsesplošna klima še otežuje politi
Druge organizacije pa ne kažejo dovolj zanimanja za takšno urejanje delavskih prevozov. Njihovi delavci namreč uporabljajo druge avtobusne prevoze, ki so ob sezonskih konicah in slabših vremenskih razmerah nezanesljivi. Prevozi učencev v osnovne šole pa so dobro urejeni. Kot objektivne omejitve za popolnejšo organiziranost prevozov potnikov iz krajevnih skupnosti pa so v soboškem Avtobusnem prometu navedli naslednje: slabo stanje cest in cestnih objektov, zlasti mostov, neurejenost avtobusnih postajališč, zlasti za členkar-je, omejene zmogljivosti prevoznika in premalo potnikov.
Poleg tega navajajo, da imajo na voljo 86 avtobusov, katerih povprečna starost je 5,4 leta, pri čemer je po amortizacijski dobi polovica že odpisanih. Gospodarski položaj ni zavidljiv, vendar ni slabši od republiškega povprečja, medtem ko so s kadrovsko sestavo zaposlenih zadovoljni. In cilji v tem srednjeročnem obdobju? Kupiti nameravajo 54 avtobusov, zgraditi drugo etapo avtobusne postaje v Murski Soboti in prostore avtobusne postaje v Lendavi, kupiti opremo za posodobitev zbiranja voznine, brezžično zvezo med avtobusi in prometno službo.
Z nekaterimi dopolnitvami so člani soboškega izvršnega sveta sprejeli omenjeno gradivo, ki ga bodo kmalu obravnavali tudi de
čno delo in motiviranost sindikalnih aktivistov. Našteto in še marsikaj pomeni hude težave za bolj smelo in bolj sproščeno izražanje neposrednih interesov delavcev.
Kako dobro poznate vodilne v osnovnih organizacijah ZSS?
Kot sem že omenil, smo v preteklem letu izvolili več kot polovico novih predsednikov OO ZSS. V ta namen smo izvedli tudi dva seminarja za predsednike IO OOS, kjer smo se skušali tudi ppbliže spoznati. Seveda je v času od marca 1986. leta pa do danes težko dodobra spoznati vseh 65 predsednikov OOS, kolikor jih je v naši občini. Kljub temu pa lahko trdimo, da jih poznamo in da se srečujemo večkrat, predvsem s tistimi, kjer so aktivnosti velike ali pa je mnogo problemov in težav. Tudi letos mi je osnovni cilj, da aktiviram in dosežem aktivnost vseh predsednikov IO OOS tudi in zlasti z osebnimi stiki, z udeležbo na akcijskih sestankih OOS.
Lani je bilo leto kongresov in volitev, kaj bo letos v ospredju?
Prav gotovo bo to boj za uresničitev kongresnih usmeritev, saj je bilo kongresno leto 1986 šele začetek aktivnosti, zlasti pa aktivnosti za doseganje boljšega in bolj pravičnega ekonomskega in socialnega položaja delavcev.
Za nas sindikate bo to leto pomembno predvsem zaradi tega, ker bomo razpravljali o spremembah Zakona o združenem delu, delavske ustave. Nadalje bo to leto delovanja proti uravnilovki, ki je po moji oceni glavna cokla razvoja naše družbe. To bo tudi leto spopada in obračuna s silami, ki si močno prizadevajo za pravičnost in demokracijo, v mislih pa imajo boj za oblast, pa tudi ideje o neki novi Jugoslaviji. To slednje bo spopad, ki ga želimo in moramo dobiti. Poti ima-
legati na zborih skupščine občine v Murski Soboti. Menili so, da je treba podpreti pogodbe o delavskih prevozih in program naložb soboškega avtobusnega prometa. Ostaja pa vprašanje, kako zagotoviti ves potreben denar za obsežne naložbe. Upoštevati pa je treba tudi pripombe s terena, zlasti s problemskih kon-
Delegati o kulturi
V razpravi tako bogate, kot je bila zadnja skupščina občinske kulturne skupnosti v Murski Soboti, še ni bilo. Delegati so se odzivali že na zapisnik, saj je vodja Pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vugrinec opozoril na sklep, po katerem naj bi skupščina svoje aktivnosti tako usmerjala, da bo gradnjo prostorov za potrebe te inštitucije obravnavala kot prednostno investicijsko področje v naslednjem srednjeročnem obdobju, v razhajanju z zapisanim v občinski resoluciji. V njej je razbrati kot možnost preselitev omenjene knjižnice v tiste prostore gradu, ki jih bo izpraznilo gozdno gospodarstvo, vanje pa bi se rad širil tudi muzej.
Prav o njegovem odpiralnem času in zimski zapori, ki onemogoča nenajavljene oglede razstavljenih eksponatov, pa je spraševal delegat Vili Čerpnjak, ki ga tako kot druge občane moti zapiranje te svojčas bolj odprte kulturne inštitucije. Prav tako pa je opozoril na problematiko kinematografske dejavnosti, ki je na njegovo pobudo in s soglasjem ostalih delegatov v programu dela občinske kulturne skupnosti za tekoče leto iz zadnjega premaknjena v drugo tromesečje, namesto obravnave in sprejema Pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad Kulturne skupnosti Murska Sobota. Ta je aktualen, ker pa je za letos že vse jasno in kasno, bo preciziranje njegovih določil možno upoštevati šele pred slovenskim kulturnim praznikom in vročitvijo priznanj in nagrad v naslednjem letu. V letošnjem pa bo posebej zanimivo srečevanje s problematiko uporabe in namembnosti soboškega gradu, ki mu bodo v kratkem izolirali temelje, ter problematiko varstva naravne in kulturne dediščine. Skupščina je namreč podprla pobudo, da naj bi pri Pokrajinskem muzeju namestili strokovnjaka za to vprašanje, ker Zavod za spomeniško varstvo Maribor ni kos načrtova-
mo začrtane, le izvajati bo treba tisto, za kar smo se dogovorili.
Vaše mnenje: je sindikalna organizacija preveč teoretična in premalo praktična — je življenjska ali ne?
Že Edvard Kardelj je postavil in začrtal vizijo sindikata v samoupravni socialistični družbi. Menim, da je sindikalna organizacija teoretično dobro zamišljena, saj sovpada s konceptom družbene lastnine in samoupravljanja. Nikjer v svetu ni v zakonodaji tolikokrat omenjen sindikat (v ZZD in Zakonu o delovnih razmerjih 42-krat), pa kljub temu ni pravih rezultatov. Morda bo potrebno v spremembah
ZZD še kaj natančneje določiti in to vlogo še okrepiti. Zlasti v primeru konfliktnih situacij so stvari preveč meglene in nedorečene. Tukaj je osnovna organizacija sindikata le v vlogi nekega pogajalca, katerega moč je nedorečena. Tudi v raznih razpisih in drugih postopkih kadrovanja bo kazalo še marsikaj doseči.
Na vsebinskem področju pa se bomo morali v družbi dogovoriti, kdo bo kaj delal. Danes se na vseh ravneh pogovarjamo o eni in isti stvari; danes ZK, jutri sindikat, pojutrišnjem mladina ali pa obratno. Treba bo poenotiti, racionalizirati in skrajšati tudi te postopke.
Je sindikat v radgonski občini neke vrste opozicija? Če nekateri mislijo, da je v naši občini sindikat v opoziciji, po
ferenc SZDL v soboški občini, kjer so nakazali vrsto možnosti za odpravljanje pomanjkljivosti. Nedvomno bo potrebno nujno pereče probleme reševati skupno, ker bo le na ta način možno priti do zadovoljivih rezultatov, ki bodo v prid avtobusnega prevoznika in potnikov.
Milan Jerše
rMBB    mm aaM
Več skrbi samoupravni	I
| organiziranosti	|
nju na območju, ki ga pokriva. Posebej je bila omenjena sanacija gradov v Beltincih, Rakičanu in Gradu, ki jih v celoti ne bo moč oživiti, veliko pa prihraniti z angažiranjem domačih gradbincev (v Beltincih) in vseh, ki so pripravljeni pomagati, kot na primer v Rakičanu, kjer se je krajevna skupnost uspešno vključevala in pravzaprav sama (po strokovnih podlagah Zavoda za spomeniško varstvo) urejevala park.
Ko je tekla beseda o programu kulturne skupnosti, je bil v njegovih dopolnitvah neposreden Peter Brunec, ki je menil, da je v dejavnosti Pokrajinskega muzeja premalo raziskovalnega in publicističnega dela na področju etnologije, ki je bila svojčas prednostna v pokrajini ob Muri. V njej je tudi premalo regijskega sodelovanja na kulturnem področju in terminskega usklajevanja ter časovne opredelitve prireditev.
Na skupščini občinske kulturne skupnosti, ki jo je vodil njen predsednik Marjan Čenar in s svojim vodenjem ter replikami, pripomogel k vsebinski razpravi, sta bila sprejeta tudi začasna bilanca sredstev sisov družbenih dejavnosti in začasni finančni načrt skupnosti za leto 1987.
Brigita Bavčar
V soboški občini, kjer deluje 140 osnovnih organizacij IZveze sindikatov, 16 konferenc OO ZSS in ena konferenca sindikata v sestavljeni organizaciji združenega dela, so v minulem letu namenili posebno pozornost nekaterim organizacijam, kjer je prihajalo do konfliktov oziroma izsiljenih sestankov. To so bili: Agroservis, SGP Pomurje, Pomurski tisk tozd Kartona- ža, Platana tozd Lesna predelava in Mesna industrija tozd  Klavnica. Osnovni vzroki so bili nizki osebni dohodki in druga H odprta vprašanja, zlasti zaradi organizacije dela in poslovanja. Soboški sindikat ugotavlja, da na izsiljen način ni možno reše-Ivati problemov, ampak je treba najprej odpraviti vzroke. Dejstvo je namreč, da v nobeni izmed omenjenih delovnih organizacij zaradi izsiljenih sestankov niso povečali osebnih dohodkov. Še več! Povsod je bilo poudarjeno, daje lez boljšim po-Islovanjem možno zagotoviti višje osebne dohodke.
In na kaj opozarjajo izsiljeni Sestanki? Predvsem na politično in samoupravno aktivnost v omenjenih organizacijah združenega dela, da se prepočasi reagira na probleme. Pri tem kaže omeniti tudi pomanjkanje pravočasnih informacij, kar Idaje plodna tla raznim dezinformacijam. Čeprav so na tem področju dosegli pomemben napredek, soboški sindikati ugotavljajo, da je treba informiranju nameniti še več pozornosti. Dobro se namreč zavedajo, da je od pravilnega in pravočasne-Iga informiranja delavcev najbolj odvisno kakovostno samoupravno odločanje. Nič čudneg.a če se v praksi pojavljajo razmišljanja o spremembah samoupravne organiziranosti združe-_ nega dela, kot so to primeri v soboški Mesni industriji, Avto-B bušnem prometu, Blisku, Platani in še kje. Vse to kaže, da bo | treba v prihodnje več skrbi nameniti samoupravni organiziranosti. Ta naj se spreminja v interesu delavcev ob zagotavljanju I neokrnjenega samoupravljanja in dolgoročnega razvoja. Ob prepočasnem spreminjanju odnosov znotraj delovnih in sestavljenih organizacij za skupen razvoj in skupno poslovno politiko pa bo nujno bolj zaostriti odgovornost na vseh ravneh. Le rna tak način si lahko obetamo konkretne spremembe!
Milan Jerše
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, r.o.
ABC POMURKA — KZ PANONKA, Delovna skupnost Murska Sobota, na podlagi sklepa delavskega sveta DS razpisuje JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
1.	tovornega avtomobila TAM 5500, letnik 1974, izklicna cena 1.600.000 — din, neregistriran, v voznem stanju;
2.	osebnega avtomobila Z-101 konfort, letnik 1981, izklicna cena 600.000,— din, neregistrirana, v voznem stanju.
Javna dražba bo v sredo, 11. 2. 1987, ob 11. uri na dvorišču centralnega skladišča KZ Panonka, Murska Sobota, Lendavska 61 b.
tem je mogoče le dvoje: ali ne razumejo vloge sindikata ali pa te vloge zaradi lastnih kombinacij ali kombinatorike in subjektivizma nočejo. Predvsem veje ta občutek iz vrst negospodarstva, nekaterih sil, ki so odtujene materialni proizvodnji oziroma združenemu delu, ki mi je tudi osnovna in primarna motivacija za politično aktivnost. Seveda pa ravno poudarjanje te vloge in vloge inteligence (šolstvo, zdravstvo — ne pa kvaziadministrativna inteligenca) nekaterim ni pri srcu, saj se čutijo ogrožene.
Mi sindikati bomo in moramo biti opozicija takrat, ko smo izčrpali v vse samoupravne in pravne poti, ko se nekdo poigrava in igra z ljudmi, normami družbe ter moralo in se na vse to požvižga. Takrat bomo organi sindikata prvi, ki bomo vedeli, kam in na katero stran moramo stopiti.
Je delovanje sindikalistov omejeno, in če je, kako?
Prav gotovo. Iluzorno bi bilo reči, da si naši aktivisti upajo prav ,v vseh okoljih o vsem odkrito razpravljati. To je razumljivo seveda le do neke meje. Od tam naprej pa gre za tih ali tudi glasen pritisk na sindikaliste skozi prizmo avtoritet, takih ali drugačnih, prek bojazni, ki so včasih realne ali pa tudi ne. Samo z dosledno aktivnostjo sindikatov ter vseh subjektivnih sil, z vzpostavitvijo nekih vsesplošnih vrednot in morale te družbe bo mogoče to zboljšati. Toda ta omejevalna aktivnost bo ostala vse dotlej, dokler bodo obstajala družbenoekonomska protislovja te ali katerekoli družbe, ki je šele na poti v družbo brez antagonizmov.
Kako in kje doseči cilje sindikata?
Samo, če bomo delovali znotraj delegatskega sistema aktivno in tvorno, če bomo uspeli vrniti zaupanje delavcev v ta sindikat — v naš sindikat, če bomo hoteli, želeli, znali in imeli voljo narediti tudi nekaj več kot tisto, kar imamo v opisih del in nalog — vsi, na vseh ravneh. Zlasti pa, če bomo sindikati prvi začeli boj najprej za boljše delo in šele nato za pravičnejše nagrajevanje.
Bernarda Peček
Ogled je možen vsak dan med 8. in 12. uro na dvorišču centralnega skladišča KZ Panonka v Murski Soboti.
Udeleženci morajo pred začetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene, in to komisiji za izvedbo dražbe.
Kupec je dolžan plačati kupnino v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
TDR, TOZD PROIZVODNJA KREMENČEVEGA PESKA PUCONCI
69201 PUCONCI
Poslovni odbor
objavlja prosta dela in naloge
— priprava in serviranje hrane
— za nedoločen čas
Pogoja:
— KV kuhar — kuharica IV
— vozniški izpit B kat.
Prednost imajo kandidati — kandidatke s prakso.
Rok prijave 8 dni, rok obvestila 15 dni po izbiri.
TIMA ŽK INTES TOZD MLINOPEK MURSKA SOBOTA
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
TEHNOLOG - 1 delavec
Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednja pogoja:
— dipl. inž. živilske tehnologije ali kemije in dve leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
MLINAR — 3 delavci
Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednja pogoja:
— živilec, smer mlinarstvo, ali živilski tehnik in eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
MLINAR PRIPRAVNIK — 2 delavca
Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednji pogoj: — živilec, smer mlinarstvo, ali živilski tehnik.
Delovno razmerje se sklene za določen čas, in sicer za čas trajanja pripravniške dobe, t. j. 6 mesecev.
AVTOMEHANIK — 1 delavec
Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednja pogoja:
— KV avtomehanik in eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: TIMA, ŽK INTES, TOZD MLINOPEK Murska Sobota, Lole Ribarja 11.
Kandidate bomo obvestili o izidih objave v 30 dneh od poteka roka za sprejemanje ponudb.
STRAN 4
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1&87
kmetijska panorama
Cenejši semenski krompir
Zaradi težav, ki so jih imeli s prodajo, so pridelovalci krompirja že jeseni napovedali, da bodo letos zmanjšali površine, ki jih bodo namenili tej poljščini. Če je bil še pred nedavnim krompir za pridelovalce dohodkovno izredno zanimiv, je zdaj tudi cena opravila svoje, po pokritju vseh stroškov v blagajni ne ostane ravno veliko. Semenski krompirje drag, cene zaščitnih sredstev naraščajo, cena krompirja pa vse bolj zaostaja.
Povpraševanje po semenskem krompirju je v Sloveniji pod pričakovanji, zato so se člani komisije za semenarstvo pri Poslovni skupnosti za sadje, krompir in vrtnine na zadnji seji odločili za pocenitev semenskega krompirja za dvajset oziroma trideset dinarjev pri kilogramu, odvisno od sorte. Za dvajset dinarjev so se pocenile sorte igor, desiree, cvetnik, rekord in resy, za drugo množitev teh sort bo treba odšteti 115 dinarjev, za prvo 135 dinarjev in za original 160 dinarjev za kilogram. Za trideset dinarjev pri kilogramu so se pocenile sorte vesna, saskia, urgenta, tone in meta, saj je druga množitev po 105 dinarjev, prva po 125 dinarjev in original po 150 dinarjev kilogram. Za trideset dinarjev se je pocenila tudi elita sorte vesna, ki stane zdaj 230 dinarjev, medtem ko elitnega semena drugih sort krompirja niso pocenili.
Med tem ko je za pridelovalce krompirja za trg vest o 'znižanju cen razveseljiva, pa so prizadeti pridelovalci semenskega krompirja, zadruge in Semenarna, sorazmerno seveda s stroški, ki jih imajo pri pridelavi, pripravi in prodaji semena. K temu naj še dodamo, da bodo tržno usmerjeni pridelovalci deležni tudi regresa za seme prve in druge množitve, ki bo znašal 60 dinarjev pri kilogramu, vendar šele spomladi.
L. Kovač
Več zaraščenih zemljišč
V lendavski občini ugotavljajo, da so v zasebnem kmetijstvu nekateri negativni pojavi, ki kažejo na slabšanje kmetijske proizvodnje. Ta pojav je posledica slabšanja pogojev poslovanja v kmetijstvu. Nanj So že nekajkrat opozorili delegati zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, vendar se bo proučevanje tega problema začelo šele letos. Skupščina je naložila izvršnemu svetu,
Ob reorganizaciji veterinarske službe v Pomurju
VSEBINA POMEMBNEJŠA OD OBLIKE
O organizaciji veterinarske službe v Pomurju je bilo v zadnjem času že veliko povedanega in napisanega, vendar ta služba še vedno ni organizirana v okviru enotnega veterinarskega zavoda. Zakon o veterinarski službi je bil v Sloveniji sprejet leta 1965, vendar je v dvajsetih letih veterinarska služba doživela takšen razvoj, da so potrebne nekatere organizacijske spremembe. Te določa novi zakon o zdravstvenem varstvu živali, ki je bil sprejet leta 1985, ureja pa tudi organizacijo veterinarske službe. . V zakonu je dan predvsem poudarek racionalizaciji veterinarske službe, načrtovanju zdravstvenega varstva, ureja pa tudi družbenogospodarske odnose med izvajalci in porabniki. Novi zakon je začel veljati v lanskem decembru in tudi v Pomurju bi morali organizacijo veterinarske službe uskladiti, vendar kaže, da v nekaterih občinah ne morejo najti skupnega jezika.
Po predlogu, ki ga je na osno-
ABC POMURKA IN TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV PINUS
Za tesnejše sodelovanje
Brez ustrezne kemične zaščite posevkov si visokih pridelkov ne moremo zamisliti, če želimo imeti dobra zaščitna sredstva, pa morajo izdelovalci le-teh in kme-tijci tesno sodelovati. Tovarna kemičnih izdelkov Pinus iz Rač, ki je največji slovenski izdelovalec zaščitnih sredstev za kmetijstvo, in sozd ABC Pomurka sta že doslej dobro sodelovala, s podpisom samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju pa sta to sodelovanje postavila še na višjo in kakovostnejšo raven.
Kot je ob podpisu sporazuma konec minulega tedna povedal predsednik sozda ABC Pomurka Gusti Grof, sta ABC Pomurka in Pinus že doslej dobro sodelovala na razvojnem področju, saj sta skupno uvajala nekatero novo proizvodnjo, rezultati sodelovanja pa so se odražali tudi na zunanjetrgovinskem področju.
naj skupaj s kmetijsko zadrugo in kmetijsko zemljiško skupnostjo razišče, zakaj je vedno več zaraščenih kmetijskih zemljišč, neizkoriščenih travnikov in manj agrotehničnih ukrepov v zasebnem sektorju kmetijstva. Izvršni svet bo z izsledki seznanil občinsko skupščino v prvi polovici letošnjega leta, skupščina pa bo sprejela ukrepe, da bi problem odpravili.
Jani D.
vi analize sedanjega stanja izdelala veterinarska inšpekcija, naj bi se veterinarska služba v Pomurju delila na štiri področja; osnovno veterinarsko dejavnost, preskrbo z zdravili, veterinarsko-sanitarno preventivo in higieno ter na osnovno diagnostično dejavnost. Prvi dve dejavnosti naj bi se organizirali na ravni občine, medtem ko bi veterinarsko-sanitarna preventiva in higiena ter osnovna diagnostična dejavnost morali biti združeni na ravni regije. Vsaka višja, oblika organiziranosti namreč zahteva tudi boljšo opremljenost in usposobljene kadre, ki bodo tako tudi boljše izkoriščeni. Po tem predlogu naj bi v Pomurju deloval enoten veterinarski zavod z enotami v vseh štirih občinah, saj nam mora biti v interesu, da veterinarsko službo čim bolj približamo porabnikom.
Medtem ko so veterinarji v soboški, lendavski in radgonski občini že našli skupni jezik in se
Skupni izvoz in uvoz je letno že dosegel vrednost od 2 do 3 milijone nemških mark, obe organizaciji pa sta sodelovali tudi pri prodaji na domačem tržišču. ABC Pomurka kupi letno od Pi-nusa okrog 120 ton zaščitnih sredstev in je drugi največji slovenski kupec (takoj za Agrotehniko) ter največji porabnik Pinu-sovih zaščitnih sredstev med slovenskimi kmetijskimi organizacijami združenega dela.
Oba partnerja sta v sporazumu zapisala, da bosta sodelovala pri razvoju proizvodnje ter prodaji in porabi zaščitnih sredstev, skupno bosta raziskovala tržišče, v sodelovanj^ pa sta vključila tudi naložbe, inovacijsko, dejavnost in izvoz. Ob tem si bosta prizadevala doseči takšno stopnjo soodvisnosti, ki bo jamčila združevanje sredstev za razvoj in učinkovitost, s tem pa zagotavljala tudi dohodek. Za kmetijce pa je ob vsem tem še posebej pomembno, da se bodo lahko pra-
povezali v enotno organizacijo, pa to ne drži za ljutomersko občino. Na veterinarski postaji v Ljutomeru trdijo, da so v tridesetih letih, kar ta služba deluje, uspeli združiti veterinarsko dejavnost v občini in so dosegli takšno stopnjo organiziranosti, ki ustreza porabnikom. Tako se tudi na zadnjem posvetu, ki gaje organiziral pomurski medobčinski svet Socialistične zveze, niso mogli dogovoriti o novi obliki organiziranosti. Če bodo že morali popustiti pritiskom in zadostiti zakonu, je treba najti takšne oblike organiziranosti, ki storitev ne bo podraževala in bodo porabniki z njo zadovoljni, vsekakor pa ne bi smeli zgubiti tistega, kar so desetletja razvijali, pravijo na ljutomerski veterinarski postaji. Vendar: dogovoriti se je ' potrebno čim prej, saj se rok za uskladitev z novim zakonom izteka, vsi ti zapleti pa se ne bi smeli čutiti pri učinkovitosti veterinarske službe.
L. Kovač
vočasno dogovorili za potrebne količine zaščitnih sredstev, vplivali pa bodo tudi na njihovo ceno in druge pogoje pri nakupu.
L. Kovač
GORNJA RADGONA
V občini Gornja Radgona skrbi za odkup mleka pri zasebnikih Kmetijska zadruga Radgona, ki deluje v okviru ABC Pomurke iz Murske Sobote. Na svojem zbirnem območju ima 41 zbiralnic, v katerih so lani zbrali 5.535.000 litrov mleka ali skoraj pet odstotkov več
kot leto poprej. V zadrugi si karte. Nadaljnje prizadeva-
prizadevajo, da bi bila proizvodnja mleka Se večja. Da bi dosegli boljSo mlečnost, bi morali proizvajalci, kmetje, polagati bolj kakovostno hrano, ki pa je, kot je znano, vse dražja.
NOVO V POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
12 let tudi solastnikom
Čeprav novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Sloveniji velja že od 1. januarja 1984, nekatere dileme, zlasti v tistih določilih, ki govorijo o zavarovanju kmetov, še vedno niso do konca razčiščene. Zakonska določila so sicer jasna, vendar je praksa pokazala, da so premalo življenjska. Sporen je predvsem tisti del, ki govori o priznavanju 12 let pokojninske dobe kmetom. V zakonu je namreč določeno, da se čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov (to je čas od L januarja 1972 do 31. decembra 1983), všteva v pokojninsko dobo, če so bili v tem času plačani prispevki za to zavarovanje, pravico do uveljavljanja te dobe pa zakon priznava nosilcu kmetije, njegovemu zakoncu in prevzemniku kmetije.
Pomurci so že pred sprejetjem novega zakona opozarjali na nepravilnosti pri tem, saj izhajajo pravice tako iz lastnine, in ne iz dela, kar je v nasprotju z ustavno opredelitvijo, vseeno pa je bil zakon v takšni vsebini sprejet. Zatikati pa se je začelo pri njegovem izvajanju. Kaže, da so bili pri tem najbolj dosledni v pomurski območni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, medtem ko so na nekaterih drugih območjih posamezne primere reševali veliko bolj življenjsko. In nekaj primerov je prišlo tako celo pred sodišče združenega dela, ki je odločilo v prid zahtevkom kmetov. Samo po sebi bi namreč moralo biti umevno, da če je nekdo ves čas delal na kmetiji in mu je bil to edini in glavni poklic, potem lastnina ne bi smela biti ovira za priznavanje pokojninske dobe.
Vse to je vodilo zakonodajno pravno komisijo, da je izdala mnenje, ki naj bi prispevalo k razreševanju nekaterih nejasnosti. Iz tega mnenja izhaja, da naj bi čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, priznavali tudi solastnikom kmetije in njihovim zakoncem, območnim skupnostim pa je prepuščeno v presojo, kateri zahtevki so upravičeni. Na pomurski območni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so se sprva odločili, da mora solastninski delež znašati vsaj 1 hektar kmetijskega zemljišča, če želi nekdo uveljavljati pravico do priznavanja pokojninske
Večji odkup mleka
Da bi izboljšali čredo t	- -
krav, bodo skuSali letos uvoziti 40 mladih mlekaric in jih bodo razdelili med živinorejce. Vsak, ki bo nabavil novo grlo, bo dobil 200.000 dinarjev regresa za kravo. Za izboljšanje črede so v tujini zagotovili tudi seme za osemenjevanje mle-
nje zadruge Je, da bi proizvajalci dosegali čim bolj kakovostno mleko, tako po maSčobnosti kakor tudi bakteriološki neoporečnosti. Tako so te lani, ob koncu leta, nagradili s higien-
dobe, vendar so bila na razgovoru s predstavniki pomurskih kmetijskih zadrug mnenja o tem deljena.'Na tem razgovoru so zato predlagali, naj republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja pripravi enotne kriterije in navodila, da ne bi prihajalo do različnih reševanj po posameznih območjih, kar bi vnašalo samo nemir med kmete.
Čeprav smo se reševanja teh vprašanj začeli lotevati bolj življenjsko, pa vseh težav s tem še ne bo konec in mnogi bodo ostali še naprej prikrajšani. Tudi v tem primeru namreč še vedno ostaja lastnina (in ne delo) tista, ki pogojuje pravico.
Vseeno pa se je nekaj le premaknilo in veliko kmetov bo tako lahko dodatno uveljavljalo pokojninsko dobo. Kot so nam povedali na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Murski Soboti, se bodo kmetje, ki se jim bo priznala pokojninska doba in po 1. januarju 1984 niso bili zavarovani po novem zakonu, zavarovali za ta čas tudi za nazaj, plačati pa bodo morali ustrezne prispevke. Za nazaj pa se bodo lahko zavarovali le tisti kmetje, ki se zaradi nepriznavanja pokojninske dobe po dosedanjih predpisih niso odločili za zavarovanje. Tisti, ki se v zavarovanje po novem zakonu niso vključili iz drugih razlogov, pa se za nazaj ne bodo mogli zavarovati.
Ludvik Kovač
•kimi vozički tiste proizva
jalce mleka, ki so oddali več kot 25.000 litrov mleka. Delovna organizacija Mle-kopromet je kot nagrado prispevala tudi kolekcijo sirov. Pri uspeSnem zbiranju In odkupu mleka jim je v pomoč močno razvejana mreža zbiralnic, če bo dovolj sredstev, pa bodo v letošnjem letu zgradili Se novi zbiralnik v .Grabšincih in Zbigovcih, nekatere druge pa so na vrsti za posodobitev. Zadrugo pa žal pestijo vse večji strožki zbiranja.
Ludvik Kramberger
Komasacija kmetijskih zemlJIH Je ena izmed prostorskoureditvenih operacij, h katerim prištevamo še medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, arondacijo, melioracijo, združevanje zemljišč in nekatere druge posege v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč. Vse prostorskoureditvene operacije morajo biti usklajene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občine in z družbenim planom občine.
Komasacija je zložba kmetijskih zemljišč, namen katere je zemljišča ponovno razdeliti med prejšnje lastnike oz. uporabnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Takšen ukrep je še posebno pomemben za našo občino, saj je razdrobljenost zemljišč, še posebej nas zanimajo kmetijska zemljišča, tolikšna, da posamezne parcele zavzemajo površino nekaj arov, ali celo manj (tudi takšne se najdejo, ki so manjše od enega ara). Ta razdrobljenost je še posebno očitna v katastrskih občinah v vzhodnem oz. jugovzhodnem delu naše občine, kjer so najbolj izrazite posledice madžarskega načina dedovanja in tudi dejstva, da je bilo v vsaki hiši v preteklosti veliko otrok, ki so pač po enakih delih dedovali kmetijska zemljišča po svojih umrlih starših. V tem delu občine je povprečna velikost parcele kmetijskega zemljišča večinoma daleč pod 20 ari. Ob dejstvu, da je v občini skup-
Zložbe kmetijskih zemljišč v občini Murska Sobota
no 44.502 ha kmetijskih površin, kar znaša 64,3 % površine naše občine, ni težko ugotoviti, kolikšna množica parcel v občini je to.
Kako so razdrobljena zemljišča v enem zasebnem kmetijskem gospodarstvu, kaže podatek, da v občini Murska Sobota znaša povprečna velikost kmetije približno 3 ha, iz česar lahko ugotovimo, kakšno prednost predstavljajo komasacije za razvoj kmetijske pridelave. Po podatkih Geodetskega zavoda SR Slovenije, Ljubljana, ki je do sedaj bil v celoti izvajalec komasacij v naši občini po tehnični plati, izhaja, d>se po opravljenih komasacijah zmanjša čas, ki je potreben za obdelavo 1 ha zemljišča, za 3-do 4-krat (npr. v Cikečki vasi z 58 na 17 ur, s tem da se je povprečna velikost parcele povečala od 0,17 pred komasacijo, na 1,14 ha po njej).	.
Ob dejstvu, da v občim Murska Sobota pride na prebivalca
kar 0,42 ha njivske površine, kar je 3-krat več, kot v SR Sloveniji, 2,5-krat več kot v EGS in kar 8-krat več, kot na primer na Nizozemskem, ni potrebno posebej poudarjati pomena zložbe kmetijskih zemljišč za prihodnost, saj bo le na ta način, seveda ob ustreznih agrotehničnih ukrepih, možno dvigniti kmetijsko proizvodnjo na evropsko raven. Za občino namreč lahko ugotovimo, da po hektarskih pridelkih na primer pšenice, koruze in krompirja sicer prednjačimo pred Slovenijo in Jugoslavijo, zaostajamo pa na primer za Avstrijo ali Francijo, še posebno pa za Nizozemsko, saj je v slednji pridelek pšenice na hektar skoraj 2-krat večji kot v občini, pridelek koruze za približno tretjino in pridelek krompirja kar za 2 in polkrat večji kot v občini Murska Sobota.
Do konca leta 1986 je bila v občini Murska Sobota izvedena zložba na površini 4.685 ha. Za približno enako površino je prispevala finančna sredstva Zveza vodnih skupnosti Slovenije, in sicer pri vsaki komasaciji 90 %, 10 % vrednosti pa je bilo financiranih iz sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva in proiz
vodnjo hrane občine Murska Sobota. Iz tega je razvidno, da komasacijski udeleženci niso prispevali za izvedbo komasacij niti dinarja. Za kolikšna družbena sredstva gre, ponazarja podatek, po katerem je cena za hektar komasacije porasla od tistih nekaj tisoč dinarjev pri komasaciji v k. o. Lipa v letu 1979 in nekaj naslednjih, na 104.000,- din, kolikor znaša cena hektarja komasacije na primer v k.o. Moravske Toplice, kjer poteka zložba zdaj. Ni težko izračunati, da pri površini 405 ha, kolikor znaša komasacijsko območje v Moravskih Toplicah, znaša cena komasacije prek 40 milijonov dinarjev,; na občino pa odpade delež prek 4 milijone dinarjev. Ob tem je potrebno poudariti še to, da je najverjetneje navedena komasacija zadnja oz. ena zadnjih, ki se bo financirala na takšen način, saj bodo pri komasacijah v prihodnje morali svoj delež prispevati tudi komasacijski udeleženci, kakor je to že predvideno v določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih.
Če se povrnemo k dosedaj izvedenim komasacijam, lahko ugotovimo, da so do sedaj pravnomočne odločbe o razdelitvi na
površini 2.200 ha, razkorak do številke o izvedenih komasacijah pa je predvsem v dejstvu, da za približno 1.050 ha odločbe niso pravnomočne zaradi tega, ker so bile odstopljene pritožbe drugostopenjskemu organu, ki o njih še ni izdal odločb, ostale pa so bile končane šele v jeseni 1986 in še teče pritožbeni postopek pri prvo-oz. drugostopenjskem organu.
V letu 1986 je komisija za izvedbo komasacijskega postopka občine Murska Sobota izvedla navedeni postopek v delih k.o. Cankova in Korovci na površini 403 hektarjev, v delih k.o. Stru-kovci, Skakovci in Topolovci na površini 243 ha in v delu k.o. Te-šanovci na površini 549 ha, s tem da je bil na območju slednje pretežno izveden postopek že v letu 1985, v maju 1986 pa prenesen projekt razdelitve v naravo in izdana odločba o razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku. Torej je bila v letu 1986 izdana odločba o razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku za površino približno 1.200 ha.
V zadnjem času v občinski komasacijski komisiji ugotavljamo, da izvajalca komasacij, to sta Geodetski zavod SR Slovenije
Ljubljana in Geodetski zavod Maribor, svoje delo, ki ga opravljata pogodbeno, izvajata iz postopka v postopek, oz. od k.o. do k.o. kakovostneje, kar dokazuje, da si je tudi izvajalec pridobil ustrezne izkušnje pri svojem delu. Ker je le-te pridobila tudi ko; masacijska komisija ter seveda tudi drugostopenjski organ, to je Republiška geodetska uprava, Ljubljana, ni v prihodnje nikakršne bojazni, da komasacije ne bi potekale v skladu z zakonskimi določili in s splošno družbeno usmeritvijo. Takšna je bila tudi ena izmed poglavitnih ugotovitev na posvetu o problematiki komasacij kmetijskih zemljišč v občini Murska Sobota, ki je potekal v Beznovcih 8. januarja 1987. ter ga je organiziral Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota, sodelovali pa so vodilni funkcionarji in delavci Republiške geodetske uprave Ljubljana, Geodetskega zavoda SR Slovenije Ljubljana, Kmetijske zemljiške skupnosti občine Murska Sobota, DO KZ Panonka in nekateri člani komasacijskih komisij in komasacijskih odborov.
(se nadaljuje)
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
STRAN 5
DA BO TRGOVINA
ZARES PODALJ-
ŠANA ROKA PROIZVODNJE!
Zaostrene gospodarske razmere so vplivale tudi na položaj pomurske trgovine. To je jasno, saj vrsta kazalcev to potrjuje. Zato so bili poslovni rezultati trgovine v minulem letu povprečni. Pri tem naj ne zavede nominalno visoka rast skupnega prihodka, porabljenih sredstev in tudi dohodka, ker je to predvsem posledica visoke inflacije, ne pa kakovostnejšega gospodarjenja. Dohodek na delavca je sicer v primerjavi s povprečjem gospodarstva nekoliko višji, vendar je dokaj različen v posameznih trgovinskih dejavnostih. Ta dohodek namreč zlasti v trgovini na drobno izrazito zaostaja za povprečjem, čeprav tu po izračunih splošnega združenja jugoslovanskih trgovin najbolj racionalno poslujejo. V tem primeru gre očitno za ostrejše pogoje, po katerih v primerjavi z drugim gospodarstvom posluje trgovina.
Pomurski trgovci že nekaj let opozarjajo, da je položaj trgovine na drobno, v primarni razdelitvi izjemno slab, izboljšati pa bi ga bilo mogoče le z ukrepi gospodarske politike. V mislih imajo zlasti drugačno politiko cen. Vedeti je treba, da gospodarska politika že dalj časa uravnava trgovske marže, ki naj bi postale tudi dohodek uspešnih trgovskih dejavnosti. Pogoste spremembe predpisov in njihova kratkotrajna veljavnost pa nedvomno otežujeta smotrnejše gospodarjenje v pomurski trgovini. Prav tako je neugodna delitev čistega dohodka, saj so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo rasla hitreje kot del, namenjen za akumulacijo in rezervni sklad. Zdajšnji izračuni akumulativne in reproduktivne sposobnosti kažejo, da bi morala imeti trgovina za zamenjavo in posodobitev obstoječih zmogljivosti precej več denarja, kot ga ima zdaj. Nič ugodnejša ni bila tudi sekundarna razdelitev, saj je bil ustvarjeni dohodek v lanskem letu bolj obremenjen. Poleg tega so morali večji delež nameniti za skupne in splošne potrebe, manj pa je ostalo trgovskim organizacijam za nadaljnjo posodobitev. Zato se je morala pomurska trgovina spet na novo zadolževati, pri čemer je treba upoštevati visoke obrestne mere, ki so odjedale velik del dohodka.
Priznati moramo, da brez močne in dobro organizirane trgovine tudi tržni mehanizem ne more v celoti zaživeti. To pa pomeni, da so nujne spremembe v gospodarski politiki do trgovine v letošnjem letu. Brez njih namreč zvodenijo vse lepo izrečene misli o pomenu in vlogi trgovine kot podaljšane roke in servisa proizvodnje. V kolikor bodo oblikovalci gospodarske politike na račun trgovine —- posredno zlasti s politko cen — še nadalje skušali celiti globlje gospodarske rane, bomo težko govorili o izboljšanju položaja trgovine. In tega se zelo dobro zavedajo v Pomurju, kjer ima trgovina na stičišču meja in prometnih poti zelo pomembno vlogo. Tega se je treba pri načrtovanju gospodarske politike v letošnjem letu dobro zavedati!
Milan Jerše
CENA ALI KONKURENCA
Padec prodaje mineralne vode in brezalkoholnih pijač
V teh prvih mesecih leta 1987 se bodo morali delavci prodajne službe delovne organizacije Radenska dobro potruditi. Letos naj bi prodali 170 milijonov litrov mineralne vode v steklenicah, od tega 159 na domačem trgu. K temu moramo dodati še 4 milijone plastenk (načrtovanih je bilo sicer 8 milijonov), za katere pa je že sedaj veliko povpraševanja. Izvozili naj bi nekaj čez 11 milijonov steklenic in milijon plastenk mineralne vode. Po načrtih prodaje tozda Mineralne vode naj bi letos prodali tudi 58 milijonov steklenic (ali 2,8 odstotka več kot lani) stila, swinga in šuma (nova dietetična pijača, ki so jo začeli polniti lani septembra).
Še večjih porast predvidevajo v turistično-gostinskih organizacijah, saj načrtujejo za 3,3 odstotka več prenočitev kot lani (411 tisoč), porast prenočitev tujih gostov pa kar za 8,8 odstotka.
In zakaj bodo morali v prodajni službi kar močno zavihati rokave? Ker je bila lanska prodaja mineralne vode za 1,4 odstotka manjkša od načrta, prodaja brezalkoholnih pijač pa kar za 5 odstotkov. Tako so lani prodali na domačem trgu 158 milijonov steklenic mineralne vode in 56 mili-
GORENJE MURAL MURSKO SREDIŠČE
Na vidiku izboljšanje?
Novinarji iz Pomurja in Podravja, ki smo v okviru nedavnega srečanja s predstavniki Gorenja v Lendavi obiskali tudi delovno organizacijo Gorenje Mural v Murskem Središču, smo bili neprijetno presenečeni, ko smo se sprehodili po proizvodnih obratih te medžimurske tovarne. Zametki industrije so namreč nastali v prejšnjih prostorih rudnika premoga 1972. leta — datum niti ni tako oddaljen — vendar smo imeli občutek, kot da bi prišli v kako manufakturo v 18. stoletju. Tak moreč vtis je bil zlasti v livarni.
Mural Mursko Središče zaposluje 260 delavcev, od tega 93 kvalificiranih, 45 jih ima srednjo strokovno izobrazbo, 4 so končali višje šole, drugi pa so priučeni, med njimi je tudi 91 prejšnjih rudarjev. Leta 1972 so namreč v Murskem Središču izčrpali rudno bogastvo in rudnik zaprli.
Mural se je že prav od začetka ubadal s finančnimi težavami, teh pa ni bilo konec niti po 1976. letu, ko se je vključil v Sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje Velenje. Sanacijski program tja do 1982. leta ni dal kakih večjih pozitivnih učinkov, kar pa ne preseneča, ko pa kolektivu ni izdatno pomagala ne ča-kovska očina oziroma njeno združeno delo ne sozd Gorenje oziroma njegove članice. Šele lani se je v Muralu nekoliko premaknilo na bolje. Proizvodni program se zdi kar gospodarsko zanimiv: imajo livarno aluminijastih odlitkov in oddelek strojne obdelave kovin ter vzdrževalno službo. Imajo pa tudi močne (vsaj po številu) strokovne službe, kar je lahko včasih tudi veliko breme za gospodarsko okrepitev. Lani so uspeli proizvodnjo aluminijastih izdelkov povečati s predlanskih 550 na 660 ton. Od te količine je največ (43 odstotkov) izdelkov prevzela Gorenjeva tovarna pralnih strojev. Gre predvsem za aluminijasta kolesa, ki poganjajo bobne v pralnih strojih. Sploh pa največ izdelkov prodajo na slovenskem tržišču, in sicer kar 63 odstotkov, hrvaški kupci prevzamejo 15, kupci v Srbiji 9 odstotkov proizvodnje, preostalo pa kupci iz drugih republik oz. pokrajine Vojvodine.
V Muralu so lani začeli izdelovati aluminijasta platišča za Tomosove mopede, s čimer so temu kolektivu prihranili devizna sredstva, ki so bila potrebna, dokler je platišča uvažal iz Italije. Med pomembnejšimi jugoslo-
Pomembna vloga ZK pri gospodarjenju
Na seji predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti so osrednjo pozornost namenili obravnavi usmeritev za delovanje komunistov pri razpravi o rezultatih gospodarjenja v letu 1986 in informaciji o ukrepih gospodarske politike v letu 1987. O tem je govoril član predsedstva OK ZKS Boris Goljevšček. Kot je pokazala razprava, bo treba poslovne rezultate obravnavati selektivno, predvsem pa se ukvarjati z lastnim gospodarjenjem in ukrepi gospodarske politike za letos, ki prinaša določene spremembe. Prakso dobrih kolektivov, ki mesečno sproti proučujejo rezultate poslovanja, bi morali uveljaviti tudi drugje. Prav člani ZK pa se morajo ob zdajšnji akciji zaključnih računov za leto 1986 še po
jonov steklenic stila, swinga in šuma. Skupno so torej prodali 224 milijonov steklenic, napolnjenih v obratih Radenske, kar pa je bilo za 2,5 odstotka manj od predvidevanja. Izvoz (10 milijonov steklenic) je bil lani manjši od načrtovanega za 4 odstotke in za 2 odstotka manjši od predlani (1985).
Izvoz Radenske je nekoliko padel v Avstrijo, in Nemčijo, povečal pa se je v Italijo, Švico, švedsko, Avstralijo in Združene države Amerike.
vanskimi kupci Muralovih odlitkov sta tudi Utva iz Pančeva in Torpedo z Reke ...
V letošnje leto so stopili s precejšnjim optimizmom. Predvidevajo, da bodo ustvarili 2,6 milijarde dinarjev, celotnega prihodka, od tega najmanj 3 milijone z izvozom, med drugim tudi z aluminijastimi ponvami, prevlečenimi s teflonom, ki jih bodo za avstrijskega kupca izdelali kar 200 tisoč. Poleg Gorenja in Tomosa postaja med slovenskimi vse bolj pomemben kupec Tovarna meril Slovenj Gradec, za katero izdelujejo aluminijasta ohišja za vodne tehtnice. Od pomembnejših izdelkov tega medžimurskega kolektiva naj omenimo še aluminijaste radiatorje, zelo kakovostni pa so tudi izdelki iz obrata strojne obdelave kovin, kjer smo ob našem obisku (v nasprotju z livarno) videli precej novih stružnic.
Kako naprej? Direktor Mura-la Andrija Tarandek, ki je bil prej zaposlen v lendavskem Var-stroju, je optimist. Prepričan je, da je naposled nastopil čas, ko bodo tako v sozdu Gorenje, kakor tudi v občini Čakovec, spoznali, da je treba kolektivu pomagati, saj je njegov proizvodni program dober. Kot prvo, kar je treba narediti v krajšem času (vprašanje je, ali bo to mogoče), je gradnja nove hale za livarno. Vanjo bo treba postaviti tudi nekaj novih strojev, kajti nekateri so že zastareli, zato je tudi precejšen odstotek izmeta. Livarna naj bi merila 1200 kvadrafnih metrov, letno proizvodnjo pa bi povečali na 1500 ton livarskih izdelkov. Mislijo tudi na skladišča, saj jih zdaj skoraj nimajo in so draga orodja in gotovi izdelki na neprimernih krajih. Tudi primernejši sanitarni prostori so nuja. Ker jim Gorenje v okviru slovenskega bančnega konzorcija zaradi togih predpisov (republiške
sebno angažirati, pri čemer je nujno tesnejše sodelovanje s sindikalno organizacijo, ki je glavni pobudnik te akcije.
Ob znanih pogojih gospodarjenja za letošnje leto, je bilo rečeno v razpravi, se morajo posebej organizirati subjektivne sile z ZK na čelu. To velja tudi za obravnavo kadrovske politike, ki mora postati sestavni del poslovne politike, kar sedaj marsikdaj pogrešajo. Zato je po mnenju razpra-vljalcev velikega pomena obravnava poslovnega poročila s pripravo lastne ocene razmer in ukrepi za izboljšanje stanja, kar je naloga poslovodnih delavcev. Ob tem pa je treba oceniti tudi, njihovo delo, to morajo storiti predvsem tisti, katerim so neposredno odgovorni za izvajanje
Tudi turistično-gostinske organizacije se ne morejo pohvaliti z uspešnim doseganjem načrtovanega. S 1300 posteljami Radenske so v letu 1986 dosegli 403 tisoč prenočitev, kar je le za 1,7 odstotka več kot leto prej in 3,1 odstotka več od načrtovanega. Prenočitev domačih gostov je bilo več za 1,9 odstotka, tujih gostov pa za 1,5 odstotka. Največji porast prenočitev so imeli v Moravskih Toplicah, kjer imajo že nekaj let tri četrt tujih gostov.
Sicer pa bo treba počakati še na finančne rezultate, saj nekaj-odstotno nedoseganje načrtov ni resnični kazalnik uspešnosti poslovanja. Dejstvo je, da je prodaja mineralne vode nekoliko upadla, naloga trženjskih delavcev pa je, da ugotovijo vzroke in si ponovno pridobijo trg.
Bernarda Peček
meje!) žal ne bo moglo pomagati v takšnem obsegu kot drugim svojim (slovenskim) članicam bodo morale toliko smeleje poseči v svoje sklade tiste organizacije, ki so pomembnejši odjemalci Muralovih izdelkov, torej Tovarna pralnih strojev Velenje, Tomos Koper in Tovarna meril Slovenj Gradec. Gre za sovlaganja.
Samo po sebi pa je umevno, da ne bo šlo brez deleža drugih kupcev. Tomos je za uspešen štart litih platišč že dal brezobrestno posojilo. Večja gmotna pomoč pa mora seveda priti tudi od ča-kovskega gospodarstva, kajti rudnik premoga V Murskem Središču je vse od 1920. Leta v raznih oblikah prispeval sredstva za razvoj te družbenopolitične skupnosti. Navsezadnje: gre tudi za prejšnje rudarje, ki jih je v Muralu še skoraj tretjina vseh zaposlenih. Dejstvo je tudi, da vsi, kljub »prekvalifikaciji«, niso ravno sposobni za industrijsko delo in ker tudi za upokojitev še niso »zreli«, razmišljajo, da bi v okviru tovarne ustanovili neke vrste invalidske delavnice za manj zmožne delavce.
Delovna organizacija Mural v Murskem Središču je ena izmed treh članic Gorenja v tem delu Jugoslvije (Pomurje, Medžimur-je). Razumljivo je, da vodilni delavci in tudi kolektivi dobro sodelujejo, čeprav bi to lahko še okrepili (Mural bi lahko izdeloval kaj tudi za Elrad in Var-stroj!). Pomoč pa bi lahko bila tudi na strokovnem področju. V Mural sicer prihajajo novi kadri, žal pa jih nekoliko večji osebni dohodki v lendavskem Varstroju včasih zvabijo tja: Plače v Muralu so lani v povprečju znašale borih 65 760 dinarjev, kar je (zdaj) za slovenske razmere zajamčeni osebni dohodek. Direktor tozda ima komaj 200 tisoč dinarjev. Ker se z nizkimi osebnimi dohodki ne bodo izvlekli, prej narobe, je skrajni čas, da jih povečajo, seveda v skladu z rastjo proizvodnje oziroma dohodka.
Š. Sobočan
sprejetih nalog. Pri tem pa je nujna jasna usmerjenost za naprej, povezana z ukrepi gospodarske politike.
V nadaljevanju seje so se člani predsedstva OK ZKS seznanili z vrsto aktualnih informacij. To so osnutek tez za spremembo statutarnega sklepa občinske organizacije Zveze komunistov, ki so v skladu s spremembami statutov ZKJ in ZKS, odgovori OO ZKS na vprašalnik o informiranju, program za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela ter ustavne spremembe. Ob koncu so se dogovorili, da bo naslednja seja občinskega komiteja ZKS 10. februarja. Na njej bodo razpravljali o gibanju članstva Zveze komunistov, sklepu o začetku kadrovskega postopka za novega sekretarja predsedstva OK ZKS, seznanili pa se bodo tudi z ukrepi gospodarske politike v letošnjem letu.
Milan Jerše
BO LINA APAČE KONČNO DOBRO UGLAŠENA KOT NJENI PIANINI?
TO LETO KAR 1500 PIANIN
Ob našem obisku v ELKOI^U DO LINA Apače še niso imeli zbranih vseh računov, tako da ne moremo zapisati natančne številke o rezultatu poslovanja v minulem letu, točneje v_času po ukinitvi ukrepa družbenega varstva. Je pa nekaj pomembnejšega od golih številk, ki velikokrat niso realen kazalnik: rešili so enega največjih problemov — kotlovnico, utrdili sodelovanje z nemškim partnerjem in navezali stike s francoskim kupcem, izdelki so kakovostnejši, zaposleni so optimistični in kar tudi ni nepomembno — zadovoljni so z novim direktorjem.
V Lini upajo, da bodo prav v letu 1987 »splavali« in rešili probleme, ki so jih spremljali tudi po prenehanju ukrepa družbenega varstva lani poleti. Ti pa so predvsem kadrovski, saj niso uspeli pridobiti novih kadrov, niti nadomestiti tedanjega predsednika kolektivnega poslovodnega organa in vodjo komerciale. V minulih mesecih so zaposlili dva delavca za uglaševanje, ta čas pa bi najbolj potrebovali dva kvalifi-
Ženske, ki montirajo najpomembnejše dele pianina, že nekaj časa delajo v mirnem ločenem prostoru.
cirana mizarja z glasbeno šolo (posluh je namreč pri izdelovanju in uglaševanju pianinov velikega pomena).
Leto 1986 je za Lino minilo v znamenju boja za ogrevanje in sušenje lesa. Problem ogrevanja so v tem času uspešno rešili, saj so novembra zakurili nove peči, tako da problemov, ki so se pojavljali lani zaradi mraza, letos verjetno ne bo. Naložba jih je stala 30 milijonov dinarjev. Urediti morajo še sušilnico, saj sedanja ni ustrezna. Les so morali sušiti drugje, kar je povečalo stroške, k temu pa morajo dodati še stroške transport in prekinitve proizvodnje zaradi čakanja na les, ki so ga potrebovali pri izdelovanju pohištva in opreme za hotele, študentske domove in podobno. Končali so z deli v hotelu Korotan v Slovenj Gradcu in nekatera dodatna dela v Opatiji in hotelu Maestral v Novigra-du.
Glede na dosedanje uspešne pogovore s tujimi partnerji in oceno ekonomske uspešnosti prodaje na domačem trgu (v primerjavi z uvoženimi) je dolgoročna usmeritev Line nadaljevati z glasbenim programom in ga celo širiti. Zaenkrat je usmeritev tozda Notranja oprema taka, da uporabijo 50 odstotkov zmogljivosti za glasbeni program, drugo pa za individualno opremo. Z nemško firmo SOLTON so začeli sodelovati 1985, leta, temelj pa je kooperacijska pogodba. Na osnovi te pogodbe potekata izmenjava polizdelkov in izdelkov ter uvoz vitalnih delov pianinov, kot so mehanika in klaviatura (izdeluje jih svetovno znana glasbena hiša Langer iz Anglije)-
V začetku ima delavec v rokah grobi les — seveda ustrezno posušen — zato bodo morali v Lini čim prej urediti tudi sušilnico.
Leta 1986 so izdelali 800 pianinov, od tega so jih prodali doma 80, 20 francoskemu kupcu, vse drugo pa je. z imenom Kronenberg prevzela firma Solton. Cena pianina na domačem trgu brez prometnega davka je okrog 750 tisoč dinarjev, na tujem od 5 do 6 tisoč mark (od tega dobi Lina nekaj čez 2 tisoč mark). Reklamacij pri teh pianinih je v primerjavi s prejšnjimi izredno malo. V tem letu naj bi izdelali okrog 1500 pia
ninov, 1300 kosov za nemškega partnerja, 150 za domači trg ter 50 za francoskega kupca.
Čeprav se je v kovinski proizvodnji s stiskalnico nekoliko zataknilo, pa večjih problemov s pomanjkanjem dela nimajo. Konec lanskega leta so dobili nove posle za delovno organizacijo malih motorjev na Ptuju, dogovarjajo pa se tudi z Marlesom za izdelovanje določenih strojev (po ukinitvi tozda v Lenartu).
Če v letu 1986 ne bi imeli velikih stroškov s sušenjem lesa, obnove kotlovnice, in sistema ogrevanja silosa za žagovino, bi lahko govorili o 50 milijonih dobička, meni direktor Marjan Banfi. Upajo, da bodo uspešno premostili to obdobje po ukinitvi ukrepa družbenega varstva ter zagotovili boljšo socialno varnost vsem zaposlenim. Tudi močno zaostajajo za občinskim in republiškim povprečjem — v zadnjih dveh mesecih je bil povprečni osebni dohodek 100 tisoč dinarjev. In Marjan Banfi meni: »Tudi to je vir kadrovskih problemov, saj se le redki odločijo, da bi za tako nizki OD prišli delat v Lino.«
Lina je edini izdelovalec pianinov v Jugoslaviji — tokrat kakovostnih. Je tudi edina, ki se ukvarja z glasbenim proizvodnim programom v sozdu. Zaradi oddaljenosti od sedeža centralne organizacije združenega dela ne morejo koristiti skupnih služb (predvsem za finančno poslovanje), zaradi glasbenega programa in programa notranje opreme pa je za Lino nekoristna tudi sozdo-va trgovska mreža.
Bernarda Peček
STRAN 6
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
UKINJANJE TOZDOV
Spreminjamo obliko, vsebina žal ostaja
Uradno so zapisali, da bodo razpravljali o samoupravni organiziranosti združenega dela in spremembah zakona o združenem delu, po sestanku pa je postalo jasno, da je šlo za — priznati je te-ba, dokaj tvorno — razpravo o najnovejšem »modnem« toku v našem združenem delu: ukinjanju tozdov. Preden preidemo k vsebin-' skemu delu pisanja, smo vam dolžni omeniti, da gre za javno obravnavo, ki je bila prejšnji teden v lendavski Ina-Nafti in so jo pripravili občinski sindikalisti ter Zveza komunistov, pogovora pa so se udeležili še številni predstavniki združenega dela in družbeni pravobranilec samoupravljanja.
Prav Jože Kolarič je prispeval prve tehtne misli k razpravi, ko je dejal, da gre za v zadnjem času množičen pojav, saj je samo v Sloveniji od leta 1986 kar 123 tozdov manj in seveda ustrezno temu veliko več enovitih delovnih organizacij. V večini primerov pa so to slabo pretehtani koraki, od katerih delavci veliko pričakujejo (take so tudi obljube), spremeni pa se zgolj oblika. V družbenogospodarskem in samoupravnem položaju delavca se ne zgodi praktično nič, še posebno ne zato, ker sestavljale! elaboratov o prehodu in tozdov-ske v enovito DO na ta element enostavno pozabijo: razpišejo se o tem, kakšna bo racionalizacija poslovanja, tu in tam zapišejo še kaj o gospodarskih učinkih reorganizacije, o tem, kaj se bo z novo obliko dela spremenilo za neposredne proizvajalce, pa ne duha ne sluha. Tovrstno »samoupravno« obnašanje je konec koncev lahko le nova krinka, pod katero se skrivajo stari odnosi in nepravilnosti — pogosto se status delavca celo poslabša, postavljen je v nekakšen mezdni odnos, niti najmanj pa ni tisti, ki odloča o rezultatih svojega dela.
Marjan Žefdin iz Varstroja se je vprašal, zakaj Jugoslovani tako ljubimo raznorazne modne muhe — zakon o združenem delu je v veljavi namreč že enajsto leto in doslej nobenemu znanstveniku ali gospodarstveniku še padlo ni na misel, da bi postavil pod vprašaj Racionalnost ustanavljanja tozdov. Zdaj so to vprašanje sprožili in naenkrat vsi po vrsti razpravljamo o ukinjanju tozdov in ni ga več direktorja, ki bi ga lahko označili za dobrega, ne da bi v svojem ozdu spregovoril o tej temi. Sicer pa za lendavsko združeno delo ne bi mogli trditi, kar je poudaril tudi sekretar ZK Aleksander Varga, da se množično priklanja novemu organiziranju. Doslej sta tovrstne spremembe doživeli le dve delovni okolji, in sicer Toko in Mesna predelava, pri čemer pa velja dodati, da o podobnih korakih razmišljajo tudi v Ina-Nafti. Predsednik KPO Jože Hajdinjak je ob tem zagotovil, da bodo pred morebitnimi spremembami opravili temeljito strokovno analizo, ki jo bo izvedla ena od pristojnih inštitucij.
Ob reorganizaciji ozdov je bilo na lendavski seji povedanega veliko — opozorili so še na vprašanje financiranja skupne in splošne porabe, problematiko dislociranih obratov, ki jih je v občini veliko, vlogo sindikata ob vsem tem, in še bi lahko naštevali.
Argumentov »za«'in »proti« ne manjka, prav zato tudi toliko različnih mnenj. Nam pa se zdi, da spet pozabljamo na poglavitno — in tega bi se verjetno moral najbolj zavedati prav eden popravljalcev razprave — sindikat, in to poglavitno je delavec. Franc Žalik iz Ina-Nafte je namreč zadel v črno, ko je dejal, da se ne znamo več izražati poljudno in razumljivo, jezik v raznih delegatskih gradivih je poln pogojnikov in posploševanj, zato se delavec za tovrstna vprašanja, ki v bistvu neposredno zadevajo njegovo življenjsko raven, ne zanima. Tako tudi ob najnovejših razpravah o samoupravni reorganizaciji ostaja grenak priokus, da so to pogovori v ozkem krogu vrha družbene hierarhične lestvice, pri čemer tisti »spodaj« še sanjajo ne, kaj se dogaja. Odpravljanje takih razmer pa je že vprašanje, širše od tu opisovane problematike, saj gre pri tem za učinkovitost pretoka informacij v našem, prepogosto hiperinštitucio-naliziranem informacijskem sistemu.	Bojan Peček
MURIN USPEŠEN PRODOR V SVET
Poslovnost + kakovost + modnost = uspeh
Tudi v letu 1986 je jugoslovansko gospodarstvo prestajalo težko preskušnjo, saj je poslovanje potekalo v zaostrenih razmerah, zlasti na področju cenovne politike. To še posebej drži za tekstilno industrijo, kjer materialni stroški predstavljajo visok delež v ceni izdelka, prav na te stroške pa finalisti nimajo večjega vpliva. Kljub vsemu pa v soboški Muri ugotavljajo, da so poslovanje v lanskem letu sklenili uspešno, vendar ob tem dodajajo, da morajo na končne rezultate še vedno gledati z določeno rezervo. Končni rezultati so namreč tisti, ki se kažejo v ostanku čistega dohodka in akumulaciji, ti rezultati pa bodo po pokrivanju nekaterih obveznosti (elektrogospodarstvo, železniško gospodarstvo) bistveno okrnjeni.
Ob tem pa vseeno velja zapisati, da se soboška Mura po uspešnosti in doseženih rezultatih uvršča v sam vrh jugoslovanskih konfekcionarjev. Kljub izredni konkurenci tako na domačem kot tujem tržišču Mura z visoko kakovostjo in modnostjo svojih izdelkov in doslednim upoštevanjem dogovorjenih rokov uspešno konkurira drugim ponudnikom in uspehi zato ne izostajajo. Če je v jugoslovanski tekstilni industriji skrb zbujajoč podatek, da je ob 12 tisoč novih delavcih izvoz padel za 7 odstotkov, za Muro takšna ugotovitev ne bo držala. V primerjavi z letom 1985 so lani v tej delovni organizaciji fizični obseg izvoza povečali za 13 odstotkov, devizni priliv pa je znašal okrog 33 milijonov dolarjev.
Če šo poslovnost, kakovost in modnost prednosti, ki jih postavljajo pred druge konkurente, pa težav vseeno ne manj-
Mura — naš največji izvoznik — je zavoljo svoje strokovnosti in kakovosti, ki ju priznava tudi mednarodni trg, začela z izvozom lastne pameti in tehnologije, ne le gotovih izdelkov. Prva država, v kateri je Mura postavila v tehnološkem smislu »lastno« tovarno, je Egipt. O podrobnostih smo se pogovarjali z Božom Fridri-hom in Milanom Mbrcem. Prvi je bil vodja projekta od začetka, to je 15. novembra 1985, do marca naslednjega leta, drugi pa od takrat do junija.
Firma, s katero je Mura začela sodelovati, zaposluje kar 25 tisoč delavcev, njihova osnovna dejavnost pa je izdelava bombažnih tkanin. »Ko smo prišli v Egipt,« povzema Božo Fridrih, »je bila proizvodna dvorana popolnoma prazna. Iz Mure nas je prišlo osem in naša naloga je bila, da proizvod-
Egipt je prva država, v katero je Mura izvozila lastno pamet oziroma tehnologijo. Led je prebit in povpraševanje po tovrstnih Murinih uslugah je v deželah v razvoju veliko. Posebno se zdaj, ko je Mura postala svetovalec svetovne banke v Washingtonu, kar po besedah glavnega direktorja Boža Kuharica med drugim tudi pomeni, da imajo veliko več možnosti za prodajo tehnologije, saj so prišli na seznam tistih svetovnih firm, ki to prodajo ponujajo. Trenutno potekalo poskusni projekti v SZ in na Kitajskem, vendar Mura ob vsem tem nastopa previdno, saj je najprej treba kakovostno in pravočasno izpeljati tri egiptovske projekte in šele nato konkretneje načrtovati nadaljnje.
Organizirano zbiranje in predelovanje koristnih odpadkov tudi v radgonski občini
Dinos že skoraj štirideset let skrbi za čistejše okolje in hkrati za varčnejše gospodarjenje. Tako v papirni, steklarski kot tudi v kovinski Indiistriii ostaja v dvoranah in na dvoriščih vedno kaj, kar m dragoceno e kot material, ampak tudi kot energija. Dinos se je iz trgovske organi-»nciie ki ie zbirala odpadne surovine in jih posredovala uporabnikom, razvil’v oravo predelovalno delovno organizacijo. Tudi v Gornji Radgoni ™ kot dvajset let zbiralnica in skladišče odpadnega materiala, zato na Dinos po krivičnem imenujejo kar odpad. Radgončaom in vsem obiskovalcem sejma Inpak leta 1986 je vzbudil veliko zanimanje zbiralmk steklenic V istem času, junija, je bil tudi privravljen elaborat o gradnji noveea skladišča in nadaljnji predelavi značilnih odpadkov radgonskea ansnodarstva v industrijski coni. Vendar pa so proizvodnjo barvnih pigmentov^vmili sanitarni inšpektorji in DO Radenska (tu je območje občutljivih vrelcev mineralne vode). Ze naslednji mesec je bil pripravljen nov elaborat, z novim programom.
V urbanističnih in drugih načrtih je tudi že določen prostor novega skladišča - v industrijski coni radgonske občine bo to med sedanjim Elradom in bodočim Kmetijskim kombinatom, — s tem da bodo prestavljeni tudi železniški tiri in postaja. Vendar pa so načrti le eden od vzrokov za
ka. Te so predvsem v kakovosti domačih surovin in njihovi ceni, ki je često višja od uvoženih, in to v veliki meri vpliva na konkurenčnost na tujih trgih, kjer se povrhu vsega srečujejo še z drugimi jugoslovanskimi izvozniki, ki z nepovezanim in neorganiziranim nastopom konkurenčnost samo še povečujejo.
Težav z zalogami, ki prene-kateri organizaciji združenega dela predstavljajo največje bre-
65 odstotkov Murinih proizvodnih zmogljivosti je usmerjenih v izvoz, poslovnost, kakovost in modnost pa so pogoj za konkurenčnost na vse zahtevnejših tujih tržiščih.
me, v Muri sicer ne čutijo v večji meri, saj so prav tem vprašanjem v zadnjem času namenjali največ pozornosti. Nekoliko bolj jih še vedno bremenijo zaloge surovin, ki si jih morajo zaradi slabe in nekakovostne ponudbe pravočasno zagotoviti, če želijo nemoteno delati in izpolnjevati dogovorjene roke, medtem ko večjih težav z zalogami gotovih izdelkov nimajo, saj v Muri delajo le za znanega kupca. Tako je
POMURCI V DEŽELI
FARAONOV
nja steče — izdelovali pa naj bi spalne srajce, moške pižame. V prvi fazi so montirali stroje, šele v drugi pa smo se začeli ukvarjati s priučevanjem delavcev, ki jih je danes 420, vsi pa so na novo zaposleni. Da bi bilo vse skupaj lažje, je bilo pred tem okrog 20 Egipčanov na šolanju v Muri.«
Po besedah obeh je bil začetek dokaj težak, saj je bilo treba domačine navajati na red in tako disciplino, kot ju zahteva konfekcijska proizvodnja. Pri tej je odločilen človek (kot sicer povsod, vendar še v večji meri), saj je dokazano, da šivalni stroj v delovnem dnevu (8 ur) »dela« le 72 minut, vse ostalo pa so priprave, oziroma delavčeva ustvarjalnost.
»Sam Kafri el Dawar, kjer je tovarna, je oddaljen okrog 30 km od Aleksandrije, kjer smo stanovali. Delovni dan je
odločitev Dinosa, da v Gornji Radgoni ustanovi novo delovno enoto. Sestava in količina surovin sta namreč takšni, da se je pojavila potreba po predelavi in ne le razvrščanju in briketiranju. Leta 1985 je bilo zbranih na ožjem območju Gornje Radgone 1516 ton raznih koristnih odpad
letošnja proizvodnja za izvoz praktično že dogovorjena in prodana, prav tako kolekcija pomlad-poletje za domače tržišče, stekli pa so že tudi dogovori za prodajo kolekcije jesen-zima na jugoslovanskem tržišču.
Čeprav v Muri ne zanemarjajo domačega tržišča, pa je njihova usmeritev v izvozu in krepko čez polovico njihovih proizvodnih zmogljivosti je že zdaj usmerjenih v izvoz. S svo
jimi izdelki so navzoči v več kot 20 državah, 70 odstotkov vsega izvoza pa prodajo v Zvezno republiko Nemčijo. S še večjo agresivnostjo pa iščejo nova tržišča, zlasti v državah EGS, pri čemer si veliko obetajo predvsem od firme West-mur, ki so jo ustanovili skupaj z nemškim partnerjem. Pri ocenjevanju svojih možnosti na tržiščih EGS so v Muri optimisti, saj je sporazum, ki je sklenjen za naslednja leta, pozitiven in
Šivalnica tovarne v Kafri el Dawarju, v kateri delajo sami domači (na posnetku bolj domačinke). Seveda po Murinem »receptu«, ki je, kot kaže odkrito zadovoljstvo naročnikov, zelo uspešen.
bil zelo naporen, saj seje raztegnil od jutra pa tja do pol šestih zvečer. Morda je zanimivo, da so vse sobote in nedelje delovne, prost pa je le en dan v tednu — in to je petek.«
Od začetka projekta je minilo že več kot 15 mesecev — verjetno dovolj časa, da so domačini izrazili svoje zadovoljstvo oziroma pripombe na delo Murinih strokovnjakov?
»Egipčani so z našimi storitvami več kot zadovoljni. Sprva so nam ponudili dve pogodbi, ko pa so uvideli, kako dobro je stekel prvi projekt, smo podpisali še tretjo, ki je bila sicer
Nova delovna enota Dinosa v Gornji Radgoni
kov, ki so jih vozili na predelavo v Dinos Maribor. Od tega je bilo 700 ton steklenih črepinj, 500 ton jeklenih odpadkov, 92 ton barvnih kovin, 224 ton papirnih odpadkov ter 5 ton gume in plastike. Zaradi značilne proizvodnje radgonskega gospodarstva lahko pričakujejo, da se bo do leta 1990 ta količina povečala na 2640 ton.
K odločitvi je pripomoglo tudi močno zaledje (celotno Pomurje), prav tako pa bližina meje in možnost maloobmejnega sodelovanja (predvsem bi se lahko od naših sosedov naučili kulture zbiranja odpadnih, še koristnih materialov, na pa da se v zbiralnikih steklenic prej znajde vse drugo kot pa steklenice).
Pokrit predelovalni obrat bodo gradili šele v drugi etapi, kajti prej morajo zgraditi skladišča za posamezne surovine, ki jih bodo
nakazuje možnosti zmanjševanja carinskih dajatev in povečevanja izvoznih kvot. Povsem drugačen položaj pa je v Združenih državah Amerike, kamor se je Mura zlasti močno usmerila v zadnjih treh letih, to tržišče pa se v zadnjem času izredno zapira. Vendar v Muri kljub vsemu vztrajajo in pravijo, da bi z bolj organiziranim in trajnim nastopom (pri tem razmišljajo o lastni firmi po modelu Westmura) tudi v ZDA lahko bili uspešni.
Z vsemi temi rezultati se Mura uvršča med najuspešnejše pomurske organizacije združenega dela, hkrati pa je dosegla takšno stopnjo razvoja, da fizična širitev obsega proizvodnje več ni možna, kar seveda ne pomeni stagnacije. Števila zaposlenih v Muri sicer ne bodo več povečevali, so pa zato v poslovni načrt za leto 1987 zapisali, da je njihova osnovna usmeritev v dvigu produktivnosti in kakovosti dela, izboljšanju poslovnosti, povečanju izvoza, izboljšanju kadrovske sestave, varčni porabi vseh poslovnih dejavnikov, izboljšanju organizacije dela in izboljšanju socialnih razmer delavcev, v prvi vrsti pa seveda v posodabljanju tehnologije. Tako bodo že letos namenili 3 milijarde dinarjev za naložbe v moderno tehnologijo, ne le v proizvodnjo, pač pa v vse procese, ki jo spremljajo (poslovne, finančne in komercialne). V programu imajo nakup novega modernega računalnika, ki ga bodo dobili ob koncu tega ali v začetku prihodnjega leta, stal jih bo okrog 3 milijone dolarjev, za modernizacijo postopkov v pripravi proizvodnje pa načrtujejo še nakup procesnega raču-
»rezervirana« za Angleže. Prvi projekt — spalne srajce, pižame in začetek bluz — je popolnoma uspel, zato bomo jeseni začeli z drugim, še prej pa bo v Muri na priučevanju skupina (okrog 30) Egipčanov. Drugi projekt obsega izdelavo srajc, tretji pa je načrtovan za leto 1988, ko naj bi začeli izdelovati hlače, krila, plašče in jope.«
Če se je komu zdelo, da Mura nastopa v Egiptu neorganizirano in na slepo, so torej zgornji podatki dober argument za nasprotno tezo: da so Murini strokovnjaki to potezo izredno dobro premislili, načrtovali in
potrebovali pri izdelavi livarskih vložkov, vložkov ferolegur, predelavi odpadnih gum (dobili jih bodo iz Avtoradgone) in stekla v stekleni drobljenec (iz Radenske) ter pri predelavi plastike (iz plastenk in kablov). Sedem tisoč kvadratnih metrov, kolikor je namenjenih Dinosu, je razdeljenih na skladiščne površine za jekleni odpadnr material, balirani papir, za skladiščenje materialov v kontejnerjih in za ostružke ter na pokrite predelovalne površine. S prvimi deli naj bi začeli že letos spomladi, v teh dneh pa potekajo aktivnosti za odkup ali zamenjavo zemljišča, kjer bi bili nova delovna enota Dinosa ter železniški tiri. Po končani prvi etapi gradnje bodo za normalno delo v eni izmeni zaposlili predvidoma 14 delavcev, za nadaljnjo predelavo pa še dodatnih 10.
Ker bo to delo z odpadnimi in več-
V Pomurju že nekaj let govorijo o nujnosti združevanja sredstev za nove programe, vendar dosti dlje od besed ne pridejo. In ko je beseda o združevanju sredstev, imajo mnogi v mislih soboško Muro, ki ustvarja uaj-večji delež akumulacije pomurskega gospodarstva. Toda če želijo v Muri ostati konkurenčni na vse zahtevnejših tujih tržiščih, pa tudi doma, morajo skrbeti za lastno tehnološko posodobitev, za kar so potrebna velika sredstva. Kljub temu pa imajo posluh tudi do potreb po novih programih v pomurskem gospodarstvu, vendar ti programi morajo biti takšni, da bodo izvozno usmerjeni in dohodkovno Zanimivi. V Muri pravijo, da jim za dobre programe nikoli ni bilo žal sredstev in v preteklosti so že sodelovali pri nekaterih takšnih programih. Med njimi omenjajo LTH, roga-šovski Liv in soboško Panonijo, pa tudi del Murinih sredstev za manj razvite je ostal v Pomurju (Utok na Kobilju, Agromerkurjeva farma v Šalovcih). Pa tudi pri marsikateri drugi naložbi je ta delovna organizacija sodelovala s svojimi sredstvi, vendar sami tega ne obešajo na veliki zvon, zato bi bilo prav, da bi se tega večkrat spomnili njihovi partnerji.
nalnika v vrednosti milijon dolarjev. Nov računalnik pa ne bo pridobitev le za Muro, pač pa tudi za občino in regijo, saj so nosilec te dejavnosti v Pomurju.	Ludvik Kovač
jo enako dobro tudi izvajajo. Tehnologija, ki so jo prodali Egiptu, je bila v prvi fazi na nekoliko nižji ravni, v drugi in tretji pa je »enakopravna« Murini.
Sicer pa imata oba Murina »Egipčana«, s katerima smo se pogovarjali, na Kafri el Dawar lepe spomine, kar potrjujejo naslednje Mbrčeve besede: »Seveda smo tako eni kot drugi rabili čas, da se privadimo novim razmeram. Vendar pa posebnih težav ni bilo in zdaj že lahko trdimo, da se je vse skupaj uteklo. Rad pa bi poudaril, da so se domačini na nas izredno navezali — ko sem o<L hajal, mi je bilo pri srcu Skoraj težje, kot ko sem se poslavljal od doma:1 ljudje so bili objokani, na avto so metali rože, kot kakšnemu predsedniku ...«
Projekt Egipt je, kot kaže — čeprav še ni dokončno speljan — popolnoma uspel. Tovarna, kjer je delo enoizmensko in ki lahko po mnenju sogovornikov zaposli 1.500 delavcev, je zaživela svoje življenje in Mura je tako v poslovnem kot moralnem smislu s tem uspehom dolgoročno veliko pridobila. In ob upoštevanju načrtne, strokovne in trezne razvojne politike te delovne organizacije se ni bati, da bo ugled (beri: kapital), ki so si ga v deželi faraonov pridobili, zapravljen.
Bojan Peček
krat škodljivimi snovmi (odpadna olja), bodo morali poskrbeti za zaščito okolja pred onesnaženjem in hrupom. Pri delu bodo uporabljali okrog 10 novih strojev in vozil, ki so vsi zelo dragi. Ena od črnih pik Dinosa je tudi potrebna energija, saj bodo za normalno obratovanje naprav, ki jih bodo potrebovali pri predelavi odpadnih materialov, potrebovali električno energijo in priključno moč 300 kW. Dnevno bodo potrebovali tudi 3 kubične metre vode. Čeprav bodo veliko odpadnih materialov predelali v uporabne surovine, pa bodo za Dinos še dalje problem odpadki po predelavi, saj vseh ne bo mogoče niti tehnično niti gospodarno predelati v uporabne surovine. Zato bo potrebno razmišljati tudi o odlagališču neuporabnih odpadkov.
Delovna enota Dinos v ustanavljanju je tačas uradni naziv nove organizacije združenega dela, ki jo že od lanskega avgusta predstavlja Edvard Metličar, še letos pa se mu bodo verjetno pridružili tudi drugi.
Bernarda Peček
Obisk v krajevni skupnosti Bratonci
O vprašanjih prihodnosti
Letos 920 milijonov za
večja vzdrževalna dela
Neobičajno je, če zapis iz krajevne skupnosti začnemo drugače, kot pa s komunalno problematiko. To priznavanje primarnosti je tudi povsem razumljivo, saj, razen tega, da njeno reševanje pomeni tudi odpiranje kraja v svet, vsebuje tudi napor krajanov, da zberejo denar in se pri tem sestajajo, dogovarjajo ali vspostavljajo medsebojni odnos kot tudi odnos do določenih družbenih inštitucij.
Na začetek tokrat postavljamo vprašanje za bodočnost, ali v kaj in kako naj se razvija taka vas, kot- so Bratonci, kjer je večina krajanov hkrati delavcev in kmetov.
Nejasno je že to, kaj je osnovno ob tako, na dveh koncih pridobljenem kruhu. Razmejitve še ne poznamo, ali je na prvem mestu delo v podjetju in šele nato na zemlji, ali obratno, ali pa lahko enemu in drugemo pripišemo enak pomen. Prav peripetije ob zadnji dobri letini krompirja oziroma odkupu pa nas prav hitro usmerijo v razmišljanje, da je obdelovanje zemlje predvsem pridobivanje dodatnega zaslužka, medtem, ko delo v tem ali onem podjetju, pa čeravno gospodarsko ni uspešno, pomeni predvsem socialno varnost človeka, tudi družbenost in še kaj.
Ob bogati krompirjevi letini je velika večina delala račune brez krčmarja. Tudi če ne bi bilo, sedaj priznanih nepravilnostih ob odkupu, bi osnovni vzrok, razen seveda obilne letine, ostal isti. Vse prej, kot pa želja za dogovorom, usklajevanjem in načrtovanjem proizvodnje je želja po dodatnem zaslužku, zato poskušajo enkrat z eno, spet drugič z drugo kulturo. Na občini sicer pripravljajo koncept »generalnih« pogodb, ki naj bi zajele celotno proizvodnjo z kmetije, ob tem pa bi imeli točno določene obveznosti in pravice kmetijske zadruge in kmeta. To, vsaj z besedami, pozdravljajo tudi bratončani, pa čeprav ob tem takoj postavljajo vprašanje cen, saj se le te spreminjajo kot dan in noč in se pri kmetovanju še najmanj čutijo ekonomsko varno.
K načrtovanju in usmerjanju pl verjetno vodilo tudi to, če bi kmet točno vedel, kaj je dobro delati in v kaj se usmerjati. Tako pa v občini nimamo izdelane tako imenovane generalne strategije razvoja v kmetijski politiki. Pri tem bi prvo besedo morali imeti strokovnjaki, ki bi morali reči: dobro in perspektivno je delo na velikih posestih, ali, donosno je tudi kmetovati na majhnih parcelah, izreči bi se pa morali tudi (pol)kmetje. Tako pa ostaja vprašanje, v kaj se usmerjati in kaj delati, da bo pomenilo lastni razvoj, razvoj kraja in kmetijstva.
Sicer pa se za bratonsko zemljo tudi predvideva združba. To pa jim je zaenkrat ponujeno le v premislek.
V premislek in razčlenitev pa so krajani dobili tudi predlog prostorskega načrta Bretonec. Oblikovali so določene pripombe, ki pa jih, vsaj po njihovem mnenju strokovne službe niso upoštevale. Nesprejemljivo in v nasprotju z željo za komunalno urejenostjo se jim zdi to, da jun odobrijo pozidavo tam, kjer ni komunalnih ugodnosti. Strinjajo se, da obdelovalne zemlje ne kaže pozidati, pa tudi s tem, da so pri nekaterih krajanih v ozadju osebni interesi, hkrati pa bratončani opozarjajo, da se strokovne in upravne službe vse preveč mačehovsko obnašajo do krajanov ali krajevne skupnosti. Svetovanju pa se vseeno neradi odpovemo, saj s tem potrjujemo lastno pristojnost. Tako so tudi ob zadnjem samoprispevku v dogovoru z odgovornim izglasovali, da tudi upokojenci, ki prejemajo pokojnino iz drugih držav prispevajo od pokojnine. Ta sklep so natisnili še v Delegatskem vestniku, sedaj pa ugotavljajo, da nikjer ni moč najti, kdo in koliko prejema pokojnine. Z denarjem, . zbranim s samoprispevkom pa želijo v Bratoncih dokončati asfalt, postaviti mrliško vežico in opraviti še manjša dela. Za vse to pa jim zbrani denar ne bo zadostoval, zato računajo na kredite.
Po določenih kriterijih razvrščamo ceste v kategorije in pristojnosti, od republike do krajevne skupnosti. To, da gre mimo Bratonec magistralna cesta, krajanom ni v posebno korist, prej v problem. Tako namreč še nekaj časa ne bodo dobili potrebno kolesarsko stezo do Beltinec. Če bi jo postavili na lasno pest pa bi seveda kršili republiški načrt te ceste, ki ga zaenkrat še ne pozna nihče. Nerazumljivo pa je to, kako, da je ta steza pred dvema letoma bila zapisana v načrtu občinskega samoprispevka, sedaj pa nima več prostora v občinskih mejah. Cesta je še posebej nevarna za kolesarje — delavce in učence, ki obiskujejo beltinsko osnovno šolo. Tisti šolarji, ki pa so v celodnevni šoli, se vozijo v šolo z avtobusom. To pa je tudi problem krajanov, predvsem pa staršev, saj neodgovorno ravnanje prevoznika morejo obsoditi le starši sami, ker šola daje povsem »drugačne usluge«. '
Ob obisku v Bratoncih, pred nekaj meseci, smo zapisali, da če nekomu ponudiš prst, hoče še roko. Vsaj tako razmišljajo Bratončani, ko vedo, da ne bodo mo-
gli dobiti več telefonov, če skupaj z drugimi krajevnimi skupnostmi ne bodo sofinansirali lokacijo nove pošte in postavitev objekta samega. Če pa bodo pristali na to, kar zahtevajo »poštarji«, bodo dobili še nekaj telefonskih priključkov, drugače pa verjetno ne bo nič vse do leta 1990.
Na koncu pa bi kazalo še kaj zapisati o društvenem delu. Imajo nogometni klub, ki pa nima de- x narja za svoje delovanje. Mnenja so, da se za ljubiteljski in klubski šport v primerjavi s tekmovalnim daje premalo denarja. Da ne morejo zaslužiti z veselicami jim onemogoča tudi premajhna dvorana, ki pa je sodobno in primerno opremljena za kulturne prirdi-tve. Zal pa jim le malo lahko služi
v ta namen, boljše gledališke skupine ne pridejo gostovat, ali pa zahtevajo precejšnjo plačilo za predstavo, pa tudi v vasi sami ni preveč živo družabno in kulturno življenje, vsaj tako bi lahko sklepali iz tega, ker od kulturne skupnosti ne dobijo nič denarja za opravljeno delo. Pri njih pa velja, kdor več dela, dobi tudi več denarja.
Poleg drobnih vzdrževalnih del na Muri, hidromelioracijskih sistemih Krka—Ledava in Ščavnica—Plitvica bo Območna vodna skupnost Mura letos izvajala tudi večja vzdrževalno-ureditvena dela na omenjenih rekah in potokih. Največ del jih čaka na hidromelioracijskem sistemu Krka—Ledava, za kar bo treba odšteti 430 milijonov dinarjev. Med drugim bodo dokončali v lanskem letu začeta ureditvena dela na potoku Ledava, in sicer na odseku Pince-Benica, uredili bodo Radmožanski kanal, ki je velikega pomena za melioracije na območju Filovci—Strehovci, in potok Kopica od že reguliranega odseka v Gornjem Lakošu do Kapce. Poleg tega načrtujejo ureditev potoka Bukovnice izpod mostu na cesti Murska Sobota—Dobrovnik v Dobrov-
niku, potoka Velika Krka od državne meje z Madžarsko na Hodošu do pritoka Dolenjskega potoka ter Male Krke v Do-manjševcih do ribiške akumulacije v Križevcih. Nekaj posegov bo tudi v potoku Črnec od stotočja z Deblom v Beltincih do opuščenega mlina v Čren-šovcih in v potoku Mostec ob Titanovem potoku do mostu na cesti Murska Sobota—Lendava.
Na reki Muri nameravajo letos urediti odsek Gornja Bistrica— Razkrižje, kjer gre za gradnjo vodilnih in prečnih zgradb, ob meji s Hrvaško pa odseka Dolnja Bistrica (Orlovščak) in Benica—Petišovci, kjer bodo dopolnili tudi obrežna zavarovanja. Ta dela ocenjujejo na 340 milijonov dinarjev. Za ureditev hidromelioracijskega sistema Ščavnica—Plitvica pa je
zagotovljenih 150 milijonov dinarjev. Tu načrtujejo ureditev potoka Kostanjevica od izliva v Ščavnico do pritoka iz Rinče-tove grabe, levega pritoka Ščavnice do odseka ceste Ljutomer—Razkrižje,	ureditev
pregrade A. K. Blaguš zaradi precejanja vode, dokončanje ureditvenih del na potoku Plitvica in prekopa Sladkogorskega potoka v Svečinski potok in v Muro.
Ker bo največ del na območju lendavske občine, bo le-ta zagotovila 40,8 odstotka vsega denarja, sledi ji soboška občina z 29,3-odstotnim deležem, ljutomerska občina bo prispevala 11 odstotkov, radgonska pa 6,5 odstotka celotnega zneska. Nekaj denarja bo dala mariborska občina Pesnica.
Milan Jerše
LENDAVA
KJE PRESPATI?
Majda Horvat
V Bretoncih je 199 gospodinjstev in 185 jih ima v lasti zemljo. Bretonske zemlje je 400 hektarjev, od tega 290 hektarjev njiv. Domačije imajo v povprečju samo po dva hektarja zemlje ali 0,58 hektarja na prebivalca. Tako imenovanih čistih kmetov je le deset, 301 od 690 je zaposlenih in približno 140 neaktivnega prebivalstva. V tujini pa dela devet.
V vasi imajo 82 šolarjev. Dvainštirideset se jih vozi v šolo z avtobusom, skupaj z lipovskimi učenci. Največ krajanov je starih med dvajset in petinpetdeset let, ali 210 starih do dvajset let, 194 od dvajset do petintrideset in 173 od šestintrideset do petinpetdeset.
Bratončani so prodali približno 500 ton krompirja. V skladiščih je še 210 ton, ostalo pa so že odpeljali na trg. V lanskem letu so prodali le devet glav živine, precej pa oddali mleka.
V Bretoncih imajo 58 telefonskih priključkov, potrebovali pa bi jih še vsaj toliko ali trenutno 58.
V zadnjem času smo večkrat slišali, da turisti, ki prihajajo v Lendavo (oziroma naj bi še prišli), nimajo kje prespati, češ da Golfturist tozd Naravno zdravilišče razvija predvsem zdraviliški turizem in da je hotel stalno zaseden, zato se bo treba' lotiti gradnje novih prenočitvenih _ zmogljivosti.
Ali je res tako? Direktor Naravnega zdravilišča Toplak nam je zatrdil, da take govorice širijo tisti, ki niso poučeni o dejanskem stanju. Dokler hotel Lipa, ki ima 141 ležišč, ne bo dosegel vsaj 80-odstotne letne povprečne zasedenosti, dotlej je jamranje, češ da ni prenočišč, neupravičeno. To posebej velja zdaj, ko je le 64-odstotna povprečna izraba posteljnih zmogljivosti. V Naravnem zdravilišču resda močno razvijajo zdraviliški turizem, med gosti je tudi veliko tujcev,, vendar to še ne pomeni, da prenočišč ne morejo dobiti poslovneži in drugi, ki prihajajo v Lendavo. V tozdu si prizadevajo, da bi dosegli optimalno 75-odstotno zasedenost po možnosti v letošnjem, vsekakor pa v prihodnjem letu. Govorimo o povprečni izrabi. Seveda pa se zgodi, da so oddane vse postelje, kar pa je pretežno na vrhuncu sezone in tedaj, ko je v Lendavi večja prireditev, na primer Lendavska trgatev. Sicer pa je k povečanju prenočitvenih zmogljivosti precej prispevala turistična kmetija Ga-borjevih, ki oddaja nekaj deset postelj.
V Lendavi, kot povsod, kjer oddajajo sobe, se torej včasih
zgodi, da ni prostora, to pa še ne more biti (vsaj za zdaj ne), vzrok, da bi zaradi tega bili plat zvona.
Na pomoč bi lahko priskočili kvečjemu nekateri občani, ki so pred leti dobili ugodna posojila za ureditev turističnih sob, žal pa so se potuhnili. V to pa jih niti ni mogoče prisiliti. Enako velja za lastnike lepih in neizrabljenih zidanic (nekatere so prave vile), ki so v njih rajši sami, ne pa da bi občasno sprejeli koga na preno-
čitev (kozarček in domači zajtrk gresta seveda zraven) in si na ta način tudi nekoliko izboljšali gmotno stanje.
Kje prespati? V hotelu Lipa, v gostišču Park, v kmečkem turizmu in (morda se bo le kaj premaknilo) v zasebnih sobah. Kot zadnja možnost je prenočitev zunaj teh zmogljivosti. Šele kdaj pozneje, ko bo lendavski turizem bolj cvetel (zdaj je še vedno v povojih), bo misel na hov hotel
upravičena.
Š. Sobočan
CERKVENJAK V LENARŠKI OBČINI
Nova šola je nujna
Čez tristo učencev osnovne šole v Cerkvenjaku v občini lenart bo še letos dobilo boljše razmere za učenje, kajti zgradili bodo dodatne prostore (dela so se začela že lani) ter dolgo pričakovano telovadnico.
Čeprav bo to pravzaprav prizidek k že obstoječi šoli, pa bo veiika pridobitev za kraj. Sedaj poteka pouk v dveh stavbah. Po končani gradnji bo v oddaljeni šolski stavbi urejena zdravstvena ambulanta, računajo pa tudi na stanovanja in gostinski lokal.
Telesno vzgojo imajo otroci kar v temačnem hodniku šole, kjer je tako malo prostora, da ima ta predmet samo ime, ne pa tudi vsebino-telesno vzgojo. Predračun vseh stroškov gradnje šole in telovadnice je 410 milijonov dinarjev. Potrebna sredstva bodo dobili z občinskim samoprispevkom, z združenimi sredstvi amortizacije šol ter s sredstvi izobraževalne skupnosti Slovenije. Gradili bodo v štirih etapah, s tem da so začeli z drugo. Skladišče premoga, kotlovnica in tri učilnice so tačas vseeno nujnejši kot telovadnica. Do junija letos naj bi končali tudi prvo etapo, v katero spadajo kuhinja, večnamenski prostor in knjižnica s čitalnico. Do jeseni se bodo odločili, če bodo nadaljevali z ureditvijo obstoječe stavbe, ki je bila zgrajena 1968. leta, ali pa bodo
najprej ugodili želji številnih otrok.
Bernarda Peček
Talilnik ledu TL 15
NAJBOLJŠA
REŠITEV ZA
ZMRZNJENE
Telesna vzgoja je po navadi najljubši predmet osnovnošolcev. Za učence osnovne šole v Cerkvenjaku to prav gotovo ni, saj pozimi telovadijo na temačnem hodniku.
CEVOVODE
Talilnik ledu TL 15 vaš
prijatelj v zimskih mrzlih dneh
Kobilje je bilo v preteklosti najbolj izpostavljeno odseljevanju mladih, ki so se zaposlili v Lendavi ali M. Soboti. V krajevni skupnosti so že pred leti predlagali, da bi staro šolo preuredili in v njej organizirali delo za manjši industrijski obrat, ki bi zajezil izselitev. Ob pomoči občinske skupščine in delovne organizacije Utok iz Kamnika so začeli šolo preurejevati in v njej bo kmalu stekla poskusna proizvodnja. Od novega industrijskega obrata si veliko obetajo tudi v sosednjih krajevnih skupnostih. Foto: Jani D.
Če imate težave z zmrzovanjem cevi v stanovanjskih prostorih, gospodarskih poslopjih, skladiščih, delavnicah, hlevih in vseh drugih zgradbah, se oglasite na naš naslov.
gorenjewsW©[
TALILNIK LEDU TL 15 bo zanesljivo, hitro in brez kakršnih koli poškodb inštalacij in zidov v pičlih 15 minutah rešil vaš problem. Rokovanje z njim je enostavno in varno.
Priporočamo se!
Industrija in montaža, n. sol. o., Lendava
Industrijska cesta 4
Telefon: h. c. (069) 75 271
Telex: 35-238 YU Varle
Telegram: Varstroj Lendava Žel. postaja Lendava
S
-
STRAN 8
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
naši kraji in ljudje
Bil je najdlje predsednik
V naših zapisih iz Porabja smo že večkrat omenjali tudi VEND-LA KONKOLIČA iz Virice, saj je kot predsednik krajevnega občinskega sveta v Števanovcih sodeloval pri sprejemih delegacij iz Slovenije ali tudi sam vodil predstavnike porabskih Slovencev na obiske k nam. Kar 16 let je bil predsednik občinskega sveta — najprej na Virici, po ukinitvi tamkajšnje >male občine< pa so mu zaupali predsedniško funkcijo združenega občinskega sveta v Števanovcih. Opravljal jo je 16 let, z letošnjim januarjem pa se je iz zdravstvenih razlogov upokojil. Ko smo ga pred dnevi obiskali na njegovem domu, je bil zelo vesel obiska, in čeprav se je slabo počutil, ker ga je napadal prehlad, je rade volje pokramljal z nami. Najprej pa je stekla beseda o stikih s Slovenilo.
»Tačas, ko sem bil predsednik, sem spoznal veliko slovenskega in jugoslovanskega naroda, pa njihovih voditeljev. Večkrat smo se obiskovali in postali tudi prijatelji. To meje zelo veselilo. Posebno sem bil ponosen, ko nas je obiskal Ribičič, ki je bil tedaj predsednik Jugoslavije. Pogovarjali smo se v števanovskem kulturnem domu. To je bil zelo odkrit in koristen pogovor. Večkrat sem bil tudi jaz na obiskih v Sloveniji — v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Lendavi in drugod. Povsod so nas lepo sprejeli. Naša občina je lani navezala tudi tesnejše sodelovanje s krajevno skupnostjo Šalovci. Imamo kulturne in športne stike. Lani smo tekmovali, pa ni šlo za to,
Vendel Konkolič je pozdravil in sprejel tudi delegacijo CK Zveze komunistov Slovenije, ki jo je vodil Andrej Marinc (posnetek je iz avtorjevega fotoarhiva).
Po nekaj letih so Radgončani spet dobili komisijsko prodajalno. Da je kaj takega manjkalo tudi v tem obmejnem mestu, dokazuje izredno velik obisk.
Komisijske prodajalne so se v enem letu razširile kot gobe po dežju. Trgovinam v Radencih (kjer prodajajo oziroma zamenjujejo le otroško konfekcijo) so se pridružile prodajalne v Murski Soboti, Ljutomeru in pred kratkim v Gornji Radgoni. Lično urejeno trgovino na skupno 55 kvadratnih metrih je odprla Elena Konstatinovič, v njej pa se najde vse, česar pač nekdo več ne potrebuje, pa je še dobro ohranjeno. Trgovka je po poklicu, delo v komisijski prodajalni pa bo opravljala kot redno obrt.
Bernarda Peček
PORUŠENO GNEZDO POLANSKIH ŠTORKELJ
Štorklje, ki jih sicer radi označujemo kot simbol pokrajine ob Muri, se sicer tačas varno grejejo pod vročim afriškim soncem, njihovi domovi, kamor se iz leta v leto vračajo, pa so prepuščeni na milost in nemilost vremenskim razmeram.
kdo bo zmagal, ampak je bilo bolj pomembno, da smo se srečali, da so se spoznali in sprijatelji-li mladi z obeh strani meje. To moramo razvijati še naprej.«
— Kaj pomembnejšega pa ste v času vašega >predsednikova-nja< postorili na vašem območju.
Bil je porabski župan z najdaljšim stažem — kar 27 let je opravljal predsedniško funkcijo. Z letošnjim januarjem pa se je iz zdravstvenih razlogov upokojil.
Katerih pridobitev ste se posebej veselili?
»No, lahko rečem, da smo kar veliko pridobili. Ko sem bil še predsednik na Virici, smo tjakaj uspeli posodobiti cesto in uredili smo kulturni dom, v katerem je bila tudi zdravstvena ambulanta. Prva večja akcija v Števanovcih pa je bila gradnja novega kulturnega doma, v katerem imajo sedaj svoj klub tudi mladinci, del
Eno najbolj znanih gnezd je v Polani na gostilni Horvat-Love-njak in po besedah Karla Horvata je staro nad petdeset let. Prejšnji teden se je del gnezda porušil — pa ne zato, ker so ga štorklje površno zgradile, pač pa je to posledica hudega neurja, ki je pred leti divjalo po Prekmurju in zaradi katerega se je gnezdo močno nagnilo na eno stran. Domačini so bili prisiljeni poklicati soboške gasilce, ki so počistili streho in za silo uredili gnezdo — tako se bodo spomladi štorklje spet lahko vrnile v staro prebivališče, ki skupaj tehta kakšnih 250 kilogramov, gostilna pa bo tudi zaradi tega še naprej privabljala občudovalce od blizu in daleč.
Bojan Peček
prostorov pa je namenjenih za zdravstveno ambulanto in stanovanja. Potem smo začeli graditi skupni vaški vodovod, ki je stal čez 6 milijonov forintov. Naša županija nam je dala veliko pomoč. Nazadnje pa smo v Števa-novcih uredili še otroški vrtec in zgradili novo poštno poslopje. Uspeli smo tudi asfaltirati cesto skozi Andovce. Zdaj gradimo vaški vodovod tudi za naselji Viri-ca—Ritkarovci, kjer nam je Železna županija prav tako zagotovila izdatno pomoč. Do leta 1990 bo treba zgraditi vaški vodovod še v Andovcih. No, to nalogo bodo uresničevali že pod vodstvom drugega predsednika. Jaz pa itak nisem bil nikoli zadovoljen s tistim, kar smo naredili. Vedno sem hotel več.«
Vendel nam je tudi dejal, da ga veseli, ker so v osnovni šoli uvedli dvojezično poučevanje in da upa, da bo pouka iz slovenskega jezika še več. Menimo, da bi to bilo res potrebno storiti.
Jože Graj
Ponovno komisijska prodaja v Gornji Radgoni
Muzikant od tretjega leta
Nemalokrat srečamo tudi ljudi, ki neradi govorijo o svojem delu, o sebi. Tudi GEZA DORA iz Motvarjevec bi nam rajši zaigral na harmoniko nekaj melodij, kot pa odgovarjal na naša vprašanja. No, vseeno je bil pripravljen za nekaj časa odložiti delo pri živini in nekoliko pokramljati.
To, da je star samo 53 let, nam je zaupal šele na koncu. In res je videti še kot mladenič, le nekoliko močnejša postava ga izdaja, sicer pa je še dokaj živahen in kdor se z njim pogovarja, kaj kmalu dobi občutek, da je vesele narave. Saj, ni zaman muzikant! Najbrž je med tistimi, ki se rodijo nadarjeni za glasbo. Kako bi drugače začel igrati, ko je bil star šele tri leta? Tedaj mu je oče kupil bolj za igračo kot pravi inštrument tamburico. Toda Geza je vzel to igračo dokaj resno v roke in se nanjo kmalu naučil igrati. Zato so mu kasneje kupili večjo (bolj, .pravo’) tamburico. Ko mu je bilo šest let, pa je na domači gostiji poskusil zabrenkati na strune violine. In glej — tudi to mu je šlo dokaj dobro! Pa so mu priskrbeli še violino in ga vpisali na glasbeno šolo v Murski Soboti. Tako si je pridobil tudi nekaj strokovnega znanja iz glasbe. S svojo violino se je kasneje vključil tudi v domačo skupino, ki je igrala po gostijah in veselicah. Nekoč mu je harmonikar predlagal, naj ga malo zamenja, ker bi si on rad počil. Geza je bolj v šali kot zares vzel v roke njegovo harmoniko, se malo poigraval z njo, potem pa kar naravnost zaigral, kot da bi bil pravi harmonikar. Kmalu se je tako navdušil nad novim inštrumentom, da je violino kar obesil na klin, kjer počiva že okrog tride-
Petdesetletnico skupnega življenja sta v krogu svojih najdražjih v soboto praznovala tudi Ludvik in Elza Krpic iz Gornjih Slaveč. Vsa leta sta skrbno kmetovala in se vključevala v delo društev in organizacij, ob tem pa sta našla dovolj časa za vzgojo petih otrok. Zdaj imata, že deset vnukov in pravnuka.
Posnetek z zlatoporočne slovesnosti na Matičnem uradu v Kuzmi.
Foto: J. Stolnik
Kako do vaškega
doma?
set let. Le včasih jo kaj vzame v roke, da se preveč ne zapraši.
Zdaj ima Geza že četrto harmoniko, imel pa je tudi orgle. Le malokatera gostija v bližnji okolici mine, ne da bi na njej igrala >D6rova< banda ali ansambel Violete, kot je njihovo uradno
ime. Nastopali pa so tudi že v nekaterih krajih zunaj Prekmurja in celo v Slavonski Požegi.
Mnogim pa je najbrž znano, da Geza oziroma njegova banda spremlja tudi folklorno skupino iz Motvarjevec.
»To se je začelo pred približno osmimi leti, ko smo občasno pripravili kakšne točke za proslave, potem pa smo čez kakšni dve leti ustanovili stalno folklorno skupino. Včasih spremljam plesalce sam, včasih pa igra cela banda. To me zelo veseli, ker ko ves dan delaš, zvečer pa prideš skupaj s prijatelji in znanci, se malo sprostiš in pozabiš na vsakdanje skr-
Kot je najmanjša vas v krajevni skupnosti Hotiza in med najmanjšimi v lendavski občini, šteje 43 gospodinjstev in 136 občanov. V vasi je 29 ljudi zaposlenih, drugi odrasli pa se ukvarjajo s kmetijstvom. Krajevni samoprispevek so sprejeli že leta 1976 in ga namenili za asfaltiranje ceste v vasi. Ko so asfaltirali tudi odsek med Kotom in Kapco, je postal promet lažji, vas pa je postala bolj odprta za obiskovalce. Iz sredstev krajevnega samoprispevka so doslej delno uredili ulično razsvetljavo, v prihodnje pa si želijo zgraditi vaški dom, kjer bi se lahko zbirali stari in mladi in kjer bi se lahko razvilo tudi kulturno življenje. Upajo, da bodo ob pomoči širše družbene skupnosti svoje načrte lahko uresničili v tem srednjeročnem obdobju.
Jani D.
bi. Le to ni dobro, da sem hkrati vodja folklorne skupine, predsednik kulturnega društva in tudi igram. V prihodnje si bomo morali funkcije porazdeliti.«
In kako dolgo bo Geza še igral? »Dokler bom mogel,« nam je odgovoril. Tako pa skupaj z domačini ohranja in neguje tudi narodnostno kulturo, madžarske plese in pesmi, pa tudi izročilo okolja, v katerem se prepletajo značilnosti madžarske in slovenske (prekmurske) kulture. Ko bodo v Motvarjevcih končali z deli pri urejanju dvorane v prostorih nekdanje šole, pa bo Geza (in najbrž z njim vsi domačini) še posebno zadovoljen. Vsekakor bo to že letos. Jože Graj
Oddih pri Negovskem in Blaguškem jezeru
Ne moremo zagotovo reči, kdaj bo to (prej drugo leto ali čez dve leti kot pa letos), kot vse kaže, pa bo to nekega dne uresničeno. Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti je že vzel stvari v svoje roke in pripravlja vse potrebno za ureditvena načrta. Narejena naj bi bila v naslednjih mesecih in glede na ceno upravičeno pričakujemo, da bosta res strokovno pripravljena.
Sodelavci Zavoda za ekonomiko in urbanizem so pripravili osnove za izdelavo ureditvenih načrtov (Analizo delitve primarnih ponudbenih funkcij ureditvenih območij Blaguškega in Negovskega jezera v občini Gornja Radgona) ter jih predstavili izvršnemu svetu. Ker je med obema jezeroma sorazmerno majhna razdalja, je potrebno preudarno načrtovati količino rekreacijske in turistične ponudbe. Za to območje so zanimive aktivnosti, kot so izleti in obiski, oddih, zabava in igra. Posamezna ureditvena območja obeh jezer bodo ločena po osnovnih dejavnostih, medtem ko za spremljajoče dejavnosti ni tako pomembno, če bodo lahko v bližini obeh jezer. Ob Blaguškem jezeru bodo načrtovane osnovne dejavnosti: taborništvo, šola v naravi in taborjenje, pri Negovskem jezeru pa: pikniki, delavski turizem, hišice in taborjenje. Dopolnilne dejavnosti, ki se lahko razvijejo ob jezerih, so kopanje, čolnarjenje, ribištvo, dodatno pa bodo prostora opremili s tuši, restavracijami, športnimi in otroškimi igrišči.	Bernarda Peček
Franček je
srečal. . .
Že v mladih letih se je moral odtrgati od slikovitega rojstnega slovenskogoriške-ga gradiškega okolja, ki ga je najbrž toliko osvojilo, da je na drugem koncu Slovenije. na Gorenjskem, začel risati in kipariti in razstavljati. Zavzetost za kulturo mu je potem najprej v Logatcu in za tem pri Lenartu v Slovenskih goricah dala v roke vodstvo občinskih zvez kulturnih organizacij. Pri Lenartu so tisti čas snovali časopis in Franček je odšel v Beograd, kjer si je na inštitutu za novinarstvo nabiral znanje v časnikarskem poklicu. Dve leti je potem pisal in urejal lenarške Domače novice in januarja 1966 se je skupaj z njimi »preselil« v Mursko Soboto k Vestniku. Potem je nekaj let polnil Vestnikove stolpiče s pisanjem iz lenarške in ljutomerske občine. Prizadevno je delal ob spoznanju, da Vestnikovi načrti
ne smejo biti zakoličeni samo v pomurske meje, v nekakšno samozadovoljstvo majhnosti, ki je bilo v tistih časih, in še naprej, skorajda tragično živo. Pač zaradi preteklosti. Leta 1969 je Franček postal tehnični urednik Vestnika, ki ga je oblikoval devet let, sedaj pa že precej časa uspešno vodi propagandno službo na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost.
Kmalu po prihodu v Mursko Soboto se je vključil v kulturno življenje. Že 19 let poje pri sindikalnem pevskem zboru Štefan Kovač, ki ga že četrto leto vodi tudi kot predsednik. Pred petnajstimi leti, ko sta z Jožetom Ritu-perjem-»Dodojem« začela zbirati starine za muzejsko zbirko pij Gradu na Goričkem, je v Vestniku objavil zanimiv podlistek iz preteklosti severovzhodne Slovenije, ki ga je bralstvo Vestnika z zanimanjem prebiralo. Velikokrat je bilo treba preložiti Pomurje počez in povprek, da je nastala tista zbirka, ki v okviru soboškega muzeja ponuja turistu drobček preteklosti.
Tudi zdaj, ko je Franček Štefanec pred dnevi srečal Abrahama, se rad vrača v Slovenske gorice. Tam se nadiha miru in ob »polčasu« razmišlja o tistem, kar je še pred njim. Tudi hruškovo deblo pred hišo čaka na njegovo dleto.
Juš Makovec
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Zelo sporna tableta
Ce pride vročina .. .
V dobro poučenih farmacevtskih krogih se že nekaj časa govori o tabletki za treznjenje, vendar pa je ni in je najbrž še dolgo ne bo na spregled v lekarnah in bolnišnicah. Cepav je tabletko razmeroma lahko izdelati in se je pri poskusih izkazala za učinkovito, pa jo obkroža še preveč sumov in dvomov, da bo kaj kmalu prišla v uporabo. Nekateri se navdušujejo nad njo, drugi pa se boje, da ne bo v temeljih spremenila zdravljenja alkoholizma, kot upajo bolj optimistično nastrojeni poznavalci, marveč da bo spodbudila alkoholike k še večjemu uživanju alkoholnih pijač.
Tabletko, ki nosi naziv Ro 15-4513, so izdelali v laboratorijih znane švicarske farmacevtske družbe Hoffman-La Roche, in sicer nekoliko nepričakovano, saj jim je nastala, ko so iskali sredstvo za blokiranje delovanja va-liuma. Leta 1985 so opustili nadaljnje raziskave Ro 15-4513 iz »etičnih razlogov«, vendar so dopustili, da so snov raziskovale druge raziskovalne ustanove. Iz teh so prišli glasovi o tabletki za treznjenje.
Med optimisti je vsekakor strokovnjak za nevrologijo Peter Suzdak z ameriškega inštituta za narodno mentalno zdravje.
Opravil je več poskusov na laboratorijskih podganah. Živali so najprej omamili z alkoholom, se pravi močno opijanili, potem pa so jim vbrizgali novo snov. V nekaj minutah so bile povsem trezne. Ta učinek bi lahko uporabili za zdravljenje alkoholikov, meni Suzdak, podobno, kot uporabljajo nekatera zdravila za odvajanje narkomanov od zasvojenosti z močnimi mamili, kot je heroin.
Kako snov deluje, nihče natanko ne ve. Kaže, da učinkuje na tako imenovane transmiterje.
To so snovi, ki služijo višje razvitim organizmom za prevajanje impulzov. Pri sesalcih in ljudeh je takšnih transmiterjev veliko, med njimi tudi GABA, ki deluje kot naravno pomirjevalo. Alkohol učinkuje na transmiterje GABA spodbujevalno, zato se pijanemu človeku kmalu začne zapletati jezik, noge ga več ne ubo-
V Švici so začeli prodajati posebno ročno uro, po kateri bodo segali predvsem smučarji. Ura oddaja posebne radijske signale, ki jih sprejemajo posebne aparature v reševalnih helikopterjih. Računajo, da bi bilo tako manj žrtev snežnih plazov.
gajo in sčasoma zaspi. Umetno pridobljena snov Ro 15-4513 ali tabletka za treznjenje pa preprečuje delovanje tega transmiterja. Tako človek postane ali ostane trezen.
Seveda je to zaenkrat samo približna razlaga delovanja nove snovi. Na kemijo možganov se še nihče povsem ne razume. Vsekakor pa je učinek delovanja nove
Petnajstletni slon Rani iz nekega londonskega cirkusa ni priden samo v areni, tudi pri pranju avtomobila prinaša in odnaša vodo.
Opeharjena
Gina Lollobrigida
Veliko se je ža pisalo o tem, kako je imel nekdanji filipinski diktator Marcos svojo državo za nekakšno molzno kravo. Sedaj se je v tisku pojavila doslej še neznana zgodba njegove žene Imelde, ki je glede razkošja in razmetavanja prednjačila pred svojim možem.
Vso zadevo je novinarjem izpovedala znana italijanska filmska igralka Gina Lollobrigida (59), ki se zadnje čase veliko ukvarja s fotografijo. Imelda Marcos je pred dobrimi desetimi leti nagovorila Gino, naj pripravi knjigo s posnetki filipinskih znamenitosti in posname dokumentarec. Vse to za honorarček milijon in pol dolarjev. Gina se je lotila dela (kdo se ga za ta denar ne bil). Diktatorjeva žena ji je preskrbela posebno letalo, s katerim je obletela mnoge od 7 tisoč filipinskih otokov. Dnevno je naredila 700 posnetkov. Imelda Marcos je pomagala pri izbiri fotografij in vse je bilo pripravljeno za tisk. Potem se je ustavilo pri honorarju. Marco-sova palača je bila za Gino nenadoma zaprta. Zvedelo se je, kaj se je zgodilo z direktorjem
Predvsem filmska slava je Gini Lollobrigidi pomagala, da se je s svojim fotoaparatom zrinila v bogataško smetano.
snovi ugotovljen, le vseh posledic še niso odkrili. Možno je, da v daljših razdobjih prinaša škodljive posledice.
Vsekakor je misel, ki jo je izrekel Suzdak, vznemirljiva za vse borce proti alkoholizmu. Takole pravi strokovnjak: »Če tabletka lahko zares blokira učinke pijanosti, potem alkoholik ne bo imel več pravega razloga za pitje.«
filipinske državne letalske družbe. Komaj je rešil glavo s pobegom v tujino, ko je Imel-do vprašal, kdo bo poravnal račun za letalske prevoze.
Morda bi besna in opeharjena Gina Lollobrigida vendarle kaj dobila, če se s filipinskih diktatorjem Marcosom ne bi zgodilo tisto, kar se je.
Monografijo je Gina v Italiji vendarle natisnila (na svoje stroške seveda). Tisti, ki so knjigo videli, trdijo, da skoraj ni slike, na kateri ne bi bila v ospredju Imelda Marcos, na mnogih pa je tudi sama avtorica — Gina. Mnogi na Zahodu, ki se razumejo na fotografsko umetnost, se sedaj smehljajo, posebno še tisti, ki poznajo Lollobrigidine fotografske veščine.
Naslov ni namenjen morebitni odjugi čez teden ali dva, ampak usodi našega planeta čez desetletja ali stoletja. Iz
V vesolju gotovo nismo sami
Morebitni stiti z izvenzemeljskimi civilizacijami ne odpirajo samo tehničnih, ampak tudi etične probleme. Čeprav je možnost vzpostavitve teh stikov teoretično skoraj nemogoča ali pa vsaj zanemarljiva, obstaja nekaj projektov, v okviru katerih si prizadevajo, da bi v vesolju našli razumna bitja. Znanje, ki ga ta bitja obvladujejo, še posebej, če imajo za seboj daljšo razvojno zgodovino, kot jo imamo ljudje in če so dosegla višjo stopnjo civilizacije, bi lahko v temeljih spremenilo življenje na našem planetu. Tu se recimo odpirajo naravnost utopične možnosti, kot je genetsko kodiranje nesmrtnosti ali pa nadzorovanje razvoja živih bitij.
Projekti na tem področju se razlikujejo med seboj. Nekateri lovijo tako imenovane polzirajoče valove (oddajajo jih posebna nebesna telesa, pulzarji, in zanje so nekoč mislili, da predstavljajo sporočila razumnih bitij), spet drugi so pozornost namenili predvsem kontinuiranim valovom — med obema skrajnostma je seveda cela vrsta vmesnih možnosti. Za prvi način so se odločili sovjetski raziskovalci, medtem ko se ameriški ukvarjajo z drugim. Način obravnavanja tega vprašanja pa se ne kaže samo v tehniki, ampak tudi v odnosu do problema samega: nekateri znanstveniki menijo, da moramo čakati na sporočila iz vesolja, drugi pa hočejo ta sporočila izzvati tako, da sami oddajajo v vesolje posebne signale. Ali je vse to zaman, bo pokazala prihodnost — vendar najbrž zelo oddaljena.
Poštni polži
Čeprav so božični in novoletni prazniki že daleč za nami, pa naši sosedje Italijani še vedno dobivajo na svoje domače naslove prisrčne čestitke znancev, prijateljev in poslovnih sodelavcev. A ne zato, ker bi bili tako pozabljivi in bi čestitke pošiljali prepozno. Za to posebnost se morajo zahvaliti državni pošti. Doma in po svetu slovi kot ena najbolj počasnih v Evropi.
O tej znani resnici so se ponovno prepričali člani italijanskega potrošniškega gibanja, ki so pred kratkim opravili test hitrosti dostave poštnih pošiljk. Razposlali so 460 pisem, potem pa merili čas, ki so ga poštarji potrebovali, da so pisma dostavili. Rezultati so bili prav žalostni. V povprečju je pismo, poslano iz velikega mesta v drugo veliko mesto, potovalo od 6 do 16 dni. Poštni promet med manjšimi kraji pa je še bolj počasen. Izračunali so, da po teh manj prometnih poteh potuje pismo s polžjo hitrostjo 8 km/h.
Razumljivo je torej, da so se pojavili zasebni poštarji, ki za ustrezno plačilo razvozijo pošto in jamčijo za dostavo v 24 urah. Zganili so se tudi poštarji in uvedli posebno znamko za 20.000 lir (okrog 6.700 din). Tako opremljeno pismo naj bi zanesljivo prišlo na naslovnika v enem dnevu. Za tako zasoljeno ceno se potrudijo tudi legendarni italijanski poštarji.
Kaj povedo dvojčki o drugih
Štiri tedne po rojstvu so ločili enojajčna dvojčka, ki sta se rodila leta 1940 v Ohiu v ZDA, tako da sta preživela vsa leta v različnih družinah in se vse do leta 1979 sploh nista nikoli srečala, še manj pa vedela eden za drugega, čeprav sta dejansko živela oddaljena le kakih 80 kilometrov. Na njune navade in obnašanje je torej vplivalo zgolj okolje, eden na drugega nista mogla. Pa vendar sta, ko ju je naključje združilo, presenečena ugotavljala presenetljive podobnosti o enakih navadah, okusih, načinu življenja. Oba sta strastna kadilca in kadita isto znamko cigaret, oba kupujeta avtomobil iste znamke in enake barve, oba sta domačemu psu dala enako ime, oba letujeta na isti plaži v Floridi, oba si rada grizeta nohte, imata enake reflekse, se enako odzivata na okolje in družbo, skratka, sta si zares zelo zelo podobna.
Vse to se je izkazalo med posebnimi testi, ki so jih opravili v okviru študije o dvojčkih. Omenjena dvojčka sta bila prvi par od načrtovanih 348 parov, s katerimi so se in se še bodo ukvarjali strokovnjaki središča za raziskave dvojčkov in posvojencev na minnesotski univerzi. Študija naj bi namreč odgovorila na vprašanje, kolikšen del posameznikove osebnosti je plod podedovanega in kolikšen del posledica vseh ostalih vplivov. Zaenkrat je videti, da je odgovor pol—pol.
nekaterih podatkov namreč lahko raz-1 beremo, da temperature na Zemlji naraščajo. Morda bodo v začetku tretjega tisočletja za 2 do 3 stopinje večje, kar bi imelo katastrofalne posledice.
Po vsej severni polobli (Evropa, Kanada, ZDA) je bila zima 1977 in še nekatere za njo (tudi letošnja) med najbolj mrzlimi v zadnjih desetletjih. Za mnoge meteorologe pa ta ugotovitev ne predstavlja nič drugega kot statistični spodrsljaj. V resnici, tako poudarjajo, se po kratkotrajnem obdobju rahle ohladitve (po letu 1940), v katerem so zabeležili padec povprečne temperature za 0,2 stopinje Celzija, zemeljska površina začenja spet segrevati. To je posledica industrijskega razvoja in če bo njegov ritem ostal na današnji stop
Naprava opozori na zaspanost
Zaspal je za volanom in zavil na levo ... Smrt zaradi dremavice ... Voznik zakinkal in povzročil težko nesrečo ... Vsi ti naslovi, ki jih v takšni ali nekoliko drugačni obliki lahko spremljamo iz leta v leto v črnih kronikah dnevnega časopisja, dovolj zgovorno pričajo, da je eden največjih sovražnikov voznikov prav zaspanost. Kot ugotavljajo strokovnjaki po svetu, zaspanost in preutrujenost povzročita razmeroma daleč največ težkih nesreč. Pravega orožja proti nji pa ne poznajo, če seveda odmislimo normirane dolžine voženj. Vendar je voznik včasih lahko zaspan že po dveh urah vožnje, drugič pa mu celo osem ur ne prinese zaspanosti.
Kar so doslej poznali naprav, ki naj bi pravočasno zaznale in preprečile, da bi voznik zakinkal za volanom, so bile zvečine hudo primitivne. Naj je šlo za posebne gumbe, na katere je moral pritiskati, ali naprave, ki so zaznale, da voznikova glava kinka, ali za zvočne alarme, ki so se oglašali občasno, vse skupaj ni kaj prida skrčilo velikega števila nesreč zaradi dremanja. Kaže pa, da so zdaj končno le izdelali dobro in učinkovito napravo.
Gre za sistem nadzora gibanja očesnih zrkel. Najprej so ga razvili za potrebe vojske, predvsem za pilote hitrih vojaških letal, izkazalo pa se je, da bi bil enako koristen tudi na cestah in na progah.
Pri pilotih je sistem vdelan v čelado in masko za dihanje. Žarek infra rdeče svetlobe je uperjen v pilotovo zenico, vendar njegovega pogleda in vidnih sposobnosti v ničemer ne moti. Žarek le zaznava, ali je oko odprto in če se normalno giblje. Cim veka prekrije zenico za dlje, kot je prav, se sproži alarm, ki pilota zburi, če spanec ali nezavest trajata predolgo, pa se vključi samodejni pilot.
Pri voznikih tovornjakov, avtobusov in vlakov pripravljajo nekoliko drugačen sistem, saj končno šoferji ne nosijo mask kot piloti. Načrtujejo posebne naočnike, ki bi si jih vozniki pri vožnji nadeli. Na njih bi bila vgrajena podobna naprava, kot jo že upo-
SUPER TRAVA
So stvari, o katerih ljudje sanjajo in sanjarijo, pa čeprav gre za nepomembne malenkosti. Med njimi je tudi takšna obhišna travica, ki bi je ne bilo treba gnojiti, pleti in pogosto kositi, a bi bila gosta, zelena in primerno visoka. Sen vrtičkarjev se uresničuje. Takšno super travico je namreč vzgojil kanadski univerzitetni profesor Jan Weijer.
Njegova obhišna in parkovna trava je temno zelena, raste tudi v slabi zemlji in se razmnožuje brez peloda. Za nameček ima še to lastnost, da izloča naravne snovi, ki preprečujejo rast plevela na površju, kjer raste. In čisto za konec še to: raste tako počasi, da je dovolj, ako jo pokosimo dvakrat na leto, pa je ves čas primerne velikosti in lepo gosta krasi park ali okolico hiše.
A kot vsake sanje je tudi ta vrtičkarski sen le težko uresničljiv. Vrlemu profesorju je sicer uspelo vzgojiti takšno travico, na univerzitetnih vrtičkih gre celo zelo lepo v rast, vendar pa jo je težko razmnožiti. Minilo bo najmanj še pet let, predno bo mogoče prve vrečke s semeni super travice kupiti v trgovinah. Do takrat pa le pridno kosite, gnojite in trebite plevel, da bo domača travica lepa za pogled. Ali pa jo prepustite naravnim zakonom!
Za inozemstvo drakša pošta, šiling pet gyilrgyov že košta. Duplo je za cestni sklad tou leto nede več parad.
Stajnku! v leti se dobi, te za njega mej skrbi. Gor se piše v zimi samo, te tuj božnoga odamo.
Svečnica je den od toga, medved vd pride z brloga, či de toplo ide u liijknjo, či de mraz odvrže suknjo.
V moudi so borova gostiivanja, pri talanji pejnez pa svajilvanja. Pazte pridejo bilance, pa de dela za poslance.
nji, bo čez kakšnih sto let Zemlja za 2 do 3 stopinje toplejša. Sprememb v okolju, ki bi ob tem nastopile, ne moremo predvidevati niti z najbolj dognanimi matematičnimi modeli, s katerimi bi morda hoteli načrtovati zaščitne ukrepe za daljše obdobje.
Če omenimo efekt tople grede, bo vrtnar takoj vedel, za kaj gre. Temperature našega planeta lahko narastejo zaradi istih učinkov, kot se z njimi srečujemo v toplih gredah in velikih rastlinjakih. V njih je razmeroma toplo tudi pozimi; plastične ponjave, s katerimi prekrivamo tople grede, namreč prepuščajo sončne žarke, z druge strani pa lovijo odbito toploto,' ki zato ne uhaja v okolico. Za Zemljo je prosojna ponjava atmosfera.
rahljajo vojaški piloti. Gre za neznatno obremenitev, saj naprava tehta le nekaj gramov in je manjša od škatlice vžigalic. Učinkovita pa je še bolj kot pilotska, saj bi šoferja pravočasno opozorila celo na to, da morda gleda preveč stran od vozišča, da se predolgo zadržuje s pogledom po notranjosti kabine, da se ga loteva dremavica (kar oznanja pospešeno utripanje z vekami) ipd.
Napravabo menda kmalu na tržišču, stala pa naj bi okrog 50.000 din. To je prava malenkost, če jo primerjamo s škodo, ki nastane pri prometni nesreči zaradi zaspanosti voznika; o vrednosti ohranjenega življenja pa tako ni mogoče računati.
Samantha Stone (18) iz Londona se je dolgo prerekala s fotografi in končno je uspelo. Samantha namreč dela reklamo za biserne ogrlice.
STRAN 10
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1087
za vsakogar nekaj
mm
I I I I I I
NA VAŠE VPRAŠANJE
STROKOVNI ODGOVOR
OBLAČENJE PO MODI
NAKIT
Nakit je edini element oblačenja, ki je samo dekoracija in le pomaga eleganci. Pri njegovi izbiri najbolj odloča osebni okus. Najvažnejše pravilo za nakit je: nikoli preveč, raje premalo ali nič.
Čez dan lahko nosite poleg poročnega prstana kvečjemu še zaročnega na istem prstu ali samo enega, ročno uro in biserno ogrlico, ki je pristna ali nepristna ter skoraj vedno na mestu, razen pri izrazito športni garderobi in pri nekaterih obrazih, ki jih postara. Na elegantnem kostimu, na bluzi ali na puloverju lahko nosite čez dan tudi broško ali iglo. Kje bo pripeta, bo odvisno od mode; enkrat jo ima rada na reverju, drugič nesimetrično pod ovratnikom, včasih na žepu, včasih natanko v sredini pod ovratnim izrezom ali pod ovratnikom, tu, in tam pa celo na rami ali na rokavu.
Pri uhanih bodite posebno oprezni, tričetrt obrazov jih ne prenese, da ne govorimo o uhančkih, ki preluknjajo uho. Če izbirate uhane, potem jih izberite tako, da bodo res pristajali obliki vašega obraza, po barvi in tudi koži, pa seveda obleki, h kateri jih nosite. K večerni obleki nikoli ne nosite ročne ure, razen če je ura izrazito večerna in podobna zapestnici, pa še tista navadno ni nikoli res lepa. Nikoli ne nosite zapestnic ali celo prstanov čez dolgo rokavico. Tudi široke zlate zapestnice niso zvečer posebno imenitne. Star družinski nakit je lahko veliko vreden in zanimiv kot starina, vendar ga zna nositi le tista modema žena, ki je res elegantna, uglajena in si je izbrala obleko, ki se z nakitom preračunano ujema.
Pri nakitu ni cena skoraj nikoli mera za lepoto in eleganco, razen pri briljantih in bisernih ogrlicah.
Ne kupujte nepristnega nakita, ki naj bi bil videti pristen, razen bisernih ogrlic, zato pa raje večkrat moderen nakit, ki nima namena, da bi učinkoval kot imitacija. Če bo dobro izbran, bo napravil tudi najpreprostejšo obleko zanimivo in elegantno, celo eksotično. Z njim boste brezskrbno plesali in potovali, in če ga izgubite, ne bo nikoli tragično nenadomestljiv.
VITKOST PODALJŠUJE ŽIVLJENJE
»Rešilni pas«, »sodček«, vse to so izrazi za velik trebuh, pomenijo pa predvsem nekaj: večjo nevarnost srčne ali možganske kapi. Po dognanjih raziskovalcev preveč maščobnih celic okoli pasu izloča več za kardiovaskularni sistem škodljivih kemičnih spo-
jin kot pa maščobne plasti na bokih in stegnih. S preprostim merjenjem obsega pasu in bokov z razmerjem med njima je mogoče ugotoviti stopnjo nevarnosti, kardiovaskularnih motenj: rezultati nad 1 pri moških in 0,8 pri ženskah kažejo na povečano ne-
varnost. Če je na primer pri ženski, ki meri okoli pasu 65 cm, okoli bokov pa 95, razmerje med tema obsegoma 0,68 (65 deljeno s 95), je to dobro. Če pa ima moški okoli pasu 95 cm, okoli bokov pa 85, je razmerje 1,1, kar opozarja na morebitne težave.
Zdravje
Al.'	‘	'N?
RADIO MURSKA SOBOTA
ODDAJA'21 232
LAHKO SI JIH ZAŽELITE:
1.	Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavija — Bijelo dugme
2.	Pod oknom sem stal — Don Juan
3.	In the army now — Status Quo
4.	I wanna wake up with you — Boris Gardiner
5.	Šok — Plavi orkestar
6.	Sempre, sempre — Romina Power in Al Bano
7.	Marakuja — Prerod
8.	True Colors — Cindy Lauper
9.	Take my breath away — Berlin
10.	Moja prva i poslednja ljubav — Tereza Kesovija
11.	Kuda idu izgubljene devojke — Boris Novkovič
12.	Touch me — Samantha Fox
13.	Trotsky Burger — Gazzebo
14.	Angelina — Marijan Smode
15.	Rekla si — Miha Balažič
16.	Who needs love like that — Wonderland
17.	Two hearts —• Johny Parr
18.	Ljubica mojega srca — Gu-gu
19.	Kako naj ti povem — Duo Nick
20.	Polka je kraljica — Agropop
21.	Ljubosumni — Simona Vodopivec
22.	Hold on tight — Samantha Fox
23.	Špirit in the sky — Doctor The Medics
24.	Coming home — Falco
25.	Požeruh — Miha Balažič
Odaja bo na sporedu jutri, 6. februarja, od 18.00 do 19.00 na valovih Radia Murska Sobota.
VIŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Ko je Oleg Popov, sovjetski klovn mednarodnega slovesa, nastopal v Parizu, ga je neki novinar vprašal, kako da še ni poročen.
»Kaj pa vi?« je odvrnil Popov, »ali skočite v Seino vsakokrat, kadar ste žejni?«.
Slavni češki čelist in glasbenik David Popper je kramljal s kolegom, ki se je hvalil, da je v tujini mnogo zaslužil s svojimi koncerti.
»Uganite, koliko sem zaslužil,« je rekel.
»Polovico«, je brž odgovoril Popper.
»Polovico česa?« je začudeno vprašal prijatelj.
»Oh,« je rekel Popper, »polovico tistega, kar mi boste navedli.«
O filmskem igralcu Porelliju pripovedujejo, kako je kot igralec začetnik prišel k enemu izmed najboljših krojačev.
»Povejte mi no,« je vprašal Po-relli, »kako delajo plašče letos v Parizu?«
Krojač, ki je pozna! umetnike kot slabe plačnike, je odgovoril:
»Za gotovino!«
Neka gospa je vsa preplašena vprašala zdravnika in pisatelja Raibertija, če res mnogo bolnikov pokopljejo kot mrtve, četudi so še živi. Raiberti je v šali odvrnil:
»Mojim bolnikom se to nikoli ne zgodi.«
LED
Voda se pri temperaturah pod 4 stopinje Čelzija šin ko pri temperaturi pod 0 stopinj zmrzne, z ogromno silo razžene še tako močne cevi inštalacije. Prva nezgoda: v inštalaciji voda zastane. Druga nezgoda: ko se voda v ceveh odtaja, uhaja na počenem delu cevi na prosto — največkrat v zid, v katerem je položena. Napačno ravna, kdor v hudem mrazu pusti vodo po malem teči. Tak curek zaleže v ne prehudem mrazu, ko zadostuje, da vsa vrata in okna zapremo, v hudem mrazu pa tak curek kaj hitro zamrzne in nam nakoplje skrbi. Skušajmo obdržati v vseh prostorih temperaturo nekaj stopinj nad ničlo, kar že zadostuje, da voda v ceveh ne zamrzne. Če ne moremo toplote pretakati skozi vrata iz prostora v prostor, je bolje, da v mrzlih prostorih zakurimo. Tisti
Črna jelša je tudi zdravilna
Črno jelšo srečamo v nižinskih zamočvirjenih predelih, rečnih dolinah in obalah jezer. Drevo zraste 20 do 30 metrov visoko in se prepozna po brazdasti skorji. V zdravilne namene se uporabljajo storžki, ki se obirajo jeseni ali pozimi. Iz sušenih storžkov se dobi surovina, ki se uporablja za izdelovanje zdravilnih sredstev. Zdravila, narejena iz črne jelše, se uporabljajo pri opeklinah, vnetju kože ali zaustavitvi krvavitev) iz nosa ali dlesni). V narodni medicini se pije zvarek iz storžkov proti driski, zvarek iz skorje proti želodčnim težavam, mlade liste uporabljajo pri gnojnih ranah in čirih. Iz črne jelše pridobivajo tudi druga zdravilna sredstva.
Recept za zvarek (čaj) iz črne jelše: 4 grame sušenih storžkov prelijte z 200 ml vode in kuhajte 15 minut. Pijte po četrt kozarca tekočine 3— do 4-krat dnevno pred jedjo.	Vikend
MORNARSKA ZLOŽENKA
Za jed potrebujemo: 400 g mletega mesa, sol, sladko rdečo papriko, poper, 1 jajce, 2 žlici drobtin, 1 dl kisle smetane, 2 čebuli, 800 g krompirja, rožmarin, 1 lovorjev list, 1,5 dl piva, 1,5 dl vode, 1 dl olja, 1 žlico vegete.
Priprava: Mletemu mesu dodajte drobtine, jajca, smetano, sol, poper in sladko papriko. Oblikujte hlebčke in jih popecite na olju. Na istem olju prepražite čebulo, narezano na rezance, nato jo poberite in naložite v nepregorno posodo. Krompir narežite na rezine in razporedite po čebuli, posujte z vegeto in posolite po okusu. Na vrhu naložite pečene hlebčke, lističe rožmarina in lovor, vse zalijte s pivom in vodo in pokrijte z aluminijasto folijo.
Pecite v pečici približno 25 minut pri 220 stopinjah in takoj ponudite. Čas priprave je približno 60 minut.
Duhovite podpise pod danajšnjo risbo pošljite do četrtka, 12. februarja, na naslov:	VESTNIK,
Titova 29/1, 69001 Murska Sobota, s pripisom Naša risba — vaš pripis. Objavljene pripise honoriramo.
L '
— Ubogi Pomurec, doslej si bil v blatu, zdaj si pa še v snegu! (Milan Semek)
Kje pa imaš ti lopato?
— Nimam je, tega dela za letos nisem planiral. (Barbara Tobias)
— Kako to, da država dolguje toliko milijard, ko pa jaz nimam niti počenega groša? (M. Mertuk)
— Ja, dragi kolega, to pa pri letošnjem snegu še največ zaleže. (Bogomir Roškar)
— naš sovražnik
del inštalacije, ki je v mrazu ne uporabljamo, izpraznimo. Najprej zapremo ventil, potem obrnemo vse pipe v inštalaciji in jo praznimo, nato še praznilno pipo pri ventilu. Če instalacija ni tako prirejena, si jo dajte preurediti. Če je hud mraz in prostorov ne kurimo, je najbolje, da iz vse hišne napeljave izpustimo vodo. V tiste dele inštalacije, kjer je vedno nekaj vode: v sifon straniščnih školjk, sifone pri pomivalnih koritih ter v straniščne zbiralnike vode, natresemo zvečer nekaj soli, ki prepreči, da bi ta voda zmrznila. Pomnimo: led razžene tudi straniščno školjko ali njen kolenčasti sifon.
Takoj ko ugotovimo, da je napeljava zmrznila, skušamo dognati, kje v cevi je led. Pri nezazidanih ceveh nam to povedo rahli
NASVET
Izberite dobro posodo
Vsa cenena in lahka posoda je draga posoda, ker ima kratko življenjsko dobo in ker v njej slabo kuhamo. Pri izbiri posode moramo tudi vedeti, na kakšnem štedilniku jo bomo rabili. Za kuhanje z elektriko mora imeti posoda zadebeljeno plosko brušeno in malenkostno vboklo dno. Ko se segreje, se vboklost izravna, prileže na kuhalno ploščo in tako maksimalno izkorišča toploto. V današnjem času, ko je električna energija sila draga, se seveda splača kupiti posodo, ki varčuje, obenem pa dobro kuha. Razliko med pravilno in nepravilno posodo prikazuje slika.
Za dom in družino
udarci s kladivom. Zaledenelo cev grejemo z vročimi krpami ali pa z vrečicami z vročim peskom. Najbližja pipa mora biti seveda odprta. Led odtajamo tudi, če vlivamo po tanki cevi skozi pipo vrelo vodo, ki počasi taja led.
Najuspešnejše je tajanje ledu z bencinskim kleparskim gorilnikom. Včasih zadostuje, da segrevamo zid, sicer pa razkopljemo omet nad cevjo in odtajamo led. Mnenje da cev poči pri tajanju, je zmotno. Cev je razgnal led, in ko ga odtajamo, priteče skozi razpoko voda.
Za družino in dom
Nepravilna posoda
Če je pri posodi za kuhanje na elektriko dno popolnoma ravno, se rado vzboči navzgor, ko je posoda razgreta
Pravilna posoda
Pri posodi, ki ima v mrzlem stanju rahlo konkavno dno, pa se dno zravna, ko je ogreto in kuhalni plošči popolnoma prileže
SESTAVIL MARKO NAPAST	OPERA MUSORG-SKEGA	.KUEVSKI KNEZ	OLJNATA TEKOČINA, STRUPENO RAZKUŽILO	VNETJE JAJČNIKOV	IRSKI BRINOVEC	DESNI PRITOK RENA V ZRI	IANET0V 1 ROMAN
MESTO V SEVERNI ITALUI							
ANGLEŠKI CINEAST (SIR LAURENCE)		—					
DOMAČE TESTENINE							
VIOLINIST OZIM					KARLOVAC VRSTA ZABAVNE GLASBE		
SEVER		SLADKOVODNA RIBA PRAVDO-BRA OCENA					
GUSTAV ŠILIH			IZLET V GORE KRATICA IT. RTV		-		
SLOVENSKI KOREO- GRAF (IK0)						ODJEK	ZDRAVILNA RASTLINA
APARAT ZA PREDVAJANJE DIAPOZITIVOV							
PROKAN- TON V ŠVICI				POLJSKI IN HIŠNI GLODALEC	DELAVSKI SVET GR. BOGI- NJA JEZE		
NIKELJ			JUNAKINJA OPERE LA BOHEME VRANJE				
OCVRT KOŠČEK SLANINE							
GLAVNO MESTO POLJSKE							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Elektra, Detroit, general, Adamo, A, RS, Enns, W, Ante, alt, oda, Lear, Ob, Lome, Gd, Anatole, cinober, Ed, rida.
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
STRAN 11
križem kražem po naših šolah
Vsi otroci sveta
Sprašujem se, ali je na tem našem planetu kje prostor, kjer bi se lahko srečali vsi otroci sveta. Vem, da to ni mogoče, da ni takšnega prostora. Ampak kakšno doživetje bi to bilo! Vsi otroci, mali in veliki, bi sklenili roke in zaplesali.
Mogoče bi bil to način, da bi odrasle prisilili k razmišljanju. Tiste, ki nam danes grenijo naša otroška leta, tiste, ki silijo v vojne, razdejanja in lakoto. Zakaj ne moremo vsi otroci živeti enako lepega življenja? Kako rada bi svojemu lačnemu sovrstniku ponudila kos belega kruha, mu darovala malo svoje brezskrbnosti. Toda, kako? Vem, da je to težko. Zato lahko le vzkliknem in veter naj ponese moje želje po svetu.
Otroci vsi do zadnjega, združimo se in bodimo močni. Pomagajmo si, saj imamo vsi enako željo, da bi bili srečni otroci sveta.
Pomoč ogroženi naravi
Urška Sinic, 7. b OŠ TIŠINA
PLES SNEŽINK Zima je pravo veselje za otroke. Takrat se sankamo, smučamo, kepamo in postavljamo snežene može. Lepo je opazovati, kako padajo drobcene snežne zvezdice.
Tudi jaz sem opazoval ples snežink. Veselo so plesale po zraku. Bilo jih je nešteto. Odprl sem balkonska vrata ter stopil na balkon. Bilo je že vse belo, vendar njihov valček se je nadaljeval v imenitnem ritmu. Tako so se zatopile v svojo igro, da niso gledale, kam padajo. Nekaj snežink je mehko pristalo na mojem nosa. Vrtele so se v imenitnem akrobatskem stilu. Z njimi se Je poigraval rahel vetrič. Snežena odeja je postajala vse bolj debela. Prekrila je polja, travnike in gozdove. Sonce je pošiljalo svoje nežne žarke, v katerih so se lesketale kristalne in bele zvezdice. Rajanje snežink bi še opazoval, če me ne bi poklicala Simona. Zaprl sem balkonska vrata in se ves prevzet od lepote zimskega čara napotil proti šoli.
Simon Klement,
6. a
OŠ Štefan Kovač, Turnišče
Vse več delovnih ljudi, mladine in otrok si želi počitka, razvedrila in veselja v naravi, da bi se vsaj za nekaj časa izognili slabemu zraku in hrupu v mestih. Mnogi od teh pa povzročajo s svojim vedenjem, navadno ne da bi se tega zavedali, naravi veliko škodo z vsemi neprijetnimi in škodljivimi posledicami. Narava
Babica mi je pripovedovala
Nekega večera sem prosila babico, naj mi pripoveduje, kako so se oni včasih igrali.
Njena oče in mati sta zjutraj odšla v vinograd. Doma sta pustila mojo babico, sestro in dva brata. Naročila sta jim, naj bodo pridni. Oni pa so povabili mnogo prijateljev in prijateljic. To jim seveda ni bilo dovoljeno, kadar sta oče in mati bila doma. Ti so se podili v hiši in po dvorišču. Bilo je tako zabavno, da so opoldne pozabili nakrmiti živino. Eden izmed prijateljev se je spotaknil v črn vrč, s katerim so takrat nosili vodo. Ta se je razletel na drobne kose. Vsi so se razbežali na svoje domove. Moja babica, sestra in brata pa so obstali kot okameneli poleg črepinj. Od strahu, kaj bosta rekla oče in mati, so se jim ježili lasje. Vedeli so, da bodo tepeni.
Ta dogodek se je moji mamici vtisnil globoko v spomin.
Klaudija Šek, 4. č OS Edvard Kardelj, Murska Sobota
je vedno bolj ogrožena, naši gozdovi, travniki, gore, potoki, jezera in morje so v nevarnosti.
Zato ne poškodujte drevja in grmovja! Ne lomite vej in ne trgajte vejic. Varujte predvsem mlade gozdove. Ti so naši bodoči gozdovi in veliko naravno bogastvo. Gozd pogori v enem samem dnevu, dvesto in več let pa je treba, da zraste nov. Mnogo hektarjev gozdov zaradi neprevidnosti in malomarnega odnosa izletnikov vsako leto pogori, zato se odpovejte kurjenju v gozdu in na gorskih pašnikih.
Ne trgajte divje rastočega cvetja, raje ga občudujte! Ali ni lepše, če cvetje opazujete v njegovem naravnem okolju, namesto da ga odtrgate? Mnogo rastlin, še posebno visokogorskih, je zaščitenih.
Ne motite živali! Živali so življenjsko vezane na naravo. Mladičev se ne dotikajte, sicer jih boste preplašili. Zbežali bodo in propadli. Divjad lahko opazujete tudi s poti in stez.
Odpadke odnesite s seboj domov!
Naravno okolje zasluži prav toliko pozornosti kot vaša soba, kjer sprejemate svoje prijatelje, ali vaš vrt, ki ga negujete in urejate. Po odhodu domov naj bo mesto, kjer ste preživeli prosti čas, takšno ali celo lepše kot pred vašim prihodom.
V naravi se obnašajte obzirno in prizanašajte življenju rastlin in živali. Ravnajte se po napotkih in dokažite, da ste vzgojeni in kulturni ljudje.
Aleksander Štefanec, 6. raz.
OŠ Genterovci
PRI NAS DOMA — Narisala (linorez) Lilijana Pozderec, 6. a raz. OŠ Turnišče.
BRAT
Bratu je ime Drago. Star je 16 let. Je velike, močne postave, rjavih las in modrih oči.
Zaposlen je v Ljubljani. Denar hrani na LB, nekaj pa ga porabi za prehrano. Ko pride domov, prinese sladkarije. Rad se igra z menoj. Svojega brata imam zelo rada.
Melita Zamuda, 3. b
Videm ob Ščavnici
ČAS POČITNIC
Za nekaj dni klopi smo šolske zapustili, v pričakovanju novih doživetij počitnicam naproti vsi smo pohiteli.
Zdaj prišli za nas so dnevi brezskrbni in veseli.
Kliče nas narava bela, vabita nas sneg in led.
PIŠE IN RIŠE JELKO PETERNELJ
Radio Ga-ga
Radio Ga-ga prima muziko ima, to preslišati se pač ne da. Nikoli nam žal ne bo, da ga poslušali smo, čeprav nas radio Ga-ga tudi javno pokarati zna.
Dejan Hozjan, 5. a OŠ France Prešeren, Črenšovci
Na snegu lička bodo nam žarela, iz ust donel bo veder glas!
Čeprav bo tudi nekaj bušk, radosti zimskih konca še ne bo.
Igrali bomo se in se spočili, krepili si telo in zdravje in z novimi močmi spet v šolo se vrnili.
Pozderec Lilijana, 6. a OŠ Štefan Kovač, Turnišče
»RDEČA JAVKA«
OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD MURSKA SOBOTA
Trstenjakova ul. 73
objavlja
na podlagi sklepa sveta zavoda
JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
1.	vodna črpalka
2.	okna z okenskimi okviri — 5 kosov
3.	vrata — 1 kos
Prometni davek plača kupec!
Opremo si je možno ogledati pred javno dražbo, in sicer vodno črpalko na OŠ Karel Destovnik-Kajuh, okna in vrata pa na OŠ Prekmurske brigade.
Dražba bo 13. 2. 1987 ob 14. uri na OŠ Prekmurske brigade, Trstenjakova 71, Murska Sobota.
POMURSKA ZALOZBA
VAM PRIPOROČA SVOJI KNJIGI
Taras Kermauner:
MED PRIJATELJI, MED SOVRAŽNIKI
Dnevniški zapisi iz prve polovice leta 1982, v katerih avtor razglablja o kulturnih in političnih vprašanjih, se posveča sam sebi in se odkritosrčno izpoveduje. Obsežno oriše tudi portrete »prijateljev in sovražnikov«, kakor tudi poimenuje nekatere politike, filozofe, pisce in druge. Odlično vezivo dnevnika so literarno navdahnjeni opisi narave. Hoja po gorah, prežeta s slo po tveganju in potrebo po doslednosti, prerašča v zanimivo prispodobo o življenju.
Obseg: 476 strani. Cena: 6.900.— din
Kljub različnim
Franc Lainšček-Feri:
DNEVOVINA
sestavinam Laiščkova prva samostojna
pesniška zbirka zazveni dovolj enovito in ubrano, kljub hoteni fragmentarnosti zadobi polnokrvni pesniški zven. Čeprav so cikli Dnevovine s svojo snovno in metaforično podobo tako globoko zakoreninjeni v prekmurski prsti, se jim vendarle uspe iztrgati iz svoje podstati in »krvaveti navzven in navznoter« — navznoter, v pesnikov mladostni svet intime, in navzven v njegovo človeško in narodno, zgodovinsko in dnevovin-sko določenost.
Obseg: 68 strani, Cena: 2.900,— din
Naročilnica:
Nepreklicno naročam knjigo:
Kupnino bom poravnal:
— po povzetju
— v 1, 2, 3, zaporednih mesečnih obrokih (brez obresti) Najmanjši mesečni obrok je 4000 din.
Pristajam na terjatev celotne kupnine v enkratnem znesku, če mesečnih obrokov ne bom sproti poravnal. Pri zamudi plačila zaračunavamo 72 % obresti. Vse morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Murski Soboti.
Podatki o naročniku:
1 Priimek, ime
* Bivališče
J Pošta in poštna štev.
Zaposlen pri
। Naslov zaposlitve
| Pošta in pošt. št. kr. zap.
| Rojen: dan mes. leto
| Reg. št. os. izk.
| izdane pri
। Datum naročila	Podpis
Naročilnico pošljite na naslov: POMURSKA ZALOŽBA, Lendavska 1, 69000 MURSKA SOBOTA.
Knjige lahko kupite tudi v knjigarnah Pomurske založbe v Murski Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi.
STRAN 12
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
šport
SMUČANJE
v
Številne aktivnosti na snegu
Smučarski klub Gornja Radgona, ki šteje 576 članov, je izredno aktiven. Vsako leto pripravi pester program aktivnosti na snegu, tako da pridejo na svoj račun vse starostne kategorije občanov. Smučarsko sezono so začeli s sejmom zimskošportne opreme, ki je izredno uspel, saj se ga je udeležilo okrog tisoč kupcev in prodajalcev. Za člane kluba organizirajo vsako soboto izlete na bližnja smučišča (Roglo, Trije kralji, mariborsko Pohorje, Mežica) po zelo ugodnih cenah, saj klub prispeva 50 odstotkov _za stroške prevoza. Pred dnevi so se vrnili z enotedenskega smučarskega tečaja v Mežici, kamor hodijo že 16 let. Letos jim je tudi prvič uspelo organizirati tečaj za odrasle. Udeležilo se ga je 143 otrok in nad 60 odraslih. Tudi pri organizaciji tečaja je del sredstev prispeval klub. Pretekli teden pa so končali s smučarskima tečajema predšolskih otrok na Kapeli in v Gornji Radgoni, ki ga je obiskovalo okrog 60 malčkov. Mladi smučarji iz Gornje Radgone pa se že udeležujejo tekmovanj severovzhodne regije, kjer dosegajo razveseljive rezultate. Člani smučarskega kluba Gornja Radgona si bodo ogledali tudi svetovni pokal v Sarajevu, sezono pa bodo sklenili s tradicionalnim smučarskim plesom v hotelu Radin v Radencih, ki bo letos že osmič. Na njem bo sodelovala jugoslovanska smučarska reprezentanca. Kot nam je povedal predsednik SK Gornja Radgona, Zdravko Ravnikar, za njihovo dejavnost kaže veliko razumevanja Zdravilišče Radenska.	peri Maučec
Smučarski tečaj predšolskih otrok v Gornji Radgoni.
Foto: F. Maučec
Nov rekord v Pertoči
ŠD Mladost iz Pertoče je pripravilo že tradicionalno tekmovanje v smuku, veleslalomu in kombinaciji za III. pokal krajevne skupnosti Pertoča na zahtevni progi. Sodelovalo je 60 tekmovalcev iz Pomurja. Zmagovalci v posameznih disciplinah pa so bili — smuk: 1. Mencinger (Fikšinci), 2. Kos (Pertoča), 3. Janič (Sotina); veleslalom: 1. Janič (Sotina), 2. Sčavničar (Radenci), 3. Mencinger (Fikšinci). Kombinacijo je dobil Janič pred Mencingerjem in Ščavničarjem. Zmagovalci so prejeli priznanje in pokale. V smuku je bil dosežen nov rekord proge. V lepem vremenu si je prireditev ogledalo blizu 1000 gledalcev.
Na Noriškem vrhu 30 tekmovalcev
Mladinski aktiv Norički Vrh je v sodelovanju s SK Gornja Radgona pripravil tekmovanje v slalomu, veleslalomu, smuku in kombinaciji za pionirje. Sodelovalo je 30 tekmovalcev. Zmagovalci v posameznih disciplinah — VELESLALOM: Jež, Klemenčič, Mauko in Strah; SMUK: Klun, Kavčič, Strah; SLALOM: Jež, Klun, Mauko, Strah. Kombinacijo so dobili - (L 1987—79) Klun, (1. 1976-77) Kavčič in (1. 1975 - 74) Zvonko Strah.
Uspela prireditev v Gerlincih
Krajani Gerlinec so v nedeljo pripravili tradicionalno tekmovanje v smuku in veleslalomu, ki je štelo za kombinacijo. Na tekmovanju je sodelovalo 52 smučarjev, prireditev pa si je ogledalo okrog 500 gledalcev. Proga, dolgo 430 metrov, je bila dobro pripravljena, zmagovalec v smuku pa je dosegel najhitrejši čas 60,8 km/h. Rezultati — smuk: 1. Jože Mencinger (Fikšinci), 2. Jože Turha (Gerlinci) in 3. Stanko Ščavničar (Radenci); veleslalom: 1. Sčavničar, 2. Anton Partl (Gerlinci), 3. Turha; kombinacija: 1. Ščavničar, 2. Turha, 3. Partl.
Smučarski skoki
Na 25-metrski skakalnici v Spodnjem Kamenščaku je bilo tekmovanje v smučarskih skokih. V starejših kategorijah je zmagal Jože Bogdan ml. pred Matijo Prelogom (oba Kamenščak) in Srečkom Lipovcem (Ljutomer). V mlajših kategorijah pa je bil najboljši Janez Magdič pred Dragom Fickom ml. in Dejanom Rudolfom, vsi Kamenščak. Tekmovanje, ki ga organizira mladinska organizacija, bodo ponovili v nedeljo, 8. februarja, ob 13. uri. Prijave bodo zbirali pred tekmovanjem. Prve štiri bodo nagradili.	Rudi Stegmiiller
Kos in L. Vogrinec
TVD Partizan Stročja vasje pripravil tekmovanje v smuku za pokal Lipnjak. Sodelovalo je 38 tekmovalcev. V
zmagal Kos (Križevci) pred Stanjkom (Gresovščakim Škrinjarjem (Veščica). V članski konkurenci pa je prvo mesto zasedel Ludvik Vogrinec pred Romanom Vogrincem (oba Železne Dveri) Vogrincem (Gresovščak).	*’•
Tekmovanje v boreči
Gasilci in mladina iz Boreče pripravljajo v nedeljo, 8. februarja 1987, ob 10. uri na smučiščih v Boreči tekmovanje v smuku in slalomm Prijave bodo zbirali pred tekmovanjem. Najboljši bodo prej p nja.
Drugi tek na smučeh
ZTKO, ŠD Pomurje in BD Mura iz Kroga ^ganizir^o ILtek na smučeh, ki bo v nedeljo, 15. februarja 1987, ob 10 u na 6 km doji progi od Agroservisa do kroškega broda. Proga j prijave zbirajo zator bo poskrbel tudi za topel napitek in priznanja. Prijave zb.rajo na ZTKO (21 428) ali uro pred tekmovanjem.
' motoskijOring
Med spidvejisti Kocmut—Šmid
Na zasneženem stadionu Bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni je bilo v nedeljo drugo tekmovanje motokrosistov in spidvejistov v motoskijoringu z mednarodno udeležbo, ki sta ga pripravili avto-moto društvi Lenart in Gornja Radgona. V izredno lepem vremenu in pred blizu 700 gledalci je sodelovalo 18 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Tekmovali so v posamični konkurenci in s smučarjem v kategorijah 125, 250 in 500 cctn skupaj-in spidvejisti. Tekmovanje je bilo zanimivo in je kljub manjšim padcem, ki pa so se končali brez poškodb, uspelo. Med spidvejisti sta bila najuspešnejša domačina Kocmut—Šmid, ki sta zasedla prvo mesto pred domačinoma Zamudo—Simenčič. Najhitrejši je bil Avstrijec Eder s 74,00 km/h.
REZULTATI - 125-ccm POSAMIČNO: 1. Zdovc (Brežice), 2. Hamler in 3. Hameršek (oba Lenart); S SMUČARJEM: 1. Hamler—Žnuderl, 2. Majer—Dokl in 3. Hameršek—Slavi-ček (vsi Lenart); 250 + 500 ccm POSAMIČNO: 1. Predan (Lenart), 2. Lampe (Slovenijaavto), 3. Novak (Šentvid); S SMUČARJEM: 1. Novak—Žvan (Šentvid), 2. Andrejka—Dolinšek in 3. Predan—Fišer (oba Lenart); SPIDVEJ POSAMIČNO: L Eder (Avstrija), 2. Kocmut (Gornja Radgona) in 3. Horvat (Lendava); S SMUČARJEM: 1. Kocmut-Šmid, 2. Zamuda-Si-menčič (oba Gornja Radgona) in 3. Eder—Šlaviček (Av,—Le.).
F. Maučec
NAMIZNI TENIS
USPEH POMURCEV
Blizu 800 igralcev in igralk — rekordno število — je nastopilo na tradicionalnem, letos že 34. odprtem pionirskem prvenstvu Zagreba. Pomurci so na tem prvenstvu spet dosegli nekaj odličnih uvrstitev, saj so osvojili kar tri odlična tretja mesta, pa tudi druge uvrstitve so bile solidne.
V ekipni konkurenci pionirjev, kjer je nastopilo 95 ekip, je ekipa Sobote v postavi Janko Ori ter Boris Rihtarič zasedla odlično tretje mesto, ko je v četrtfinalu premagala ekipo Voždovca iz Beograda s 3:1 in v polfinalu izgubila z zmagovalcem prvenstva, ekipo Viteza, po veliki borbi z 2:3. Podvig pa pomeni tudi tretje mesto ekipe mlajših pionirjev Beltinec v postavi Viki Tkalec in Hinko Lenarčič, ki je v četrtfinalu premagala ekipo Maribora s 3:1 ter v polfinalu izgubila z ekipo Vojvodine iz Novega Sada z 0:3 in tako dosegla največji uspeh kluba. Ekipa Sobote (Zrim, Flegar) je dosegla tudi lep uspeh z uvrstitvijo med osmerico v konkurenci 120 ekip. Svoj največji uspeh doslej je dosegel Janko Ori z osvojitvijo odličnega tretjega mesta med pionirji, ko je v četrtfinalu premagal Frleto (Bagat) z 2:1 in v polfinalu izgubil z zmagovalcem prvenstva, državnim pionirskim reprezentantom Grujičem (Vojvodina) z 0:2. Uspeh pomeni tudi uvrstitev Rihtariča med najboljših 16 v konkurenci 190 pionirjev. V disciplini mlajših pionirjev, kjer je bila konkurenca najštevilnejša, saj je nastopilo prek 300 igralcev, so se Tkalec in Lenarčič (Beltinci) ter Zrim (Sobota) uvrstili med najboljših 16, kar je solidna uvrstitev, saj seje tako daleč od slovenskih igralcev poleg njih uvrstil le še eden.
M. U.
STRELSTVO
Rojkova in Bukovec prvaka
V soboto in nedeljo je bilo v Murski Soboti občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 133 strelcev in strelk in 15 strelskih družin. Največ uspeha so imeli predstavniki SD Noršinci, ki so zasedli največ prvih mest. V članski konkurenci je ekipno zmagala SD Noršinci s 1093 krogi pred Muro, 1068, in grafičarjem, 1063 krogov, posamično pa Bukovec (Nor.) s 369 krogi pred Pertocijem (Tiš.), 364, in Horvatom (Nor.), 363 krogov. V tekmovanju članic je SD Noršinci dosegla 1051 krogov, posamično pa: Rojkova 356, Renglova 353 in Turnerjeva 342 krogov (vse Nor.). Med mladinci je ekipno zmagala SD Tišina s 1077 krogi pred Šalovci, 1075 in Noršinci, 1046 krogov, posamično pa: Žiško (Šal.) s 361 krogi pred Giderjem, 360, in Števa-necem, 359 krogov (oba Tiš.). V konkurenci mladink je prvo mesto pripadlo SD Noršinci z 983 krogi pred ABC, 827 krogov, posamično pa je zmagala Rauševa s 330 krogi pred Časarjevo, 330, in Balekovo, 323 krogov (vse Nor.). V tekmovanju pionirjev so ekipno zmagali Noršinci s 496 krogi pred Tišino, 458, in Cankovo, 447 krogov, posamično pa Horvat (Nor.) s 171 krogi pred Balažičem (Nor.), 169, in Škedljem (ABC), 165 krogov. V konkurenci pionirk je bila najboljša ekipa Krke iz Šalovec s 426 krogi pred Noršinci, 404, in ABC, 359 krogov, posamično pa Horvatova (Nor.) s 158 krogi pred Balekovo (Šal.), 157, in Gašparjevo (Nor.), 151 krogov.
Zlata puščica Rojku
Na strelišču v Gornji Radgoni je bilo občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za zlato puščico, ki ga je pripravila OSZ. Tekmovanja se je udeležilo 20 strelcev. Zmagal je Stanko Rojko s 542 krogi pred Jankom Strgarjem, 535, Antonom Kocbekom (vsi Jovo Jurkovič), 532, Vladom Vučkom (Elrad), 521 in Brankom Korošakom (Jovo Jurkovič), 520 krogov.
TVD PARTIZAN LJUTOMER
Športne aktivnosti v počitnicah
TVD Partizan Ljutomer je med šolskimi počitnicami pripravil športne aktivnosti za pionirje in pionirke ter organiziral 5-dnevno vožnjo smučarskega avtobusa na Areh. Smučalo je okrog 450 ljudi. Celotna ponudba s toplo malico, prevozom in smučarsko karto je stala 21.500 dinarjev. Poleg smučanja pa so imeli osnovnošolci tudi v počitnicah možnost tekmovati v odbojki, namiznem tenisu in malem nogometu. Rezultati — odbojka — 1. L Cankar I, 2. 1. Cankar II, 3. Stročja vas; namizni tenis — ml. pionirji: 1. Ivančič (Cven), 2. Makovec, 3. Novak (oba Ljutomer); pionirke: 1. Sever, 2. Štotl, 3. Svatina (vse Cven); st. pionirji: 1. Kosi 2. Korošec, 3. Vozlič (vsi Ljutomer). Mali nogomet:-!. Meteor I, 2. Meteor 11 (oba Ljutomer), 3. Cven.
Tone Ficko
RK BAKOVCI
Odprto prvenstvo sedemmetrovk
Rokometni klub Bakovci organizira v soboto, 15. februarja 1987, ob 9. uri v vaškem domu v Bakovcih odprto prvenstvo v izvajanju sedemmetrovk. Prijave je potrebno poslati najkasneje do četrtka, 12. februarja, na naslov: RK Bakovci, Poljska 6. Prijavnina znaša 5.000 dinarjev.
TKS MURSKA SOBOTA
Zahteve delegatov vse večje
Na zadnji seji skupščine Telesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota so delegati osrednjo pozornost namenili osnutku programa dela skupščine in pa osnutku finančnega načrta ža letošnje leto. V razpravi pa je bilo tudi več delegatskih vprašanj. Tako so delegati zahtevali, da Telesnokulturna skupnost Slovenije do prihodnjega zasedanja pripravi obrazložitev ključa obračunavanja sredstev, ki jih prispevajo TKS občin Slovenije za financiranje skupnega programa, ker ugotavljajo, da so sredstva, ki se združujejo, neprimerno višja, kot pa je rast sredstev za telesno kulturo v občini. Prav tako je delegate zanimalo, kako se zbirajo sredstva športne stave in lota, ker menijo, da so ta sedaj manjša, kot pa so bila pred nekaj leti. Delegat iz KS Lendavska Murska Sobota pa je postavil vprašanje, zakaj projektanti niso pri blokovski gradnji predvideli športnih površin in otroških igrišč. Dogovorjeno je bilo, da bosta osnutka programa dela in finančnega načrta v javni razpravi do konca februarja, ko bodo delegati o njih ponovno razpravljali in ju sprejeli.	F. Maučec
ROKOMET n|		| 
Bakovci prvaki
V Mariboru je bilo območno kadetsko prvenstvo v rokometu, ki ga je pripravila območna rokometna zveza Maribor—Ptuj —Murska Sobota v ustanavljanju. Sodelovale so tri ekipe, ker Drava s Ptuja ni nastopila. Največ uspeha so imeli mladi rokometaši Bakovec, ki so premagali oba nasprotnika in postali prvak, kar je prav gotovo lep uspeh. Rezultati — Angel Besednjak :Branik 13:17, Bakovci:Angel Besednjak 15:7 in Bakovci :Branik 16:12. Vrstni red: 1. Bakovci 4, 2. Branik 2 in 3. Angel Besednjak brez točke. Najboljši strelci pri Bakovcih: Lovenjak 19, Štefanec 5 in Lukač 4.
ŠPORT INVALIDOV
Uspeh soboškega Dl
Društvo invalidov Ljutomer je bilo organizator regijskega tekmovanja v streljanju z zračno puško invalidov. Lep uspeh so dosegli strelci Društva invalidov Murska Sobota, ki so premagali Društvo invalidov Ljutomer s 1230:1185 krogov. Za ta uspeh se imajo soboški invalidi zahvaliti OSZ Murska Sobota, ki jim je omogočila vadbo na strelišču. Tako bodo strelci Društva invalidov Murska Sobota sodelovali na republiškem tekmovanju, ki bo 28. t. m. v Kranju. Dl
Vodijo Genterovci
V Genterovcih je bilo odigrano 5. in 6. kolo tekmovanja krajevnih skupnosti občine Lendava v šahu. Rezultati — 5. kolo: Genterovci‘.Dolga vas 3:1, Lakoš:Črenšovci 0:4, Polana :Lendava 1,5:2,5, Gorice :Petišovci 1:3. Zaostalo srečanje — Dolga vas:Lendava 3,5:0,5; 6. kolo — Dolga vas:Petišovci 0:4, Lendava:Gorica 2:2, Črenšovci:Polana 2:2 in Genterovci:Lakoš 4:0. Vodijo Genterovci z 18 točkami pred Polano in Petišovci po 16, Črenšovci 12,5, Lendavo 12, Dolgo vasjo 10, Goricami 9 in Lakošem 2,5 točke.	G.
Sodelovalo 39 pionirjev in pionirk
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo odprto tekmovanje društva za pionirje in pionirke. Udeležilo se gaje 26 pionirjev in 13 pionirk. Med pionirji so bili najboljši: Kelemen, Čer, Hauko, Rengeo, Kohek, Bohar, P. Lipič, Jerebic in R. Lipič. V konkurenci pionirk pa so se izkazale: Forštnaričeva, Kavaševa, Časarjeva in Maričeva. Vsi so dosegli III. šahovsko kategorijo.
Vodi Danilo Hari
Odigrano je bilo osmo kolo odprtega prvenstva ŠD Radenska — Pomurje iz Murske Sobote. Rezultati — A. Kos:Nerat remi, Bolčič:D. Hari 0:1, Režonja:!. Kos 1:0, F. Kuhar:Todorovič 1:0, B. Kovač:Ža-lik 1:0, Benko:S. KovačO:!, B. Hari:A. Kuhar 1:0, Strbad:Gaber 1:0, Vida:Kerec 1:0, Lanjšček:Matjašec 1:0 in M. Kovač:J. Kuhar 1:0. Po osmem kolu vodi Danilo Hari s 6,5 točkami pred Režonjo in Alojzom Kosom po 6, B. Kovačem, F. Kuharjem in Neratom po 5,5 točke.
Zmagal Logar
Šahovska sekcija Partizana iz Puconecje pripravila turnir, na katerem je sodelovalo 18 šahistov .-Zmagal je Logar s 6 točkami pred Požarnikom, Andrejem Kuharjem in Bencakom, vsi so zbrali po 5 točk.
ODBOJKARSKI TURNIR
Radenci drugi
Pomurska odbojkarska zveza je pod pokroviteljstvom Radenske pripravila mednarodni odbojkarski turnir, na katerem je sodelovalo šest moških ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V Beltincih so igrali — Ljutomer.Ingolstadt 2:0, Stavbar (mI):Ljutomer 2:0 in Ingolstadt :Stavbar 2:1. Vrstni red: 1. Stavbar, 2. Ljutomer, 3. Ingolstadt. V Murski Soboti pa so se pomerili — Radenci:Pomurje 2:0, Pomur-je:Still (Szombathely) 2:0 in Radenci:Still 2:1. Vrstni red: 1. Radenci, 2. Pomurje in 3. Stili. Sklepne tekme — Ingolstadt:Still 2:1, Ljuto-mer:Pomurje 2:1 in finale Stavbar:Radenci 2:1. Končni vrstni red: 1. Stavbar, 2. Radenci, 3. Ljutomer, 4. Pomurje, 5. Ingolstadt in 6. Stili (Szombathely).
ROKOMET
Polana začela s pripravami
Rokometašice Polane iz Velike Polane, ki zastopajo Pomurje v prvi republiški ligi, so začele s pripravami za spomladanski del tekmovanja. Vadijo vsak dan v telovadnici Osnovne šole Draga Lugariča v Lendavi pod vodstvom trenerja Vlada Roškarja, treninge pa bodo nadaljevale v telovadnici Osnovne šole Odranci. Priprave so intenzivne, kar narekuje tudi nezavidljiv položaj na lestvici in kratek rok za začetek drugega dela tekmovanja, ki se bo začel že 14. marca. Med pripravami bodo tudi odigrale nekaj prijateljskih tekem z ekipami iz sosednje Hrvaške, načrtujejo pa tudi gostovanje v Zalaegerszegu na Madžarskem. Igralke vestno trenirajo in upajo, da se bodo dobro pripravile ter se obdržala v slovenski ligi.
STRAN 13
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
Rabijo svoje strelišče
Strelska družina »Koloman Flisar« na Tišini deluje že vet kot deset let in se uveljavlja v občinskem, medobčinskem'ter republiškem merilu, kljub temu pa še nima svojega strelišča. Člani in mladinci vadijo v Murski Soboti, pionirji pa kar v osnovni šoli.
Da bi vse potekalo bolj organizirano, se v tem času zavzemajo za ureditev novega strelišča v krajevni skupnosti. Precej bodo naredili sami, rabili pa bodo tudi pomoč.	—frku—
ROGAŠOVCI
' 'W
Se mladinska folklorna skupina
Okvirni program dela do konca leta je sprejelo tudi Kulturno umetniško društvo v Rogašovcih. Mešani pevski zbor, ki ga vodi Štefan Rožman, bo letos sodeloval na taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, zapeli pa bodo tudi na proslavah ob pomembnejših praznikih. Prva letošnja nastopa bosta na proslavah ob osmem marcu v Rogašovcih in Kuzmi.
Lani so v okviru rogašovskega društva ustanovili tudi pionirsko folklorno skupino, ki se je že uveljavila, zdaj pa sestavljajo še mladinsko. Mlade folkloriste bo vodila učiteljica Metka Recek.
Sodeč po pripravah, se obeta pestra kulturna dejavnost. Škoda je le, da je to zimo zatajila dramska skupina.
J15
STARA GORA
Gasilski dom, asfalt in telefoni
Lansko leto je gasilsko društvo na Stari Gori pri gradnji gasilskega doma lepo napredovalo. Zunanja dela bodo nadaljevali spomladi, do takrat pa bodo naredili marsikaj v notranjosti. Najbolj prizadevni so Vlado Muhič, Franc Kolbl in Roman Prelog, ki so zidarji, pa tudi drugi pridno pomagajo.
Velika pridobitev za kraj je tudi asfaltna prevleka, ki so jo položili minulo jesen in za njo prispevali tudi precej sredstev. Mnogi zdaj nestrpno čakajo na felefonske priključke. Odšteli so precej denarja, zato je neučakanost toliko večja.	Franc Vrbnjak
MORAVSKE TOPLICE
Končujejo melioriranje
Melioracije na območju krajevne skupnosti Moravske Toplice bodo kmalu končane, saj jim je preostal le še del močvirnatega zemljišča pod vasjo. Takoj za tem se bodo lotili zložbe, ki bo zajela nad 500 hektarjev površin. Geodetski zavod že končuje s pripravo vse potrebne dokumentacije, zložba pa naj bi bila končana še letos.
-js-
GORNJA RADGONA
Ob kulturnem prazniku nagrade in priznanja
Osrednja občinska proslava slovenskega kulturnega praznika v občini Gornja Radgona bo v soboto, 7. februarja, v Domu kulture v Gornji Radgoni. V kulturnem delu programa bo nastopil New Swing kvartet iz Ljubljane, slavnostni govornik pa bo Franci Pivec, predsednik komiteja za izobraževanje pri republiški izobraževalni skupnosti. Proslavo bodo združili s podelitvijo Kerenčičevih in Šilihovih nagrad za kulturo in vzgojno-izobraževalno delo. Letošnje Kerenčičeve nagrade bodo prejeli Festival komorne glasbe Radenci, pevec in pevovodja Karel Korošec iz Gorenje-Elrada in akademski slikar Lojze Logar iz Radenec. Šilihove nagrade pa bodo prejeli Marija Čepin iz osnovne šole Apače ter Hinko Plevnik iz osnovne šole dr. Janko Šlebin-ger iz Gornje Radgone. Podelili bodo tudi Šilihova priznanja, ki jih bodo prejeli Ida Mir, WO Radenci, Dragica Černe, Gostinski šolski center Radenci in Katica Cvetkovič iz WO Gornja Radgona.
Ludvik Kramberger
Avtoprevoznik izdelkov Radenske, Branko KOLBL iz Radenec, je med prvimi začel uporabljati tovrstno tovorno vozilo. Po njegovem »vzorcu« bodo oblikovani tudi drugi tovornjaki za prevoz mineralne vode in brezalkoholnih pijač Radenske.
Dani Mauko
Zdaj dovolj hrane za ptice
Če smo pred kratkim poročali, da ljubitelji ptic, v naravi v Gornji Radgoni zaman iščejo hrano zanje, je sedaj te dovolj. Kot so nam povedali v Kmetijski zadrugi, imajo dovolj mešane hrane in tudi čistega sončničnega semena za katerega je največje povpraševanje. Naj še dodamo, da so si hrano za ptice zagotovile tudi radgonske cvetličarne. L. Kramberger
Nova avtobusna proga
Avtobusno podjetje Certus je 15. januarja odprlo novo avtobusno progo Cerkvenjak—Videm— Kapela—Radenci—Gornja Radgona. Ker je to delavska proga, vozi avtobus samo ob delavnikih in to za dopoldansko in popoldansko izmeno. Nekaj delavcev v drugi izmeni je zaposlenih tudi v Murski Soboti, zato jih bo večerni avtobus počakal v Gornji Radgoni. To je nedvomno velika pridobitev.
GORNJI PETROVCI
Izvajalec del na stanovanjskem objektu, ki ga bodo začeli graditi v tem krajevnem središču na Goričkem, bo gradbeno podjetje Graditelj Beltinci, ki se je izkazalo kot najugodnejši ponudnik za nespremenljivo ceno na pogodbeni čas gradnje v višini 129,336.800 dinarjev. Za zavarovanje plačila izvajalcu del pa bo samoupravna stanovanjska skupnost v Murski Soboti najela posojilo iz sredstev vzajemnosti v višini 80,000.000 dinarjev za dobo enega leta.	L. Kramberger
ŽELIJO SI POKROVITELJA
V krajevni skupnosti Bistrica je dokaj aktivno brodarsko društvo, ki deluje že sedem let. Najprej je delovalo v okviru brodarskega društva Mura iz Kroga, zadnja štiri leta pa je samostojno. V drušvo je vključenih 100 članov, med njimi je precej ljubiteljev tega športa iz sosednjih krajevnih skupnosti. Imajo 25 aktivnih članov in 10 rekreativcev, ki so v zadnjih letih dosegli vidne uspehe. V minulem letu so preuredili kantino v poslovne prostore, uredili pristajališče za čolne ob obrežju Mure, udeležili pa so se tudi številnih tekmovanj v spustu v okviru akcije Slovenske reke 86. Zaživelo je tudi delo z mladimi.
V program dela za letošnje leto so med drugim zapisali, da se bodo v zimskem času kondicijsko pripravljali v šolski telovadnici na Bistrici, že marca pa na mirni vodi. V maju jih čakajo šte-
vilna tekmovanja v spustu in slalomu po slovenskih rekah. Velik poudarek bodo dali pionirski in mladinski ekipi. Kot društvo se bodo po svojih možnostih vključili v SLO in DS, organizirali tečaj prve pomoči, reševanje iz vode in se zavzemali za čim bolj čisto reko Muro. Dogovorili so se tudi, da bodo kupili rabljeni kombi, 10 kajakov, 15 vesel in številno varnostno opremo. Za razmah te dejavnosti na Bistrici bodo od načrtovanih sredstev eno tretjino dobili od ZTKO Lendava, dve tretjini pa bodo morali zagotoviti sami z zbiranjem in raznimi prireditvami. Za razmah te dejavnosti se ob pomanjkanju denarja zavzemajo tudi za pokrovitelja. Morda bo to katera od OZD v lendavski občini. Brodarsko društvo Bistrica bo še naprej vodil Alojz Ozbe-tič.
Jože Žerdin
MURSKA SOBOTA
KLUB UPOKOJENIH OBRTNIKOV
V okviru Obrtnega združenja občine Murska Sobota že tretje leto deluje Klub upokojenih obrtnikov, ki šteje okrog 100 članov, večina jih je starejših od 70 let. Klub je bil ustanovljen z namenom, da bi skrbel za družabno življenje upokojenih obrtnikov, ki niso člani sindikata. Vsako leto organizirajo razne izlete in družabna srečanja in, kar je najpomembnejše, obiskujejo svoje bolne tovariše na domovih. Tudi ob vstopu v novo leto so obiskali vse starejše in bolne upokojene obrjnike, ki jih je nad 60, in jih obdarili. Prav tako pa so tudi obiskali tri nedorasle otroke Kolman iz Petanjec, ki so ostali brez staršev. Klub upokojenih obrtnikov občine Murska Sobota, ki ga od ustanovitve vodi kot predsed-
Naftarji dobri krvodajalci
Da je krvodajalstvo v delovni organizaciji Ina-Nafta že od nekdaj dobro organizirano, priča tudi podatek, da so pred dvema letoma ustanovili krvodajalsko društvo. Društvo se vsako leto vključuje v akcije, ki jih organizira občinska organizacija Rdečega križa, zlasti v akcijo, ki je organizirana ob koncu leta in ki se je udeleži okoli 1000 občanov lendavske občine. V lanskem letu je kri darovalo prek 200 članov delovnega kolektiva, vsako leto pa jih je več. Delavci Ina-Nafte dajejo kri po potrebi tudi v bolnišnici v M. Soboti. Za svojo aktivnost je krvodajalsko društvo Ina-Nafte prejelo že več priznanj.	jani D.
nik dolgoletni predsednik Obrtnega združenja občine Murska Sobota Ludvik Černi iz Beltinec, je prvi v Pomurju. Dejavnost kluba financiranja Obrtno združenje, za kar so člani zelo hvaležni, takega sodelovanja pa si želijo tudi v prihodnje. p m
Zaščita čebel v ospredju
Čebelarsko društvo Lendava in vsi čebelarji v občini bodo v letošnjem letu posebno pozorni v akcijah za zaščito čebel. Čebelarstvo se je v lendavski občini lepo razvilo, vendar pa je čebele napadla huda bolezen varooza, ki povzroča pogin čebel. Da bi akcijo za zaščito čebel kar najbolj odgovorno opravili, so v občini sprejeli odlok, po katerem je pri vseh čebelarjih na območju občine obvezno plinjenje čebeljih družin proti varoozi, da bi se preprečila gospodarska škoda. Plinjenje bo dvakrat, spomladi in jeseni. Pri tem bodo čebelarjem svetovali in pomagali strokovnjaki veterinarske postaje. Da bi akcija čim bolje potekala, bodo čebelarske družine pripravile programe za vsakega člana.	Jani D.
AKTIV DELOVNIH INVALIDOV
Delovna organizacija Ina-Nafta Lendava ima glede na število zaposlenih, delovne razmere in škodljivosti na posameznih delovnih mestih sorazmerno malo invalidov, le 21, kar je 1,7 odstotka od skupnega števila zaposlenih. Največji problem predstavlja prerazporejanje invalidov na ustrezna dela. Delovni proces je namreč triizmenski, kar precej invalidov pa ima omejitev nočnega dela. Invalidi so prek delegatov združeni v sekcijo invalidov Ine Zagreb, v kratkem pa bodo tudi v delovni organizaciji Ina-Nafta Lendava ustanovili tako sekcijo, ki bo organizacijsko vključena v konferenco osnovnih organizacij sindikata. V delovni organizaciji bodo prizadevanja usmerili v izvajanje ukrepov, ki bi preprečevali porast števila delovnih invalidov, predvsem z boljšo humanizacijo dela.	Jani D.
PROGRAMSKO-VOLILNA KONFERENCA POČITNIČARJEV
Novo vodstvo in obetaven program
Sredi januarja so se zbrali na programsko-volilni konferenci delegati Počitniške zveze pri občinski konferenci ZSMS Murska Sobota in dobro ocenili delo v minulem dveletnem obdobju ter sprejeli nov program dela.
Glavna značilnost aktivnosti Počitniške zveze v zadnjem času je bila povečanje članstva ter na-
vezovanje stikov s počitničarji vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. V tej organizaciji je v soboški občini 580 članov, ki so vključeni v 23 družin. V minulem letu so bile nove družine PZ ustanovljene v Panoniji, pri medobčinskem društvu slušno prizadetih, v SŠGT Radenci v krajevni skupnosti Lipovci. Večinoma se vključu-
MURSKA SOBOTA
Zavzetost za krvodajalstvo
V soboški delovni organizaciji Panonija — tozd Kmetijska mehanizacija, imajo že tri leta aktiv krvodajalcev, ki združuje nad 160 delavcev. Vsak teden daruje kri no pet zaposlenih. Med njimi so nekateri pravi rekorderji. Boris Škrjanec ima za sabo 72 odvzemov, Ladislav Abraham 68 in Janez Flegar 50. Taka zavzetost za krvodajalstvo zagotovo zasluži posnemanje.	frku
tišina Spodbuditi mlade čebelarje
Čebelarska družina Tišina, ki ima 18 članov z 80 panji, bo tudi letos namenila dobršno mero pozornosti zatiranju čebelje bolezni va-roza, v Tropovcih pa bodo zasadili precej drevja, ki cveti in medi. Dali so tudi pobudo za poživitev dela čebelarskega krožka na tišinski šoli.	frku
ZAVAROVALNIŠTVO
Zavarovanje AO PLUS -dodatna zavarovalna zaščita za lastnike motornih vozil in traktorjev!
Poleg zavarovanja avtomobilske odgovornosti, po domače »obveznega zavarovanja«, lahko ob registraciji motornega vozila sklenemo še:
— zavarovanje AO plus,
—	zavarovanje stekel na OSEBNIH avtomobilih
—	kombinirano zavarovanje, ki poleg razbitja ali poškodovanja stekel na osebnih avtomobilih krije tudi škodo, ki jo povzročajo divjad ali domače živali, in
—	nezgodno zavarovanje oseb.
Najmlajše in zato tudi najmanj znano imetnikom motornih vozil je zavarovanje AO PLUS. To je zavarovanje voznika in drugih oseb v motornih vozilih na škodo zaradi telesnih poškodb.
Z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti je krita samo škoda, ki jo imetnik motornega vozila povzroči drugim. Izključena pa je škoda, ki jo utrpi imetnik vozila sam, njegov zakonec in tiste osebe, ki jih je imetnik vozila v času prometne nezgode preživljal. In ravno zato, da bi pravico odškodnine imeli tudi imetnik vozila, njegov zakonec in otroci, je ZS TRIGLAV uvedla zavarovanje AO plus.
Če je prometno nesrečo zakrivil imetnik vozila, lahko torej on sam, ali pa družinski člani, ki se ponesrečijo, uveljavljajo odškodninske zahtevke iz zavarovanja AO plus.
Ob invalidnosti bodo omenjeni oškodovanci lahko uveljavili odškodnino za zmanjšanje življenjske sposobnosti, za vzdrževanje in podobno v obliki rente do zneska 30.000.000,- din.
Ob smrtni nezgodi bo Zavarovalna skupnost povrnila pogrebne stroške, izdatke za primeren nagrobnik, bližnjim svojcem bo plačala odškodnino za duševne bolečine in poravnala morebitno vzdrževanje ponesrečenčevih otrok.
Ob registraciji motornih vozil se zavarovanje AO plus lah-
ko sklene za vse vrste motornih vozil. Vezano je na obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Če ima zavarovanec pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti 50 % popusta, bo 50 % popusta deležen tudi pri zavarovanju AO plus, pa čeprav ga sklene prvič. Za osebni avtomobil R 4 s 50 % popustom stane zavarovanje 2.706.— din. Glede na zelo široko jamstvo, ki ga daje zavarovanje AO plus, in vosoko zavarovalno vsoto, pri enem škodnem dogodku do 30.000.000.— din, vidimo, da zavarovanje ni predrago in ga zato še posebej priporočamo. Ostale vrste zavarovanja so starejše in upamo, da so zavarovancem dobro znane.
Na koncu bi še radi opozorili imetnike koles z motorjem, za katera v Sloveniji zaenkrat še ni obvezno zavarovanje odgovornosti, da to zavarovanje sklenejo.
S kolesi z motorjem je povzročeno mnogo prometnih nesreč in mora — ker zavarovanje odgovornosti ni obvezno — vsak posameznik poleg škode, ki jo ima sam, le-to povrniti še drugim.
GRETA VLAJ ZS TRIGLAV
RAKIČAN
Nove spodbude za urejanje okolja
V nekaterih pomurskih krajih so končno začeli namenjati več pozornosti tudi urejenosti in varstvu okolja. Tako je tudi v Rakičanu, kjer so lansko jesen za to dejavnost izvolili posebno komisijo. Ta je že poskrbela za organiziran odvoz smeti, veliko dela pa jo čaka spomladi, ko bodo nadaljevali z načrtnim urejanjem in obnavljanjem parka. Dogovorili so se, da bo vsak funkcionar v krajevni skupnosti kupil in pod strokovnim vodstvom zasadil po eno drevesce. Do 25. maja naj bi jih bilo zasajenih 88 — v spomin na tovariša Tita. Hkrati pripravljajo tudi razpis tekmovanja v urejenosti domačij in njihovega okolja. Prve tri bodo, ko bo končala dela posebna ocenjevalna komisija, tudi ustrezno nagradili.
NUSKOVA
SPODBUDNI USPEHI
Nuskova, manjši kraj v KS Rogašovci, je znana po devetih slatinskih vrtinah, ki že desetletja samevajo po travnikih v dolini Ledave. Zlasti ena od njih ob
jejo srednješolci, ki prek PZ izkoriščajo popust pri potovanjih na končne izlete, a kmalu po tem njihova aktivnost splahni.
V soboški občini so bili lani organizirani trije zbori članov PZ iz vse Jugoslavije, v prihodnje pa bo zaradi racionalnosti samo eden. Ne bodo pozabili tudi na letovanje članstva (lani uspešno letovanje v Makarski in Sutomoru) ter na udeležbo članov na zborih in srečanjih počitničarjev širom po Jugoslaviji.
Pred pomladjo bodo organizirali strokovni seminar za vodstva družin počitniške zveze, v kratkem pa bodo člani občinskega vodstva obiskali vse družine v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Na konferenci je bila izrečena zahvala dosedanjemu vodstvu PZ v občini Murska Sobota, za predsednico je bila izvoljena Darja Ratnik, za sekretarja Janez Buze-ti, za podpredsednika pa Albin Lesic. Se naprej pa bo v vodstvu Rada Vukotič, ki je tudi članica republiškega in zveznega vodstva počitniške zveze.
Filip Matko
regionalni cesti, ki je ograjena in ima steklen pokrov, izstopa. Žal pa med letom ni nikogar, ki bi skrbel za čistočo in lep videz okolice.
Na nedavnem zboru občanov pa so menili, da so v minulih šti-
rih letih vendarle marsikaj naredili. Ob dobri organizaciji vaškega odbora in vseh vaščanov so zgradili sodobno mrtvašnico. V zaselku Založe so vaščani že precej časa govorili, da si bodo morali zgraditi svojo zbiralnico mleka, saj zdaj vozijo mleko v oddaljene Rogašovce. Končno se je 30 kmetov lotilo dela. Na hribu so postavili zbiralnico in zdaj čakajo le še hladilno napravo. V tem zaselku niso pozabili tudi na požarno varnost, saj so v nekaj tednih zgradili dva betonska bazena. Med bolj aktivne v sektorju Rogašovci gotovo sodijo gasilci iz Nuskove, ki so pred poldrugim letom prevzeli novo orodno vozilo in motorno brizgalno ter zgradili novo orodišče. Ob pomoči vaščanov je bila zgrajena že druga dodatna transformatorska postaja, skrbeli pa so tudi za ureditev vaških cest in mostov, več sredstev pa bodo spomladi namenili za gramozenje.
V vasi imajo že vrsto let tudi društvo samopomoči, ki ob požaru prizadetemu pomaga z denarjem, materialom in delom, saj ima 130 članov. Geza Kisilak
STRAN 14
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Vprežna vozila v prometu
Za nami je spet miren prometni teden, saj sta se na naših cestah zgodili le dve prometni nezgodi. Vse kaže, da ostra zima prenekaterega voznika odvrne od vožnje. Po podatkih Uprave za notranje zadeve je promet redkejši, ceste so prevozne, le ponekod poledenele. Seveda to velja za magistralne ceste, medtem ko je večina drugih, predvsem lokalnih, poledenela in vožnja po njih zahteva posebno previdnost.
Trčenje v Boračevi
28.	januarja je prišlo do prometne nezgode na lokalni cesti v Boračevi. Pri srečanju z osebnima avtomobiloma sta trčila voznika Ivan Kramberger iz Kundve in Štefan Majcen iz Rankovec. Voznika se nista telesno poškodovala, škode na vozilih pa je 800 tisoč dinarjev.
Zapustila kraj nezgode
31.	januarja se je na regionalni cesti zunaj naselja Gederovci zgodila prometna nezgoda zara-
Gasilci na dobri poti
Gasilsko društvo Beltinci, ki je lani proslavilo pomemben jubilej, 100-letni-co delovanja, je v preteklem letu uspešno uresničilo zastavljene naloge in izboljšalo delo v društvu. To so ugotovili na letnem občnem zboru, ki mu je prisostvoval tudi predsednik OGZ Murska Sobota Ernest Edri. V jubilejnem letu so si kupili tudi orodno vozilo, pri čemer so pomemben delež prispevali krajani s prostovoljnimi prispevki, ter ustanovili mladinsko desetino, kar je velikega pomena za delovanje društva, so poudarili predsednik Ladislav Vadnaj in razpra-vljalci. Na občnem zboru so sprejeli smernice in program dela za letos. V njem je poudarjeno, da bodo posebno skrb namenili delu z mladimi in na OŠ 17. oktober ustanovili aktiv mladi gasilec. Izkopati nameravajo še tri vodnjake za gašenje požarov, tako da jih bo v kraju 20, ter dokončati stolp in kupiti nekaj potrebne obleke. Večjo skrb kot doslej pa bodo tudi namenili preventivni dejavnosti in usposabljanju članstva. Tako so beltinski gasilci na dobri poti, da še izboljšajo svoje delo.
F. M.
VARNOST IN ZAŠČITA_______________:______________—
Letovali in delali — prekrške!
Veliki večini tujih turistov želimo, da nas še naprej obiskujejo, na nas pa je, da se še bolj potrudimo in jim omogočimo še boljše, varnejše in prijetnejše bivanje na počitnicah pri nas.
Nastala so čvrsta poznanstva in prijateljstva med našimi državljani in tujimi turisti. Toda po informaciji v časopisu Slobodna Dalmacija z dne 13. 12. 1986 so samo v štirih poletnih mesecih proti 147
BELEŽKA
Kdo želi občinsko smetišče?
Veliko je bilo že napisanega o smetišču v Petišovcih, ki da tja ne sodi, toda nihče ni povedal, kje naj bo osrednje odlagališče odpadkov v občini. Dokler odpadke ne bomo sežigali v posebnih napravah, bo seveda vprašanje smetišča vedno prisotno na sestankih, burilo bo duhove, saj si navsezadnje nihče ne želi, da bi imeli smetišče v svoji vasi ali ob njej. Po zadnjih podatkih je smetišče v Petišovcih napolnjeno, na njem ni več prostora. V občini so pripravili projekte po katerih naj bi uredili novo smetišče v Dolgi vasi ali v Dobrovniku. To smetišče naj bi bilo v zapuščenih jamah nekdanjih opekarn. Že prve vesti o tem so seveda povzročile hud odpor obeh omenjenih krajevnih skupnosti, ki ne želita na svojem območju takšnih objektov. Nekdo je predlagal, da bi bilo potrebno izkoristiti nekatere zapuščene gramoznice in mrtve rokave ob Muri. Temu so se odločno uprli ribiči. Zamisel, da bi bilo potrebno organizirati javno razpravo o tem, kje naj bi bila lokacija odlagališča smeti, sicer ni slaba, toda že v naprej se ve, da iz tega kruha ne bo moke saj dvomimo, da bi katero koli naselje ali krajevna skupnost pristala na to, da bi bilo smetišče na njenem območju. K rešitvi problema bi bilo potrebno pritegniti tudi ekologe in druge strokovnjake, ki lahko odločijo o tem kje naj bo odlagališče smeti, to pa seveda mora biti.
Jani D.
Povozila ležečega pešca
di neprimerne hitrosti voznice osebnega avtomobila Angele Karas iz Kupšinec.Voznica ni pravočasno opazila na cesti ležečega pešca Andreja Horvata iz Kru-plivnika in zapeljala čezenj. Pešec se je hudo poškodoval, voznica pa je s kraja nesreče odpeljala domov. Na domu so jo izsledili delavci milice.
Ukradel zračno puško
10.	januarja je neznani storilec iz odprtega stanovanja Vide Zorko iz Cakove ukradel zračno puško, vredno 10 tisoč dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
Samomori
30.	januarja so našli v stanovanju Simona Košarja iz Šafarske-ga. Košar je bil živčno bolan in se je rad vdajal akoholu. 1. februarja je v zgodnjih jutranjih urah storila samomor Elza Celec iz Serice. S kuhinjskim nožem se je večkrat zabodla v prsi.
Pretep med sosedi
24.	januarja je prišlo do pretepa med člani družine Fajfar in
tujim državljanom vložene prijave ali sprožen postopek. Sedem jih je, ki so prekoračili čas bivanja v naši državi, 22 jih ni prijavilo bivanja, sedem pa jih je hotelo ilegalno čez državno mejo. Proti 93 tujcem so vložene prijave zaradi cestnoprometnih prekrškov, proti sedmim pa zaradi prekrška iz morskega ribolova. Zaradi nedopustnih podvodnih (podmorskih) aktivnosti sta prijavljena dva tuj
Za poletje in zimo
Proizvajalci avtomobilskih gum si že od nekdaj prizadevajo, da bi izdelali avtomobilske gume za poletje in zimo hkrati. Kaže, da je tovarna Goodyear naposled le izdelala takšne gume. Poimenovala jih je vector polivalent.
Novi izdelek se je na preskušnjah zelo dobro izkazal. Skrivnost velikega uspeha je v izvrstnem profilu, pa tudi v tem, da je površinska plast izdelana iz več vrst mehkih in trdih materialov. Cena novih Goodyearovih gum je za deset odstotkov nižja od povprečnih zimskih gum in le malo višja od navadnih letnih.	Avto
IZOBRAŽEVANJE GASILCEV
Zimske mesece gasilci koristno izrabijo za izobraževanje svojih članov. Tako so tudi za letos predvideli vrsto tečajev, s katerimi želijo usposobiti svoje člane za vrsto nalog. Tačas je tečaj za gasilske častnike, ki ga obiskuje 33 kandidatov iz vseh štirih pomurskih občin. V Murski Soboti pa so tudi začeli s tečajem za nižje častnike, ki ga obiskuje 19 kandidatov. Podobni tečaji bodo tudi v ostalih pomurskih občinah. Poleg tega v tem času preverjajo strokovno znanje nižjih častnikov in častnikov ter organizirajo seminar za gawsilske poveljnike V programu pa še imajo seminar za sektorske povelnjnike in preskus znanja za višje gasilske častnike v Pomurju. Pripravljajo pa se tudi za izpite višjih gasilskih častnikov, ki bodo pri gasilski zvezi Slovenije Kandidati, ki jih je v Pomurju 14, so dolgoletni operativni delavci ki imajo odgovorne funkcije v občinskih gasilskih zvezah.
’	F. M.
PROMETNI NASVETI
NEPRAVILNA UPORABA SIGNALOV
Slaba stran voznikov je, da nepravilno uporabljajo razne signale s katerimi se sporazumevajo z drugimi udeleženci v prometu. Vozniki najpogosteje nepravilno uporabljajo zvočne signale. Vzroka sta predvsem dva: ali ne poznajo pomena tega znaka ali pa ga uporabljalo večinoma zato, da bi druge prometne udeležence opozorili nX Tako nor. hoče voznik z zvočnim signalom drugemu udeležencu v prometu sporočiti kakšno svojo željo. Recimo, da voznik motor-neea vozila, ki se približuje prehodu za pešce, hoče pešcu na prehodu nekaj povedati: Vrnite se na pločnik! ali Ostamte kjer ste! Pešec pogosto ne more uganiti, kaj pravzaprav hoče voznik, zato pride do Ernmetne nezgode. Voznik motornega vozila naj uporabi zvočni signal če ne gre drugače, v takšni oddaljenosti od drugega prometne-!a udeleženca, da bo lahko še pravočasno ugotovil, ali ga je prav ra-™mel Ugotoviti morate, ali bo »nagovorjeni« prometni udeleženec ndcovoril na zvočni znak, tako da bo mogoče še pravočasno ukreniti in nreprečiti nesrečo, če vas človek ne bi razumel. Zelo neolikano je dajati zvočne znake, če se v prometu kaj zatakne.
J. 17.
Medveščak z Radenskega Vrha.
Med pretepom je Janez Fajfar najprej s pestjo udaril sosedo Medveščakovo, pozneje pa potegnil nož in dvakrat zabodel v trebuh Andreja Medveščaka. Andrej Medveščak je hudo poškodovan. Vzroke za pretep raziskujejo.
Ukradel akumulator
V noči na 29. januar je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil zastava 750, ki je bil parkiran na dvorišču hiše Edvarda Sterni-še iz Radenec. Iz avtomobila je ukradel akumulator in lastnika oškodoval za 10 tisoč dinarjev.
Izsledili krivolovca
Delavci postaje milice M. Sobota so ugotovili, da se je Avgust Horvat iz Vučje Gomile ukvarjal s krivolovom. Okoli hiše je nastavljal žične zanke, pri njem pa so našli tudi malokalibersko puško. O svojem krivolovstvu bo podrobneje spregovoril pred sodnikom za prekrške.
J. D.
NOGOMET
ZMAGA
NAFTE
V prvi prijateljski tekmi, ki sodi v okvir priprav na spomladanski del tekmovanja, je lendavska Nafta v gosteh premagala moštvo Viko Omladi-nac z 2:1. Gola za Nafto sta dosegla Savič in Marton. Ivanič pa je zastreljal enajstmetrovko. <
ca, prav toliko zaradi fotografiranja prepovedanih objektov, trije, ki so povzročili požar na odprtih površinah, in eden zaradi potepu-štva. V omenjenem obdobju je 17 tujih državljanov, ki so pri nas bivali kot turisti, oškodovalo našo zasebno in družbeno lastnino.
Kot kaže, so med poštenimi in prijateljskimi turisti in gosti tudi takšni, ki niso »angeli«!
N. Belamarič
Vozniki vprežnih vozil res ne smejo voziti prav po vseh cestah, prepovedana je vožnja po cestah, ki so rezervirane za promet z motornimi vozili in na določenih mestnih območjih, vendar so glede na varnost v prometu zelo pomembni dejavniki. Njihova posebnost so počasnost, širina vozila in plašlji-vost živine. Poleg sploših določil temeljnega zakona o varnosti prometa je treba upoštevati tudi določila, ki urejajo promet vprežnih vozil na javnih cestah. Ta so:
KAJ JE ALKOTEST?
Miličniki uporabljajo za ugotavljanje alkohola v krvi ampule alkoskop. To so steklene cevke, napolnjene s preparatom rumene barve, ki v stiku z alkoholnimi hlapi pozeleni. Ce agregat v stekleni cevki pozeleni do polovice oziroma nad polovico, pomeni, da je v organizmu 0,5 oziroma nad 0,5 promila alkohola. Vzporedno z alkotesti se vodi zapisnik o preskusu alkoholiziranosti po izdihanem zraku, ki ga podpišeta miličnik in preskušeni. Če preskušani oporeka takemu preizkusu, se odredi strokovni pregled, to je zdravniški pregled za ugotavljanje znakov alkoholnih motenj ter z odvzemom in analizo krvi ali krvi in urina.
Na vsaki ampuli sta oznaki, ki označujeta smer izdihanega zraka, dve krajši črtici, ki označujeta količino preparata, in dve daljši črti, ki določata mejo za 0,5 promila alkohola v krvi. Preskus z ampulo alkoskop se lahko izvede šele 10 do 15 minut po zadnjem uživanju alkohola, med preskusom in tik pred njim pa preiskusena oseba ne sme kaditi, ker tobačni dim obarva preparat rjavo. Zeleno obarvan preparat ostane pri pravilnem ravnanju z ampulo nespremenjen več mesecev.
Obramba
NE IGRAJMO SE Z BENCINOM
Pranje z bencinom
Pranja z bencinom v gospodinjstvih ne moremo priporočati, ker se dogajajo zaradi majhnih neprevidnosti neveščih ljudi velike in celo smrtne nesreče. Ker pa še veliko ljudi pere z njim, naj napišemo kratko navodilo, da bo delo varnejše:
Z bencinom, katerega hlapi so zelo eksplozivni, smemo prati le na prostem ali v prostorih, kjer lahko na široko odpremo okna in ni nevarnosti, da bi hlapi prišli v dotik z ognjem ali iskro pri električni napeljavi. Z njim peremo le tkanine, ki slabo prenašajo vodo. Največkrat peremo volneno blago in pletenine. Prepogosto pranje ni priporočljivo, ker bencin topi maščobo, ki je v volni, ta pa postane pusta in krhka.
Po pranju zlijemo ostanek umazanega bencina na prosto, da izhlapi, nikakor pa ne v stranišče ali lijak. Bencinski hlapi so lažji od vode in se dolgo zadržujejo v ceveh, kjer izhlapevajo na prosto in lahko povzroče nesrečo. Za pranje je uporabljiv le kemično čisti bencin, ki ne vsebuje težko hlapljivih olj. Nasploh pa bodite zelo pazljivi, kadar koli uporabljate bencin.
J. D.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
TUDI DEKLETA V VOJAŠKE POKLICE
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je razpisal natečaj za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb ter učence šol za strokovne delavce v vojaških poklicih za leto 1987. V natečaju, ki traja do konca marca, lahko sodelujejo vsi zdravi učenci, ki so končali sedmi razred in prvo polletje osmega najmanj z dobrim uspehom ter so rojeni leta 1971 ali kasneje (prvi razred); učenci,
ki obiskujejo prvi razred srednjega usmerjenega izobraževanja, in so rojeni leta 1969 ali kasneje (tretji razred). Vsi pa morajo imeti najmanj dober učni uspeh. Šolanje se začne prvega septembra in traja štiri, tri ali dve leti. Dečki lahko kandidirajo za vse srednje vojaške šole, dekleta pa le za šolanje v vojaški šoli za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu pri Sarajevu. Dekleta se torej lahko odločajo za poklice: letalski elektromehanik, letalski mehanik za intrumente, ra-diomehanik za zemeljske radio-navigacijske naprave, mehanik za radarsko-računalniško opremo, mehanik za raketne sisteme, gumar-plastik-mehanik za vzdr-' ževanje letalske opreme, letalski tapetnik, letalski radarski mehanik, mehanik za obdelavo nekovin, optik, in laborant za pogonska goriva. Kandidatke se lahko vpišejo samo v tretji razred vojaške šole za strokovne delavce''* vojnega letalstva in protizračne
Voznik vprežnega vozila mora voditi vozilo ves čas, dokler se vozilo premika po cesti. Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva. Na cesti mora imeti vozilo na zadnji strani dve rdeči refleksni stekli, ki sta vidni iz razdalje najmanj 100 metrov, če ju osvetli motorno vozilo z bleščečimi lučmi. Ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti mora imeti vozilo na sprednji levi strani luč bele barve, na zadnji levi strani, pa luč svetlo rdeče barve.
obrambe v Rajlovcu, kar pomeni, da morajo prva dva razreda šolanja opraviti v srednjem usmerjenem izobraževanju. Med šolanjem učenci in gojenci stanujejo v internatu ter imajo brezplačno stanovanje, hrano, oblačila, obutev, šolski pribor in učbenike. Zagotovljeno imajo zdravstveno varstvo, dobivajo denarna nadomestila za prevoz do doma in nazaj med počitnicami ter mesečne denarne prejemke. Šolanje
RIBJIH VRST
JE VEDNO MANJ
V lendavskem ribiškem društvu ugotavljajo, da se število ribjih vrst, ki so nekoč naseljevale naše potoke in reke, iz leta v leto zmanjšuje. Vode ribiškega okoliša so naseljene z vsemi vrstami rib iz družine belic, somov, somičev, ostriževcev, sončnih ostrižev in ščuk. Tu in tam je še najti donavskega piškurja, vse manj pa je žab in školjk. Nekdaj tako bogato zastopan plemeniti rak jelševec domuje zdaj le še v gornjem toku Kobiljanskega potoka, deloma v Črncn, razmnožil pa se je v eni izmed številnih gramoznic. Omenjene vrste rib so torej še v naših vodah, a jih je vedno manj, zastrupljanje vode jim najbolj škoduje. Poleg teh avtohtonih vrst rib je ribiška družina paselila belega amurja, babuška pa se je v naših vodah naselila sama in se naglo razmnožuje. Kot posebna redkost je najdba ribe Umbra krameri ali velike sečnice, ki so jo našli v mrtvici Mure.
Spričo nenehnega onesnaževanja voda in občasne zatrupitve nekaterih potokov, bo, tako menijo lendavski ribiči, prišlo do še večjega uničevanja rib, s tem pa tudi do krčenja ribjih vrst.
Jani D.
Nasveti voznikom vprežnih vozil
Številne prometne nesreče opozarjajo predvsem na pomanjkljivo svetlobno opremo vozil med vožnjo ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti. Naj ne bo odveč, če svetujemo, naj se vozniki izogibajo nočnih voženj ali voženj v mraku. Veliko motoristov, avtomobilistov in potnikov v teh vozilih je z življenjem plačalo voznikovo malomarnost.
Za družino in dom
VARSTVO PRI DELU
Ropot na delovnem mestu
Z ropotom se srečujemo na vsakem koraku: doma, na ulici, na delovnem mestu. Postal je hudo zlo sodobne civilizacije. Na široko vzeto je ropot vsak nezaželen zvok, ki moti človeka. Pri ropotu nas zanima: jakost, stalnost in mesto izvora. Ljudje različno reagirajo na ropot: osebne razlike, navajanje, motnja lastne dejavnosti itd. Ropot Človeka utruja, povzroča telesne in duševne motnje, lahko povzroči psihosomatske bolezni. Ropot jakosti 90 decibelov slej ali prej privede do poklicne naglušnosti. Naši predpisi dovoljujejo ropot do 80 decibelov. V boju proti ropotu smo še zelo nebogljeni.
Ropot učinkovito rešujejo le sposobni projektanti in konstruktorji, ki imajo dovolj znanja o varstvu pri delu.
Tehnični zaščitni ukrepi: zmanjšanje ropota prav pri viru, preprečevanje širjenja ropota do sprejemnika in osebna zaščitna sredstva.
Medicinski zaščitni ukrepi: Vestni zdravniški pregledi pred nastopom službe in redna kontrola, tudi sluha. Delavci, ki imajo labilen živčni sistem, naj ne delajo v ropotu.
J. D.
je zelo ugodno, izbira poklicev pa zelo pestra. Po končanem šolanju imajo zagotovljeno zaposlitev, česar za druge poklice ne moremo trditi. Pa še to: podrobnejše informacije za sprejem v srednje vojaške šole lahko kandidati in kandidatke dobijo pri svojih mentorjih ali sekretariatu za ljudsko obrambo skupščine občine. Na vseh šolah pa so tudi izobešeni natečaji.
F. Maučec
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
STRAN 15
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST
MURSKA SOBOTA
Na podlagi sklepa 3. seje skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Murska Sobota z dne 29. 1. 1987 ter PRAVILNIKA o podeljevanju nagrad in družbenih priznanj za spodbujanje množične inventivne dejavnosti, Občinske raziskovalne skupnosti Murska Sobota
RAZPISUJE
nagrade in priznanja
Za dosežke na področju inovacijske dejavnosti ter krožkarske dejavnosti na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja v letu 1986, in to:
1. Inovatorjem za inovacijske dosežke (izumi, modeli, vzorci, tehnične izboljšave, koristni predlogi itn.)
Podelijo se 3 nagrade, in sicer:
1.	nagrada v višini 120.000 din
2.	nagrada v višini 80.000 din
3.	nagrada v višini 60.000 din
2.	Animatorjem za organiziranje in populariziranje inventivne in raziskovalne dejavnosti,
se podeli 1 nagrada v višini 60.000.— din.
3.	Za dosežke na znanstvenem področju za dela, ki obravnavajo  probleme, ki se nanašajo na občino M. Sobota v celoti ali delno, in za znanstvene dosežke delavcev v OZD, se podeli 1 nagrada v višini 180.000 din
4.	Za dosežke na področju naravoslovnih in tehničnih krožkov na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja, podelijo se:
2 nagradi za dosežke mentorjem v višini	40.000 din
2 knjižni nagradi krožkarski skupini ali najzasluž-
nejšim članom krožka v višini	20.000 din
Prijave bo zbirala Občinska raziskovalna skupnost Murska Sobota, Titova 24.
Prijava mora vsebovati pogoje, ki so navedeni v 6. členu Pravilnika, razen za nagrade pod točko 4.
Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave.
V roku 30 dni po poteku razpisa bo Odbor za družbeno planiranje, svobodno menjavo dela, pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti objavil rezultate izbora v Vestniku.
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Frančiška
Bohar
roj. Novak iz Kuštanovec
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede.
Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Janeza Pintariča
z Vaneče 34
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki so ga večkrat obiskali in tolažili, nam pa v težkih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili in vsestransko pomagali.
Hvala g. duhovniku, pevcem žalostink, GD Vaneča, govornici Marti in Štefanu, ter sodelavcem ozda Mura tozd Ženska oblačila.
Še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: NJEGOVI NAJDRAŽJI
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, k’tero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran.
ZAHVALA
V dneh, ko prebolevamo bolečino ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, bratranca, strica in svaka
Franca Nemeša
iz Noršinec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za maše in toliko lepega cvetja ter prispevali za gradnjo kirurgije.
Prisrčna hvala g. župnikoma za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornici ob odprtem grobu in gasilskemu društvu ter vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in v težkih trenutkih pomagali.
Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskemu osebju kirurškega in internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti za nesebično zdravniško pomoč med njegovo boleznijo.
Noršinci, 15. januarja 1987
V GLOBOKI ŽALOSTI VSI NJEGOVI
USPOSABLJANJE PREDAVATELJEV V ZRVS
Andragoški seminar
V okviru medobčinskega sveta Zveze rezervnih vojaških starešin za Pomurje je občinska konferenca ZRVS M. Sobota konec minulega tedna v prostorih Delavske univerze v Murski Soboti organizirala andragoški seminar za predavateljske aktive ZRVS.
Udeležilo se ga je 22 predavateljev ZRVS iz občin Lendava, Ljutomer in M. Sobota, predavatelji iz občine G. Radgona pa so se pridružili seminarju v Gornji Radgoni. Vodja seminarja oziroma predavatelj je bil profesor Jože Valentinčič, priznan pedagog iz Ljubljane (urednik Prosvetnega delavca). V uvodu so slušatelji dobili napotke o delu oziroma napakah ter dobrih straneh pri organiziranju ter izvajanju usposabljanja rezervnih vojaških starešin, ki so vsako leto dolžni opraviti od 22 do 36 ur idejnopolitičnega izobraževanja, vojaškostro-kovnega in varnostno-samozaščitnega pouka. V drugem delu seminarja, ko so bili udeleženci razdeljeni na štiri skupine, pa so se oblikovala mnenja o dosedanjih izkušnjah pri izobraževanju RVS ter napotki oziroma izhodišča za čim boljše in čim uspešnejše delo v prihodnje.
Filip MATKO
Radinova streha pušča
Streha hotela Radin v Radencih je bila očitno slabo projektirana in narejena, saj se gostje pritožujejo, da od nekod curlja voda, predvsem ko se topi sneg in ob obilici dežja. Mlakuže v hodnikih, sobah, toaletnih prostorih ...
Čistilke jih včasih ne utegnejo počistiti ali pa to naredijo v navzočnosti gostov. Če so že cene A kategorije, naj bi bila tudi urejenost temu ustrezna. Odgovornim je to namig, da bodo morali spomladi temeljito popraviti streho in storiti še kakšne druge malenkosti. J. Kaučič
Ko si nam zadnjič stisnil roko, slutili smo, to je slovo.
V življenju, ki tako rad si ga imel, hlad smrti je neusmiljeno zavel.
ZAHVALA
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 65. letu mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, brat in stric
Karel Pintarič
iz Ljutomera
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Milika, sinova Tone in Franc, bratje in sestre
ZAHVALA
V 47. letu starosti nas je prezgodaj zapustila draga hčerka, sestra in teta
Če bi solza mrtvega zbudila, tebe, draga hčerka in sestra, ne bi črna zemlja krila.
Marija Durič
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala kolektivu ptt Maribor, njihovi godbi in pevskemu zboru, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Iskrena hvala prijateljici Jeri za vso skrb med njeno boleznijo.
Žalujoči: mama, sestri Anica in Kristina ter brata Martin in Jože z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 83. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari oče
Leopold Bagari upokojenec iz Bakovec
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici krajevne skupnosti za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Bakovci, 18. januarja 1987
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
.—Salamenci----------------------------------—
Poživitev kulturne dejavnosti
Mladi v Šalamencih so se v januarja ponovno sestali — tokrat z namenom, da pregledajo rezultate svojega dela v minulem letu.
Teh ni bilo malo, saj so z lastnim delom in sredstvi dokončno uredili igrišče in pripravili turnir v malem nogometu. Vse leto so sodelovali na raznih tekmovanjih ter se aktivno vključevali v delo vaških organizacij. Izvolili so tudi novo vodstvo in sprejeli nove naloge.
V letošnjem letu nameravajo dokončno urediti mladinsko sobo, kupiti želijo kasetofon za razvedrilo ob koncu tedna, še naprej pa bodo aktivno sodelovali na tekmovanjih v okviru mladinske organizacije in pri delu vaških organizacij. Še posebno radi pa bi popestrili zimske večere in pripravili razne kulturne prireditve, na katere bodo povabili tudi starejše. Bernarda Pintarič
GORNJA
RADGONA
Namesto zapuščene ceste — sprehajališče
Na cesti Matije Gubca v Gornji Radgoni je bilo pred leti zelo živahno, zdaj pa jo uporablja Kmetijski kombinat, ki ima ob njej lepo urejeno vinsko klet in tja radi prihajajo obiskovalci. Klet je urejena, ob njej je tudi nekaj asfaltne prevleke, na cesto pa so vsi pozabili. Makadamska podlaga je precej zdelana.
Če ne more ali noče Kombinat, bi moralo poskrbeti za to cesto turistično društvo ali kdo drug.
Krajani želijo, naj bi to bila sprehajalna pot, saj je čez Muro moč videti avstrijsko Radgono. Vije se ob hribčku z radgonskim gradom in gozdičkom.	jože Kaučič
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
ft MMM
GORNJA RADGONA n.«ol.o.
SOZD INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, 69250 Gornja Radgona, razpisuje po sklepu delavskega sveta tozda Transport prosta dela in naloge za dobo 4 let
vodja tozda Transport
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba,
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, — znanje tujega jezika.
Kandidati za razpisana prosta dela in naloge morajo imeti poleg navedenih pogojev še ustrezen odnos do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov in razvit čut odgovornosti do dela in delovnih ljudi in biti' osebno pošteni.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v roku, določenem s samoupravnim aktom temeljne organizacije.
Kako bi zabil to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki mi brezmejno vdano bilo, ves čas do zadnjega je dne.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga žena, hčerka, sestra in teta
Jolanka Kardoš
iz Sebeborec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS za poslovilne besede in gasilcem.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Sebeborci, 24. januarja 1987
Žalujoči: mož Ernest, mama, sestra Marta in nečakinja Darinka z družinama ter drugo sorodstvo
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj, v 57. letu življenja, zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Franc Sušeč
upokojeni gradbeni delovodja iz Beltinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ali darovali za gradnjo kirurškega bloka.
Posebna hvala govornikoma za ganljivo slovo ob odprtem grobu, kolektivom: SGP Pomurje, nekdanjim sodelavcem DE Tesarstvo, DO Agroservis, DO Agromerkur — Transport in medicinskemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter sorodnici Tilki za nesebično pomoč.
Beltinci, 21. januarja 1987
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
STRAN 18
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
Radijski in televizijski spored od 6. do 12. februarja
PETEK < SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 —"Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja, 17.30 — Glasba, reklame, glasba, 18.00 - »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
9.00 Počitniški spored, 16.15-00.25 Teletekst RTV Ljubljana, 16.30 Tednik, 17.30 Poročila, 17.35 A. Še-noa: Zlatarjevo zlato, 4. del nadaljevanke TV Zagreb, 17.50 Snežaki, češkoslovaški film, 18.15 Izkušnje in preizkušnje: Dva bloka in mi, dokumentarna serija, 19.00 Danes:, 20.00 E. Anhalt: Peter Veliki, I. del ameriško-sovjetske nadaljevanke, 20.55 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije, 21.40 Peter’s pop show, 22.00 Tv dnevnik, 22.15 Vročina in prah, (delovni naslov), angleški film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Kaj nas uči šola, otroška oddaja, 18.00 Znanost, 18.40 Številke in črke — kviz, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Dokumentarni večer, 21.30 Včeraj, danes, jutri, 21.45 En avtor, en film, 22.05 Umor v mrtvašnici, ameriški film.
TV ZAGREB
Prvi program
8.25 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika re-ških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pod krinko, 20.55 Tri krat petnajst, 21.50 Dnevnik, 22.10 Mali koncert, 22.25 V petek ob desetih, 23.55 Poročila, 0.00 BIS.
TV ZAGREB II.
18.40 Zagrebška panorama.
19.15 Komorni orkester Boljšoj teatra: A. Vivaldi, »Concerto Grosso« v D-molu. 19.30 Tv dnevnik.
20.00 Dokumentarni večer.
21.30 Včeraj, danes, jutri.
22.05 E. A. Poe: Umor v mrtvašnici — ameriški film.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 10.55 SP v smučanju, 13.00 Poročila, 14.15 Počitniški spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kdo je umoril Borota (film), 21.55 Umetnine.
Drugi program
13.55 SP v smučanju, 16.30 Dolga pot v Alice Springs, 17.15 Prvi ljudje, 18.00 Tednik, 18.30 Robin Hood, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dežela gora, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.45 Komančeros (film).
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8,50 Panorama, pon. 9.50 Žrebanje lota. 10.00 Pomlad, opereta. 10.45 Morje, pon. 16.00 Tretji kanal. 17.05 Poročila. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Zlodejevi taliz-mani, TV film po E. T. A. Hoffmannu. 21.40 EP v umetnostnem drsanju iz Sa-
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 —-Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
7.40 Teletekst RTV Ljubljana, 7.55 Poročila, 8.00 Otroška matineja, 8.45 Tedenski zabavnik, I. del oddaje TV Sarajevo, 9.50 Crans Montana: SP v smučanju — slalom (ž), prenos L teka, 11.00 Pokrajinski muzej Koper, 11.45 Mir in razorožitev — Mostovi miru (Irska), 12.20 Crans Montana: SP v smučanju — slalom (ž), prenos II. teka, 13.15 Človek in glasba, ponovitev L dela, 14.55 Poročila, 15.00 Perinbaba (delovni naslov), nemško-če-škoslovaški film, 16.30 Spoznavajmo naše morje: Življenje na mehkem dnu, 17.00 DP v košarki (m) — Partizan :Cibona, prenos, 18.25 Na zvezi, 19.00 Danes:, 20.00 Podelitev Prešernovih nagrad, prenos, 21.00 Zrcalo tedna, 21.20 Oddaja iz kulture, 21.55 Tv dnevnik, 22.10 Dempsey in Makepeace, 4. del angleške nanizanke, 23.00 Festival italijanske popevke — San Remo 87, vključitev v prenos.
Oddajniki II. TV mreže:
12.30 Kako biti skupaj, 13.00 Volkodlak Tom, sovjetski mladinski film, 14.30 Beograjske zgodbe, ponovitev, 15.30 Sarajevo: EP v umetnostnem drsanju — ženske, prenos (slov, kom.), 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka, 19.30 TV dnevnik in magazin, 21.15 Dnevi jazza, 20.45 Poročila, 20.50 Oddaja iz kulture, 21.20 Glasbeni večer, 22.50 Kronika festa, 23.50 Noč z vami
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 11.40 SP v smučanju, 14.10 Ponovitve iz programa PLUS, 15.45 Sedem tv dni, 16.15 Poroči
la, 16.20 Tv koledar, 16.30 Narodna glasba, 17.00 Košarka: Partizan—Cibona, 18.30 Živeti z naravo, 19.15
Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 21.05 Prišel bo moj dan (film), 22.35 Dnevnik, 22.55 Športna sobota, 23.20 Noč z vami.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 10.55 SP v smučanju, 13.05 Šport, 14.20 Počitniški spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 4 proti Wiliju, 21.50 Mike Hammer, 22.40 Eddie in križarji (film).
8.35 Kviz za šolarje. 9.05 Odbojka. 9.50 SP v alpskem smučanju. 10.50 Gost oddaje. 12.20 SP v alpskem smučanju. 14.25 Direndaj. 15.10 Vi ste kandidat, pon. 16.05 Dim iz pipe. 17.00 Dnevnik. 17.30 Prihaja XXI. stoletje. 18.15 Pravni primeri. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Priča iz Chic-agoja, ameriški film. 21.55 Umetnina tedna. 22.00 Pravila igre, francoski film. 23.40 TV
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (aktualni prispevek: Slovenski kulturni praznik, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
11.45 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu, 12.20 Crans Montana: SP v smučanju — slalom (m), prenos II. teka, 13.15 Poročila, 13.20 Svatba pod Peco, ponovitev, 14.10 Rezerviran čas, 14.25 Malu, 2. del brazilske nadaljevanke, 15.15 Lili Novy — pesnica dveh svetov, 15.55 L. Lebič: Fanvel, glasbeno scensko delo, 17.25 Poročila, 17.30 Tv kavarna, 18.30 Pod drobnogledom: Crans Montana — slalom, 18.45 Risanka, 19.00 Danes:, 19.30 TV program, 20.00 M. Krleža — I, Stivičič: Popotovanje v vučjak, 2. del nadaljevanke TV Zagreb, 21.00 Športni pregled, 21.45 Jazz na ekranu, Dave Holland, 2. oddaja, 22.15 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
8.40 Poročila, 8.45 Danes za jutri: Obramba in samozaščita — ter slovenski film Dobri stari pianino, 13.45 Anglunipe, oddaja v rom-ščini, 14.00 Mir in razorožitev, dokumentarna serija OZN, 14.30 Boks — zmagovalec Beograda, 16.00 Sarajevo: EP v umetnostnem drsanju, revija, prenos (slov, kom.), 17.15 DP v rokometu (m); Medveščak In-fosistem:Metaloplastika v odmoru..., 18.45 Dediščina za prihodnost, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Moja domovina, dokumentarna serija,
20.50
21.05
21.55
Včeraj, danes, jutri,
Narodna glasba, Goya, španska nada-
Ijevanka, 6. — zadnji del, 22.55 TV galerija.
TV ZAGREB
Prvi program
15.00 Nedeljska razglednica, 17.30 Kaj se zgodi, ko se zaljubimo (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dnevnik Gorčina Vukabra-ta (drama), 21.00 Športni pregled, 21.45 Stari bar danes, 22.15 Dnevnik, 22.35 Mali koncert.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.40 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prostozidarji (film), 21.15 Leonce in Lena (tv drama), 23.05 Nočni studio.
TV MADŽARSKA
9.05 Ugrabitelji, pon. 9.30 Klovnova kapa. 9.50 SP v alpskih disciplinah. 11.10 Antwerpen za časa Rubensa. 11.20 Ugani, kateri? 12.20 SP v alpskih disciplinah. 14.55 Dekle in Grand, sovj. film. 16.30 Družabna igra. 17.30 Delta. 17.55 Oglejmo si skupaj. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Zemeljski smeh, TV igra. 21.30 Telešport. 22.40 Poročila.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Šport, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Iskanje-znanje-ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TV mozaik: Zrcalo tedna, 9.20 Dokumentarna oddaja, 16.20—22.40 Teletekst RTV Ljubljana, 16.35 TV mozaik — ponovitev, 17.25 Poročila, 17.30 Spored za otroke in mlade: papir, 17.45 Ne daj se Floki, 5. del nanizanke TV Zagreb, 18.15 Slovenski ljudski plesi: Kozjansko, 18.45Risanka, 19.00 Danes:, 19.30 TV dnevnik, 20.00 P. Scott: Dragulj v kroni, 7. del angleške nadaljevanke, 20.55 Omizje: Naša tretja univerza, vmes poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Dober dan, šport, 17.10 TV dnevnik, 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja, 17.45 Vukov kotiček, otroška serija, 18.00 Beograjski TV program, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Mali koncert, 21.15 Paralele, zunanjepolitična oddaja, 21.50 Barcleyevi z Broadwaya, ameriški film.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Oče in sin (drama), 21.15 Narodna glasba, 22.00 Dnevnik, 22.25 Videogod-ba, 22.55 Poročila.
/O ljubljanska bat ka
Pomurska bank«
TV ZAGREB - II.
16.30 V zimskem predvečeru. 18.45 Zagrebška panorama. 19.15 Prigorje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanstveni grafiti. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Chopeniada. 21.15 Paralele, zunanjepolitična oddaja. 21.50 Hišni kino: Barkleyevi z Brood-waya, ameriški film.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.05 Sa-
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
nje, miti in arhetipi, 22.50 Šport, 23.05 Galerija.
Drugi program
16.55 Biologija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Robin Hood, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Moselbruck, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Nemoralno je bolje živeti (film), 23.25 St. 6.
TV MADŽARSKA 1
NI SPOREDA.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TV mozaik: Poklici v gostinstvu in turizmu, 9.30 Poklici v papirni industriji, 9.50 Jezikovni utrinki, 16.15-22.15 Teletekst RTV Ljubljana, 16.30 TV mozaik — ponovitev, 17.25 Poročila, 17.30 Spored za otroke: Nora čajanka, 17.45 Ex li-bris, ponovitev I. oddaje, 18.45 Risanka, 19.00 Danes:, 19.30 TV dnevnik, 20.00 F. Miličinski-A. Go-gala-I-Prah: Zločinci, dra-
., 21.20 In-
ma, 21.45
tegrali, 22.00 TV dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Mo-stovi-hidak (samo za LJ 2), 18.40 Številke in črke — kviz, 19.00 TV koledar, 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Ko se korenin zavemo: Na smrt obsojen narod, dokumentarna serija, 21.00 Žrebanje lota, 21.05 Umetniški večer: Portret B. Brechta.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dragulj v kroni, 21.00 Teme in dileme, 22.15 Dnevnik, 22.40 Via satelit.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB - II.
18.15 Znanstveni razgovori. 18.45 Zagrebška panorama.
19.15 Dvorci: Varaždin. 19.30 Dnevnik. 20.00 Okno v glasbeno delavnico, oddaja resne glasbe. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Umetniški večer: Bertold Brecht.
TV AVSTRIJA
Prvi program
0.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 SP v smučanju, 13.00 Poročila, 14.55 SP v smučanju, 16.30 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sli
ki, 18.30 Družinski zin, 19.00 Avstrija 19.30 Čas v sliki, Dok. oddaja, 21.15 boljši družbi, 22.00
maga-danes, 20.15 V naj-Šport,
23.00 Velika kolona (film).
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Policijska postaja L, 18.30 Robin Hood, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic, 21.15 Čas v sliki,.21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska Tv. 9.55 Delta, pon. 10.30 Morje, pon. 3. dela. 16.40 Poročila. 16.45 Prometna varnost. 16.55 Spored za 3 dni. 17.00 Ne le za žene. 17.15 Za najstnike. 17.55 Sestre Sul-lens, angleški film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Reševalci, 4. del češke serije. 21.05 Studio ’87, kulturni TV tednik. 22.05 Lepi madžarski plesi. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Kako zapravljamo čas, okrogla miza.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glas-ba-reklame-glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TV mozaik: F. Mili-činski — A. Gogala — L Prah: Zločinci, 9.40 Mostovi - Hidak, 16.05-22.50 Teletekst RTV Ljubljana, 16.20 TV mozaik — ponovitev, 17.30 Poročila, 17.35 Spored za otroke: Vijavaja: Josip Stritar, I. del dokumentarne serije, 18.20 Skrivnosti morja, I. del dokumentarne serije, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: 19.30 TV dnevnik, 20.00 Film tedna: 1984, angleški film, 21.55 TV dnevnik, 22.10 Svet na zaslonu.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik, 17.30 Blenta in Bucko, otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.40 Številke in črke — kviz, 19.00 TV koledar, 18.10 Risanka, , 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavnoglasbena oddaja, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Liki revolucije: Heroj Raša, dokumentarna oddaja, 21.30 Glasbeni večer: Dogodki iz sveta glasbe.
TV ZAGREB
Prvi program
8.35 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti karlovških, siških in gospiških občin, 17.30
Otroški in mladinski red, 19.30 Dnevnik, Pobesneli bik (film), Dnevnik, 22.35 Mali cert, 22.50 Videopis.
spo-20.00 22.15
kon-
TV ZAGREB — II.
17.00 V zimskem predvečeru. 18.45 Zagrebška panorama. 20.00 Vizitka. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Heroj Raša, dokumentarna oddaja. 21.45 Glasbeni večer: Dogodki iz sveta glasbe.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 13.55 SP v smučanju, 16.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prostozidar, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Leon-ce in Lena (tv drama).
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.30 Robin Hood, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zapuščina dvojnega orla, 21.15 Čas v sliki 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.15 Čudovita leta (film).
TV MADŽARSKA
9.05 Timon atenski, angl, film. 11.15 Studio ’87, ponovitev. 15.35 Tretji kanal. 16.50 Zgodovinska mesta, Istambul. 17.35 Jezikovne uganke. 18.25 Pop gala, S. O. S. za otroško vas, posnetek koncerta. 18.30 TV dnevnik. 20.05 Istvan Juhasz: Lošč, TV igra. 21.15 Imate 5 minut časa? Liszt: II. madžarska rapsodija. 21.25 Življenje hoče živeti; Epidemija samomorov. 22.15 TV dnevnik.
16.00 — Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30. — Glasba-reklame-glasba,-18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš--maš,. razvedrilna oddaja, j8.3O — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TV Inozaik — poučna TV: Filmska vzgoja: Kaj je film --^uvod v filmsko ustvarjalnost, 9.30 Jugoslovanski kratki film, 15.20-23.40 Teletekst'RTV Ljubljana, 15.35 TV mozaik — ponovitev, 16.35 SP v smučanju — klasične discipline — tek na 30 km (m), posnetek iz Oberstdorfa, 17.35 Poročila, 17.40 Spored za otroke: Zbis — A. Matič: Punčka, 17.55 Bilo je ..., 18.25 Potrošniška porota, 18.45 Risanka, 19.00 Danes:, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Tednik, 21.05 J. Austen: Mansfield park, 6. del angleške nadaljevanke, 21.55 TV dnevnik, 22.10 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Predstava Hamleta v »Mrduši donji«.
Oddajniki II. TV mreež:
17.10 TV dnevnik, 17.30 Zadnje leto otroštva, otroška oddaja, 18.00 Kulturna dediščina, izobraževalna oddaja, 18.40 Številke in črke — Kviz, 19.00 TV koledar, 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavnoglasbena oddaja, 20.45 Danes, včeraj, jutri, 21.05 Obarvana svetloba in igrani film.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 20.55 Izbrani trenutek, 21.05 Koncert Big Band RTV Ljubljana, 22.10 Dnevnik, 22.30 Via satelit.
TV ZAGREB — II.
20.00 Domača zabavna oddaja. 20.45 Poročila. 20.55 Obarvana svetloba. Stanje v našem taboru, ameriški film.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 SP v smučanju, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30
19.00
Družinski magazin, U.«« Avstrija danes, 19.30 Čas v
sliki, 20.15 Kaj bi bilo, če..., 21.50 Šport, 22.35 Umor z majhnimi napakami (film).
Drugi program
17.30 Računalništvo, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Trdo a srčno (nadaljevanka), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.05 Teledoktor, zdravniški nasveti. 9.15 Kaj je za slikami? 10.00 Santa Esperanza, sovjetski film. 16.20 Perpetuum mobile, zemljevid. 16.50 Stolpna ura, 10. del. 17.10 TV borza. 17.20 Telešport. 18.50 Pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Reševalci, 5. del češke serije. 21.05 Ozadje vesti. 21.50 Umetnina tedna. 21.55 Predmestno okrožje, ameriški film. 22.40 TV dnevnik.
STRAN 17
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
Tedenski koledar
PETEK, 6. februar — Dora
SOBOTA, 7. februar — Rihard NEDELJA, 8. februar — Zlatica PONEDELJEK, 9. februar — Polona
TOREK, 10. februar — Viljem SREDA, 11. februar — Marija ČETRTEK, 12. februar — Damjan
Prodam
DVE PARCELI po 600 m2, 2 km od Radenec, prodamo. Naslov v upravi lista. M-OP
TRAKTOR TORPEDO DEUTZ, 7506 a, pogon na vsa štiri kolesa, s čelno, hidravlično planimo desko ali brez prodam. Telefon: 069 76 847. M-11689 ZASTAVO 101, komfort, letnik 1979, registrirano do 6. januarja 1988, prodam. Naslov v upravi lista. M-11690
KMETOVALCI POZOR!
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v Murski Soboti, 64 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-11691 LADO, letnik 1981, 43.000 km, zaščita dinitrol, garažirano, dobro ohranjeno, prodam. Delno vzamem tudi ček. Naslov v upravi lista. M-11692 KARAMBOLIRANO ZASTAVO 101 z rezervnimi deli prodam. Poznanovci 47. M-11693 PUJSKE, stare osem tednov, prodam. Rakičan, Panonska 37. M-11694
OPEL KADET B, letnik 1972, planimo desko za sneg in zemljo, stiskalnico za grozdje, moped tomos 14, 4 prestave, nahrbt-no motorno škropilnico in repo-reznico prodam. Verige za traktor 900 x 24, H x 28 in 13 x 28 prodam ali zamenjam za 10 x 24. Telefon: 78 274. M-11695
OJAČEVALNIK MARSCHAL, 160 W, primeren za kitare in klaviature, prodam. Fokovci 47. M-11697
REZERVOAR ZA KURILNO OLJE, 25001, in kosilnico s fre-zo prodam. Cankarjevo naselje 49, telefon: 21 882. M-11698 RENAULT 4, starejši tip, vozen, neregistriran, poceni prodam. Motovilci 27. M-11699
AUDI 100 s, letnik 1977, prevoženih 116.000 km, registriran do januarja 87, obnovljen, prodam. Telefon: 26 608.
TELEVIZOR GORENJE, 104 čmo-beli, prodam. Gomboc, Cankova 85, telefon: 76 606. M-l 1671
JETTO-JL, letnik 1982, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Bučečovci 11, telefon do 14. ure: 82 517. M-11672 TELEVIZOR, čmo-beli, star dve leti, in gramofon trubadur prodam. Anton Florjanič, Arh. Novaka 19, M. Sobota. M-11673 ELEKTROAGREGAT, 2,5 KW, bencin, prodam. Gostišče Gjerg-jek, Tišina. M-11674 BETONSKE SOHE ZA VINOGRAD, večjo količino, prodam. Lemerje 1. M-11675
TRDA DRVA (11 m3) prodam. Naslov v upravi lista. M-11676 TRAKTOR ZETOR 3500 prodam. Alojz Horvat, Ižakovci 104. M-H 677
KOZLIČKA prodam. Ogled po 15. uri. Odranci 186 a. M-l 1678 TELEVIZOR GORENJE, čmo-beli, prodam. Mirko Kolenko, Dokležovje 140. M-l 1679 PEČ ZA CENTALNO OGREVANJE STADLER, 30.000 cal, v zelo dobrem stanju, prodam. Fartek, Kuzma 3, telefon: 78 288. M-l 1680
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 4.000, letna naročnina za delovne organizacije 11.000 din, letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol.. 18. am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 5-1900—603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 200 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK ,
ZASTAVO 101, letnik 1976, (cena 350.000), in biljard prodam. Bife LOŽIČ, Hotiza 164. M-11682
KOMBAJN ZMAJ 780, z rezervnimi deli, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-11683
TRAKTOR ZETOR 1157, 57 KS, z nakopalnikom, prodam. Jožef Gerič, Turnišče, za Pod logom 21. M-11687
KAKOVOSTNO VINO (šipon, laški rizling), elanov čoln za pet oseb z vesli in tomos 4 prodam. Kličite po telefonu: (069) 89 003. M-l 1688
KRAVO, staro devet let, brejo osem mesecev, prodam. Tibor Sarjaš, Gaberje 4. LE-10591 KRAVO S TELETOM in PVC rolete, sive barve, z okvirji in nakladalnik za gnoj, uporaben tudi za nalaganje gramoza, čelni, si-pov, prodam. Naslov v upravi lista. M-l 1701
TELEVIZOR, črno-beli, star pet let, in štedilnik kuperbusch, star eno leto, prodam. Marjan Brodar, Gradišče 48 a. M-l 1702 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Jože Tretnjek, Murska Sobota, Lendavska 45 b, telefon: 25 486 — popoldne. M-l 1704
VW 1300 prodam. Veščica 4 e, pri Murski Soboti, telefon: 23 507. M-l 1705
BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIK, star osem let, prodam. Telefon: 25 279. M-l 1706
AVTO TAUNUS 16, novejši tip, dobro ohranjen, ugodno prodam. Berke, Vaneča 32. M-11707
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Živojin Žirič, Murska Sobota, Kroška 30, telefon popoldan: 24 496. M-l 1708 GOLF, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu od 16. do 20. ure: 062 711 026. M-MM
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Telefon popoldne: 25 271. M-l 1709
ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Telefon popoldne: 25 164. M-11710
OPEL KADET C, letnik 1975, po ugodni ceni prodam. Smej, Rožna 10, Krog. M-MM BARVNI TELEVIZOR Rudi Čajevec ugodno prodam. Vprašati od 15. ure naprej po telefonu: (069) 24 582. Naslov v upravi lista. M-11711
ZASTAVO 101, registrirano do 15. avgusta, prodam. Informacije po telefonu: 23 177 — po 15. uri. M-l 1712
GLASBENI STOLP FISHER, SISTEM 580, z originalnimi zvočniki 2 x 70 W, skoraj čisto nov, prodam. Cena 50 SM. Ogled vsako popoldne: Rakičan, Tomšičeva 19. M-l 1713
LADO 1500, letnik 1981, karam-bolirano, z rezervnimi deli za obnovo, registrirano do decembra 1987, prodam. Radenci, Mladinska 12, telefon: 73 319. M-l 1714 ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Jože Horvat, Turnišče, Partizanska 13. M-l 1715
MALE PUJSKE PRODAM.
Gradišče 52, p. Tišina. M-l 1716 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ z motornim pogonom prodam. Ogled v nedeljo. Kapca 76. M-11718
ZASTAVO 101, letnik 1975, v dobrem stanju, prodam. Vegi, Murska Sobota, Lendavska 45, telefon po 15. uri: 25 582. M-11720
AUDI 80 PRODAM. Štefan Ko-iarič.Črenšovci 18. M-l 1721
ZAZIDALNO PARCELO V BARTONCIH (670 m2) prodam. Informacije po telefonu: 061 572 666. M-OP
ŠKODO 110 L, letnik 1974, poškodovano, z novimi rezervnimi deli, motor generalno popravljen, prodam. Horvat, Petišovci, Lendavska cesta 39, Lendava. M-OP
SEDEŽNO GARNITURO IN KLUBSKO MIZICO prodam. Žalik, Gornja Radgona, Trg svobode 8. Informacije od 17. do 19. ure. M-l 1722
SILAŽNI KOMBAJN ZNAMKE SIP prodam. Štefan Potočnjak, Vadarci 42. M-l 1724
OBVESTILO!
Cvetličarstvo Marija Ratnik, Tišina, sporoča svojim strankam, da imajo spremenjeno telefonsko številko.
Za naročila nas od danes dalje kličite po telefonu številka 46-169. Še priporočamo!

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali'ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
! F. Hajdinjak
G. Slaveči 6, KUZMA
(069) 78 271
Popravilo z garancijo opravimo na vašem domu.
NESNICE, mlade jarkice, pasme »hisex«, rjave, stare 12 mesecev, odlične nesnice, bomo prodajali od 10. februarja naprej po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jar-kic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema Fanika Stadler, gostilna, Bakovci, Soboška 4, telefon (069) 76 121. IN-19779 NESNICE, mlade jarkice, pasme »hisex«, rjave, stare 12 tednov, odlične nesnice, bomo prodajali od 10. februarja naprej po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jar-kic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse ostale informacije: Ivan Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71 434. IN-19779
MOTORNO ŽAGO, MOPED 14 TLS, dvosedežni, prodam. Ogled po 16. uri. Pristava 8, Ljutomer. IN-19764
TRAKTOR ZETOR 50/11, letnik 1982, prodam. Cena 235 SM. Avgust Borko, Stanetinci 50, 42312 Strigova. IN-19765 SVEŽO MAST IN SLANINO PRODAM. Telefon: 26-438. M-MM
TRAKTOR SAME LEONE 70 s prednjim pogonom in GOLF dizel po ugodni ceni nujno prodam. Ogled vsak dan. Vlado Babič, Marof 14, 42313 Martin na Muri, Medžimurje. IN-19766 ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE (220 1) prodam. Lupša, Berkovci 16, p. Videm ob Ščavnici. IN-19769
BREJO KOBILO (LIPICAN-KO) prodam. Franc Kosi, Zg. Kamenščak 16, p. Ljutomer. IN-19772
TRAKTOR ZETOR 4818 z originalno kabino, bočno koso in plugi prodam. Ana Novak, Lukavci 74, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19773
ZASTAVO 101 L, letnik 1975, registrirano do septembra 1987, prodam. Dušan Kosi, Presika 7 c, p. Ljutomer, telefon dopoldne: (069) 81-869. IN-19774 WARTBURG KARAVAN, star dve leti, ugodno prodam. Bokra-či 14, telefon: 72-542. M-l 1616 MLADO KRAVO, brejo, prodam. Andrejci 8. M-l 1618 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in plugom, generalno obnovljen, prodam. Ficko, Korovci 42, p. Cankova. M-l 1619 BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIK, nov ekran, star sedem let, prodam. Movrin, Hrastje-Mota 84, p. Radenci. M-l 1620
OPEL KADET B prodam. Zver, Miklošičeva 45, Murska Sobota, telefon popoldne: 26-069. M-11648
NOV SERVIS
Cenjene stranke obveščam, da sem odprl servis male kmetijske mehanizacije. Med drugim popravljam motokultivatorje, motorne žage, škropilnice, kosilnice in motorna kolesa. Sem pa tudi pooblaščeni serviser za izdelke tovarne MIO Standard Osijek.
Štefan Kekec, Petišovci (stadion za speedway), tel.: 75-709
15 SLC, brezhiben, prodani. Horvat, Gregorčičeva 12, M. Sobota. M-l 1498
POSESTVO V TRDKOVI 33, 4,5 ha (tudi po parcelah), naprodaj. Informacije pri Tiborju Ha-riju, odvetniku, M. Sobota, Cvetkova 16. M-l 1547
KRMA NAPRODAJ. FREZO GORENJE MUTA, rabljeno, kupim. Ludvik Kučan, Peskovci 17. M-11617
DROBILNIK KORUZE, VALILNICO ZA 60 jajčk, glasbeni center, peč na trda goriva, fotoaparat polaroid, pisalni stroj tops in barvni televizor gorenje prodam. Andrej Mitnjek, Murska Sobota, Kidričeva 16. M-l 1641 HLADILNIK, primeren za gostinski lokal, v dobrem stanju, prodam. Martjanci L M-l 1644 MALE PUJSKE prodam. Petanjci 7. M-l 1646
TELICO, staro 13 mesecev, za nadaljnjo rejo, prodam. Pečarovci 68. M-11647
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, plinsko peč in ojačevalnik roland cube 60 prodam. Ogled popoldne. Ladislav Gyo-rek, Murska Sobota, Stara 14. M-l 1649'
TRAKTOR IMT 533 s kabino, kompresorjem in priključki prodam. Oto Štajer, Segovci 59, p. Apače. M-l 1650
VINO (šipon, rizling), 1000 1, prodam. Irena Zver, Beltinci, Kmečka 4. M-l 1652
MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 2. M-l 1653
TRAKTOR FERGUSON 558, s kabino, prodam. Skakovci 60. M-l 1655
PRALNI STROJ, malo rabljen, prodam. Serec, Telefon po 15. uri: 74-304. M-l 1656
TRAVNIK pri Bratoncih, 25 arov, prodam. Štefan Voroš, Beltinci. M-l 1623
DVOREDNI PLETILNI STROJ prodam. Zlato Husar, Turjanci 32, p. Radenci. M-l 1625 BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Pinter, Nemčavci 34. M-l 1626
HLADILNIK-ZAMRZOVAL-NTK prodam. Ribnikar, Murska Sobota, Štefana Kovača 7. M-11627
MALE PUJSKE prodam. Ran-kovci 13. M-l 1628
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Ivanka Kramberger, Bodi-slavci 18, p. Bučkovci. M-l 1629 LADO 1600, registrirano do decembra, in LADO 1500 (po delih) prodam. Mirko Žalig, Lipovci 48, telefon: 71-567. M-l 1630 Gjerkeš.
AVTO ŠKODA 120 LS, letnik 1979, prodam. Turnišče, Partizanska 15. M-l 1631
VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH, vse na brajdah, stare od 3 do 10 let, s poč. hišico, 25 arov, prodam. Napeljana elektrika in vodovod. Kapca 28. M-11633
KRZNENO JOPO, kitajska lisica, št. 46, prodam. Telefon: 23-606. M-l 1634
MAST, večjo količino, prodam. Domaniševci 4. M-l 1635 OBRAČALNI PLUG, dvobrazd-ni, prodam. Emil Kuzmič, Sotina 107. M-l 1636
MINI KOMPONENTO BENI-TONYE (dolbi egualizer in tuner), 2 x 15 W, prodam. Murska Sobota, Tomšičeva 2, telefon: 11637. M-l 1637
KRAVO, brejo z drugim teletom prodam. Pečarovci 119. M-l 1642 TRAKTOR ZETOR 6711 s kabino prodam. Štefan Prem, Sotina 104. M-11643
KOSILNICO LAVERDA, 15 KS, z vozičkom prodam. Ivan Kajdič, Lomanoše 9. GR-12844 ZETOR 6911, kot nov, zelo ugodno prodam. Podgorje 7, p. Apače, telefon: 74-321. GR-12853
PRALNI STROJ, malo rabljen, prodam. Serec, telefon po 15. uri: 74-304. M-l 1656
SUHA DRVA prodam. Naslov v upravi lista. M-l 1657
TRAKTOR ZETOR 5718 s kabino prodam. Naslov v upravi lista. M-l 1658
KRAVO, staro 2,5 leti, kontrola A, pripuščeno, koso za ferguson 35, 4 kose železne mreže 8/6 in moped z rezervnimi deli prodam. Pečarovci 47, telefon: 77-117. M-l 1660
PEČ NA TRDA GORIVA GORENJE, rabljeno, zaradi selitve, prodam. Karel Balajc, Murska Sobota, Lendavska 8. M-l 1662 VEČ OSOVIN, primerne za 1-ali 2-osno traktorsko prikolico prodam. Tišina 56. M-l 1663 TRAKTOR FERGUSON 39 prodam. Tibor Horvat, Dolina 40. M-l 1664
AVTOMATIK, star tri mesece, naprodaj. Drago Ivanič, Murska Sobota, Cankarjeva 48. M-11666 . POHIŠTVO ZA VEČJO SPALNICO prodam. Telefon: 23-882. M-l 1667
NOVO STANOVANJSKO HIŠO z 1 ha zemlje na Pertoči, ob
glavni cesti, prodam ali zamenjam za stanovanje v bloku, v M. Soboti. Ana Dick, telefon: 48-210. M-l 1669
TELEVIZOR, črno-beli, star dve leti, prodam. Naslov v upravi lista. M-l 1668
FIAT 125, v dobrem stanju, prodam. Stanislav Raj, Gomilica 83 a, p. Turnišče. M-l 1670
kupim
KORUZO V ZRNJU (300—400 kg) kupim. Oglasite s epo telefonu: 76-335. M-l 1621 ALUMINIJASTI SOD ZA GNOJNICO (od 1000 do 1500 1) kupim. Telefon: 78-056. M-11645
MALI NAKLADALNIK ZA SENO, 15 mJ, rabljen ali karambo-liran, kupim. Marija Valnar, Krapje 21, p. Veržej. IN-19771 ODKUPUJEM AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE. Antolič, Žerovinci 24, telefon: 062 714-113. M-11665
MOTOR ZA VW KOMBI 1302, 1303 ali 1600, starejši letnik, kupim. Velika Polana 123, telefon: 70-132. M-l 1719
zaposlitve
KV STRUGARJA s prakso zaposlim. Plačilo po dgovoru. Tele-
MALE CfcLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE — ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8. DO 12. URE.
V SPOMIN
12. februarja bo minilo šest let, polnih žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric in boter
Janez Torok
iz Bokrač
Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, njegov poslednji dom krasite s cvetjem in na preranem grobu prižigate svečke.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra, botra in teta
Anica Kolenc
iz Gomilice
Iskreno se zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in vence ter izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevkam iz Turnišča za odpete žalostinke in Jožetu Tkalcu za poslovilne besede.
Gomilice, 28. I. 1987
ŽALUJOČI: VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka
Jožefa
Gerenčerja
iz Radmožanec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pisno izreki sožalje.
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, kolektivu Tozda TVO Varstroj in sodelavcem, gasilcem Radmožanec in g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke.
Radmožanci, 21. januarja 1987
Žalujoči: žena Juliška in sin Endre z družino
i Snemanje filmov, slavnostnih do-j godkov na video formate VHS, 1 HQ VHS, beta in SUPER BE-j TA. Snemanje audio kaset z naj-II novejšo disco glasbo.
HI-FI VIDEOSTUDIO, Kidričeva 21, tel.: 25-577
S ,	s
fon: Geza Kranjec, 72-001. M-11624
razno
ZAMENJAM KOLESA ZA TRAKTOR IMT, nova, zadnja, 13,6/12—36, za 16,9—28, ozka za široka, kompletna. Gerlinci 109, p. Cankova. M-l 1498 GOSPODINJE!
Če vam skrinja toči, rosi ali ledeni, pokličite servis za izolacije na Ptujski cesti 89, Maribor. Dajemo dveletno jamstvo, za obnovo ohišja pa 3-letno. Viktor Pajek, telefon: 062 413-606. M-l 1518 INŠTRUKTORJA MATEMATIKE ZA SREDNJO ŠOLO iščem. Naslov v upravi lista. M-l 1632 OPRAVLJAM VSE VRSTE SLI-KOPLESKARSKIH DEL IN KAKOVOSTNO DELAM DEMIT FASADE. Bojan Lorber, Turjanski Vrh 5 a, p. Radenci. M-l 1659
OTROKA VZAMEM V VARSTVO NA DOM V MURSKI SOBOTI. Telefon: 24-702. M-11685
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
STRAN 18
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
ZAHVALA
Tiho in skromno, kot si živela, si odšla tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine, le večni mir. Ne prikličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina v naših srcih. V 97. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in praprababica
Veronika Glavač
roj. Kar iz Beltinec
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Beltinci, tov. Gustiju Farkašu, za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: otroci z družinami in drugo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa v 65. letu starosti zapustil mož, oče, stari oče in brat
Alojz Mekiš
iz Topolovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala lovskim družinam Cankova, Križevci, Rogašov-ci in rogistom iz M. Sobote ter sodelavcem Mure, tozd Zenski plašči.
Zahvala tudi g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in govorniku LD Cankova.
Topolovci, 14. januarja 1987
Žalujoči: žena Elizabeta, sin Karel, hčerki Marija in Slavica z družinama, tašča in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V dneh, ko prebolevamo bolečino ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedija
Alojza Sračnjeka
iz Jurija
izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam pisno ali ustno izrekli sožalje, dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu in oddelku LBT, podružnica SDK M. Sobota.
V ŽALOSTI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Marija Maučec
roj. Jerebic iz Gančan
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini in vsem, ki so sočustvovali z nami, jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, za sv. maše in v druge dobrodelne namene.
Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Iskrena hvala tudi dr. Carju za dolgoletno zdravljenje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru, pevkam za odpete žalostinke, predstavnici KS Vinkovičevi za poslovilne besede ob odprtem grobu ter DO KG Rakičan — skupne službe za darovani venec.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Že nekaj časa te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni smrti našega dragega brata, strica in botra
Smrt rešila te je bolečine, iztrgala od nas.
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Jožeta Floka
iz Motovilec 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za ganljive poslovilne besede. Posebno zahvala sosedom, ki so nam stali ob strani in nam neizmerno pomagali v najtežjih trenutkih.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
V globoki žalosti: sestre Frančiška, Anica, Rozina in Marija z družinami ter nečaka Joško in Tonek z družino
Agata Poglič
iz Turnišča
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, cerkvenemu ženskemu zboru in oktetu Planike za odpete žalostinke, predstavnici KS Turnišče za poslovilne besede ter vsem od blizu in daleč, ki so se poklonili njenemu spominu.
Turnišče, 21. januarja 1987
Žalujoči: sin Vili, hčerke Neža, Marija in Lojzka z družinami ter vsi, ki so jo imeli radi
Žalujoči: mož Jože, sin Štefan ter hčerki Marjeta in Tončka z družinami
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Koloman Geček iz Cepinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, tov. Zorki, gasilskima društvoma in vsem drugim, ki ste počastili spomin na njega
V SPOMIN
11. januarja je minilo leto, polno žalosti in praznine, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Helena Geček
Hvala vsem, ki se je še spominjate in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Marija z možem Adolfom, vnukinja Jožica in vnukinja Mija z družino
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
ZAHVALA
Tiho in skromno, kot si živel, si odšel tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine, le večni mir. Ne prikličejo te nazaj ne solze, ne bridka bolečina v naših srcih.
V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Koloman Pintarič
iz M. Sobote
Razlagova 14
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrekli sozaije, darovali vence in cvetje. Posebna hvala dr. Alojzu Horvatu, kolektivom ABC Pomurke, tozd Predelava mesa, SNG v Mariboru, Pomurskega sejma iz Gornje Radgone in ZGEP Pomurski tisk, tozd Kartonaža.
Prisrčna hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
ZAHVALA
V teh žalostnih dneh, ko še ne moremo dojeti, da je tako tiho in mirno, brez slovesa, v 93. letu zatisnila svoje trudne oči naša draga mama,., tašča, babica in prababica
Marija Serec
roj. Horvat iz M. Sobote
Med nami je ostala praznina in v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli Več ne bo. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dekanu Poredošu in kaplanu Vinkoviču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki so darovali za maše in v dobrodelne namene.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, 14. januarja 1987
GLOBOKO ŽALUJOČI: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Alojza Simoniča
iz Logarovec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam bili blizu v težkih trenutkih, darovali Iskrena hvala vsem, ki steZu^r^^^
tovarišem, borcem NOV, pev«m^ut^
Posebej se zahvaljujemo Ludviku Nor^	Sh trenutkih
bolnišnice v Murski Soboti, ki so ga tako sKrono ncguv«	*
njegove bolezni.
ŽALUJOČI: ŽENA, HČERKE IN SINOVI Z DRUŽINAMI
Tam, kjer si zdaj, ni cvetov, ni poljan, ‘	ne glasov, ne senc, ni poti nazaj.
Srce ljubeče v grobu spi, nam pa se rosijo oči.
ZAHVALA
15. januarja 1987 nas je v 46. letu starosti nepričakovano, za vedno zapustil naš dragi brat in stric
Janez Vučkič
iz Moravskih Toplic
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih urah priskočili na pomoč, izrekli ustna ali pisna sožalja, darovali vence in cvetje ali prispevali v dobrodelne namene.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali do groba. Prisrčna hvala g. duhovniku, govornikom, pevcem, gasilcem, godbi na pihala in kolektivu Pomurskega tiska, tozd Kartonaža.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sestra Gizela z možem Gezekom, nečaki Geza, Šarika in Erika z družinami ter Olga
STRAN 19
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
v besedi in sliki
Uspela izredna krvodajalska akcija
Občinska organizacija Rdečega križa Gornja Radgona je skupaj z Zavodom za transfuzijo krvi iz Ljubljane prejšnji teden pripravila izredno krvodajalsko akcijo.
Za to sta se organizatorja akcije dogovorila predvsem zaradi pomanjkanja te življenjske tekočine. Akcija je dobro uspela, saj se je je udeležilo čez štiristo krvodajalcev iz Radenec, Apaške doline in Gornje Radgone, omogočili pa so jo tudi osnovna šola,
delovna organizacija Intes in Kmetijski kombinat, tozd Meso-izdelki.
Če drugod govorijo o upadanju števila krvodajalcev, pa v Radgoni ugotavljajo, da jih je letos več, predvsem novih. Tako je bilo v lanskem letu v občini približno 870 krvodajalcev, letos pa jih bo seveda več. Kot običajno bodo tudi letos imeli štirikrat krvodajalsko akcijo v Rakičanu in v avgustu ponovno akcijo za Zavod za transfuzijo krvi, kot je do-
ločeno po sprejetem vrstnem redu krvodajalskih akcij. M. H.
NEDELJSKI REFERENDUM JE USPEL
Odprli novo prodajalno kruha
Vprašanje sodobne prodajalne kruha in peciva v Lendavi se vleče že več kot 10 let. Postavljeni so bili začasni kioski na neprimernih krajih, v glavnem pa se se lahko občani oskrbeli s kruhom in pecivom v treh lendavskih samopostrežnih trgovinah. Problem je rešil Intes, ki je odprl v novi poslovni zgradbi na trgu Ljudske pravice sodoben lokal, v katerem prodajajo vse vrste kruha, peciva in druge slaščičarske izdelke, postrežejo pa vam tudi s kavo, sokovi in mlekom, v bližnji prihodnosti pa bodo ponudili tudi hrenovke in jedi z žara. Za novi In-tesov lokal je značilno, da se v njem ne sme kaditi, tako je to torej edini lokal za nekadilce.	j . p
SELO
Gasilci organizatorji tekmovanja
V nedeljo so delovni gasilci iz Sela pripravili tekmovanje v slalomu in veleslalomu. Ob lepem vremenu je prišlo na tekmovališče petnajst tekmovalcev in precej gledalcev iz Sela in drugih krajev. Tekmovalci so opravili dva teka veleslaloma, nato pa še slalom. V veleslalomu je bil najuspešnejši domačin Franc Molnar iz Sela, drugo mesto je dosegel Karel Karoli iz Prosenjakovce in tretje Marjan Gregorec iz Vučje gomile. V slalomu je bil prvi prav tako Franc Molnar iz Sela, drugi Endre Gonter mlajši iz Murske Sobote in tretji Dejan Toth iz Prosenjakovec. V kombinaciji je prvo mesto pripadlo Francu Molnarju, drugi je bil Endre Gonter in
Letos prvič krajevni praznik
Na nedavni seji predsedstva KK SZDL Beltinci so poleg drugih pomembnih vprašanj obravnavali in sprejeli dopolnjen program dela za letošnje leto in določili nosilce za izvedbo posameznih nalog.
Med pomembnimi nalogami velja omeniti, da bodo v Beltincih prvič proslavili krajevni praznik, na katerem bodo prikazali dosedanje pridobitve — teh ni malo — in nakazali nadaljnji razvoj krajevne skupnosti. O prepotrebni gradnji kulturnega doma v Beltincih je bilo že veliko povedanega, nič pa narejenega, zato so imenovali iniciativni odbor.
V program so uvrstili tudi priprave na volitve samoupravnih organov krajevne skupnosti. O teh pripravah so zastavili dokajšnjo aktivnost predvsem pri evidentiranju. Govorili so tudi o pripravah na razpis referenduma za podaljšanje krajevnega samoprispevka in o ustanovitvi športnega
društva v Beltincih.
A. H.
Nedeljski referendum v vseh petih vaseh Krajevne skupnosti Tešanovci, na katerega so se skrbno pripravljali vse od jeseni, je uspel. Medtem ko so se v Mlajtincih in Lukačevcih odločali le o spremembi namembnosti sredstev iz krajevnega samoprispevka — vključili so napeljavo telefonskega omrežja — pa so v Tešanovcih, v Vučji Gomili in na Suhem Vrhu izglasovali novi krajevni samoprispevek. V vseh treh vaseh bodo največ sredstev porabili za uresničitev nalog na komunalnem področju, za zboljšanje preskrbe z električno energijo, gradnje in obnovitve skupnih vaških objektov ter za sofinanciranje napeljave telefonskega omrežja na območju celotne krajevne skupnosti. Poleg denarnih, so na referendumu sprejeli tudi delovne obveznosti.
Udeležba na nedeljskem referendumu je bila nadvse zadovoljiva, rezultati pa precej različni. Na Suhem Vrhu so za samopri-
spevek glasovali vsi, v Vučji Gomili 90 odstotkov volilcev, v Te-šanovcih 85, v Mlajtincih in Lu-kačevcih pa za spremembo namembnosti sredstev iz samopri-
spevka 93 odstotkov volilcev. Z uresničevanjem nekaterih najnujnejših nalog bodo v tešanov-ski krajevni skupnosti začeli že
zgodaj spomladi.
J. Stolnik
ar'm
tretji Dejan Toth.
B. Tibor
--STRELSTVO--------------------------
ZMAGAL KURONJA
Strelska družina Štefan Kovač iz Turnišče je izvedla družinsko tekmovanje za zlato puščico. Med 18 strelci je zmagal Roman Kuronja s 362 krogi pred Stankom Jerebicem 357 in Darkom Draškovičem 355 krogov.
A. S.
---NAMIZNI TENIS
NOVAK OBČINSKI PRVAK
ZTKO Ljutomer je pripravila občinsko tekmovanje v namiznem tenisu, ki se gaje udeležilo 15 igralcev. Med posamezniki je zmagal Novak (Branoslavci) pred Žuničem in Vargazonom (oba Cven). V dvojicah pa sta zmagala Babič— Novak (Br.) pred Vargazon—Sovič (Cv.) in Ficko—Bežan (Lj.).
V četrtem kolu prve občinske namiznoteniške lige Ljutomer je Cven premagal Branoslavce s 5:4, Kamenščak pa Partizan s 5:3. Vodi Cven s 6 točkami. Sklenjeno pa je bilo tekmovanje v drugi občinski ligi Ljutomer. Zmagal je Cven II s 15 točkami pred ŠSD Cven in Razkrižjem po 6 točk ter Partizanom II brez točke.
Stanko Žunič
Tudi pikrih ni manjkalo
Če primerjamo sedanje število obrtnikov v lendavski občini s številom izpred nekaj let, ugotovimo, da se ukvarja z osebnim delom tačas 260 občanov, kar je več kot kadarkoli doslej. Če pa sem prištejemo še 140 občanov, ki imamo dovoljenja za obrt kot dopolnilno dejavnost — ni jih malo, ki imajo tolikšen promet kot redni obrtniki — potem je stanje seveda še ugodnejše. Pri obrtnikih je zaposlenih 280 delavcev.
Obrtniki lendavske občine, ki so se v nedeljo zbrali na letnem zboru, so pregledali svoje delo v sekcijah obrtnega združenja in pri tem samokritično ugotavljali, da so sicer nekaj delali, vendar bi morali več. Vzrokov za manjšo aktivnost niso iskali (izgovarjanje na prezaposlenost je že izrabljen izgovor), pač pa so sklenili, da bodo zato toliko bolj poprijeli v novem obdobju. Področij je veliko. Tudi na kulturnem bi se lahko poskusili, recimo pevski zbor obrtnikov.
Verjetno ni obrtnika, pa tako tudi v občini Lendava, ki bi bil z
wirtska jetra 15%
as^anurm
MESNA INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA
. JE KEKEC PAŠTETA
doseženim zadovoljen. Obstoje torej težnje po širitvi poslovanja, vendar so za naložbe potrebna velika sredstva. Sedanji bančni pogoji za pridobitev posojila so še vedno nemogoči, kajti najprej je treba dati polog, šele potem dobiš posojilo. Tistim obrtnikom, ki sodelujejo z združenim delom, je nekoliko lažje, jih je pa zelo malo. Sploh pa je za obrtništvo v občini Lendava značilno, da obsega predvsem storitvene dejavnosti, zelo malo pa je proizvodnih. Organizacije združenega dela bi tudi same morale spodbujati ustanavljanje obratovalnic, kjer bi delali zanje. Ker je proizvodna dejavnost v lendavskem obrtništvu šele v povojih, je to še neizrabljena možnost, ki jo je treba zagrabiti čim prej. Večje podjetnosti pa seveda ne sme manjkati tudi obrtnikom in tistim, ki o zasebnem delu šele razmišljajo.
Na zboru obrtnikov v Lendavi pa so načeli tudi hud problem, zlasti starejših obrtnikov, ki nimajo visokega ostanka dohodka in se odpravljajo v pokoj. Po novem si zavarovalnega razreda, od katerega je odvisna višina pokojnine, ne morejo več (kot na pri-. mer lani) izbrati sami, ampak jih vanj uvršča uprava za družbene prihodke na podlagi dohodkov v prejšnjem letu. Boljše bi bilo seveda, če bi si obrtnik sam izbral zavarovalno osnovo in temu ustrezno plačal prispevke.
Hudo breme za obrtnike so tudi boleznine do 45 dni. Če bo sprejet predlog, naj bi obrtniki boleznine za svoje delavce v prihodnje plačevali le enkrat letno do 45 dni, bo to velika olajšava.
Obrtniki pa so se spotaknili tudi ob visoko »članarino« za gospodarsko zbornico, češ da od nje ni kake občutnejše koristi.
Š. Sobočan
NA PREHODU — Hkrati z odprtjem novega mejnega poslopja za carinske organe in mejno milico so na jugoslovansko-madžar-ski meji v Dolgi vasi predali namenu tudi poslovno stavbo sozda Integral. V objektu, ki ga je zgradil lendavski Gradbenik, so trije prostori: GOSTINSKI DEL, kjer med drugim pripravljajo tople prigrizke, MENJALNICA, v kateri prodajajo tudi bencinske bone in ŠPEDICIJA, tu opravljajo vsa dela, ki so nujna za pretok oziroma transport blaga. O upravičenosti te naložbe ne gre podvomiti, saj je bil promet v zadnjih dveh mesecih starega leta izredno velik, v januarju pa nekoliko manjši, to pa je značilno tudi za druge prehode. V tem času se promet z obeh strani meje spet povečuje, vse večji pa je tudi denarni promet v menjalnici. Za gostinski del pa ni treba posebej poudarjati, da je dober. V Golfturistovem tozdu Naravno zdravilišče Lendava so nam povedali, da se je kupna moč turistov z Vzhoda v zadnjem obdobju precej povečala (prinašajo čeke z večjimi vsotami).
Foto: Š. Sobočan


V lanskem letu so v bližini vasi Benica opravili vsa površinska dela pri bodočem rudniku rjavega premoga. Zgradili so dva vhodna jaška, ki ju bodo v letošnjem letu pod zemljo povezali. Pričakovati je, da bodo letos izkopali prve tone premoga. V tem letu bodo uredili elektriko, telefonijo, potrebno pa bi bilo urediti še ceste, saj so do Benice zelo slabe. Na posnetku vhod v jašek novega rudnika. Foto Jani D.
ZIMSKE IGRE
Na letnem občnem zboru športnega društva Kobilje so ugotovili, da so v štiriletnem obdobju dosegli vidne rezultate, saj so se uveljavili na raznih področjih. Sprejeli so program dela in izvolili novo vodstvo. V nedeljo so uspešno izvedli vaške igre na snegu, katerim vsako zimo dajejo poseben pomen. Sodelovali so pionirji, mladinci in vete-
rani.
K. Ščavničar
IGRA IN ŽAGA
Začelo se je pred več kot 30 leti, ko je Jeno (Janez) Oreovec pasel še krave v okolici domačega kraja Virice. Da mu ne bi bil dolgčas, je moral nekaj početi. Pa si je naredil leseno tablo in nanjo namestil tipke ter se >igral< igranje — kot da bi imel v rokah kaj orglam podobnega. Mama ga je nagovarjala, naj se le uči, da bo šel za kantorja v števanovsko cerkev. In to se je potem tudi zares zgodilo.
»Bilo mi je okrog 20 let, ko sem začel igrati v naši cerkvi. Takrat je bil tukaj župnik (>pleba-nuš<) še Markovič, Hrvat po rodu, vendar se je naučil govoriti tudi po naše in vse cerkvene obrede smo imeli samo v slovenščini. Tudi peli smo le slovenske pesmi. Zdaj pa slovensko in vo-
Poleg kantorstva se je do pred nekaj let ukvarjal tudi z živinorejo in sploh s kmetovanjem. Naposled pa se je odločil, da si bo služil kruh še z žaganjem.
»Preden sem vse uredil, sem moral delati dve, tri leta in potrošil sem okrog 250 tisoč forintov. No, dela na žagi je veliko in upam, da se mi bo trud sčasoma poplačal. Največ žagamo domačinom, in sicer les za ostrešje, deske, late in >fosline<. Ker vozijo k nam les tudi iz drugih krajev Madžarske, morajo domačini včasih kar dolgo čakati.«
Zanimalo nas je tudi, kako je z gozdovi v okolici Števanovec in Virice.
»Gozdov je tu okrog veliko, vendar so precej izkoriščeni. Nekoč so se namreč ljudje bali, da
K;
	
Janez (Jeno) Oreovec ima v Števanovcih svojo žago, že več kot 30 let pa tudi igra in poje v števanovski cerkvi, kjer je kantor.
-----BELTINCI--------------------------------------
NA VALENTINOVO PTIČJE GOSTOVANJE Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček Beltinci deluje že 14 let in vključuje 40 članov. V preteklem letu je opravilo vse načrtovane naloge. Uredili so dva klubska prostora, kupili sto kletk, naredili panoje in začeli urejati rezervat za zunanje ptice v Konjš-čeku, kjer so nastavili 13 valilnic. Povezovali so se z osnovnimi šolami v Beltincih, Odrancih in Turnišču. Na teh šolah so pionirji pozimi prizadevno hranili lačne ptice, delali krmilnice in valilnice, ki so zelo pomembne za zunanje ptice. Društvo je organiziralo tekmovanje ptic v Beltincih, kjer jih je bilo razstavljenih 230. Tekmovalo pa je 117 ptic. Največ prvih mest je osvojil gojitelj Černjavič, 10, Maučec 5 in Glavač 2 ter Zadravec, Krauthaker in Slavic po eno prvo mesto.
Udeležili so se republiške in državne razstave v Zagorju in dobili 10 medalj. Od tega Černjavič 8 in Maučec 2. Sodelovali so tudi na razstavi malih živali v Ljutomeru.
Društvo bo 14. februarja ob 15. uri priredilo ptičje gostiivanje — valentinovanje (to je dan, ko se ptički ženijo) v Beltincih v stari
šoli, kjer bo kulturni program z gostovanjem.
Ivo Maučec
grško. Ljudje so tako želeli, ko je prišel novi župnik. Jaz moram gledati, da nagodim enim in drugim.«
Kmalu se je Janez iz Virice preselil v Števanovce, kjer so si zgradili novo hišo v neposredni bližini cerkve. Tako ni bilo več težav z vožnjo, saj je bilo pozimi, ko je zapadel sneg, večkrat težko priti iz Virice v Števanovce. Zdaj je to že drugače.

jim bo država vzela gozdove, pa so posekali veliko dobrega lesa. Dandanes tako že težko najdete bor, ki bi imel okrog 8 metrov dolgo steblo. Čez leta bo mogoče kaj drugače. Gozdovi so še vedno ostali v zasebni lasti.«
Kadar torej Janez ne igra in poje v cerkvi, mu doma poje žaga-
Jože Graj
Strelci za naslov prvaka
Pred nekaj dnevi se je v Lendavi začelo letošnje občinsko strelsko prvenstvo. Kot vsako leto se bodo strelske družine pomerile za naslov prvaka, ki bo občinsko strelstvo predstavljal na območnih in republiških tekmovanjih. Prvi rezultati tekmovanja so pokazali, da ima lendavska družina dobre strelce. V tekmovanju s strelci Gorenja Varstroj je bil najboljši Ferenc Gybrkoš s 335 krogi pred Tomažem Kosijem s 328 krogi. Najboljši strelec ekipe Gorenje Varstroj je bil Alojz Zver s 311 krogi-	Jani D.
STRAN 20
VESTNIK, 5. FEBRUARJA 1987
KULTURNI
VESTNIKOVA PRILOGA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 1987
VALERIJA PERGER
DAROVANJA
če so sokovi tvojih pretvarjanj hladilo mojim nemirom mirnim če mrmranje vesolja reže brazde v najino laž
če v vsakem dajanju sebe najdeš moj odblesk
potem ostani
x
nebeškost njenega dvoma me včasih skeli —
in te poljubim
za njene motne noči
za objeme hreščečih besed za trpko oranžno sled tišine
in vdanosti
v gladkosti tvojih dotikov razcveta moje voljno telo
neizrekljivo
ljubezen
IZ VSEBINE:
Janez Balažič: OB ROB LIKOVNEMU DOGAJANJU V POMURJU	str. 2
Irena Šavel: SODOBNA STALNA RAZSTAVA V VZGOJNI IN KULTURNI VLOGI MUZEJA str. 3 Brigita Bavčar: DNEVOVINA — INTERVJU S FERIJEM Lainščkom	.	str. 4
Milan Vincetič: BILJARD	str. 6
Ludvik Sočič: ZALOŽNIŠTVO IN DOMAČA KNJIŽEVNOST	str. 7
Branko Žunec: DISNEY JE KRIV ZA ZVITOREPCA, TRDONJO IN LAKOTNIKA -srečanje z Mikijem Mustrom	str. 8—9
Tomaž Kuhar: ZBOROVODJA O ZBOROVSTVU Z OBČUTKOM	str. 10
Franc Kuzmič: TUDI KINEMATOGRAFIJA MORA OPRAVLJATI KULTURNO POSLANSTVO str. 11 IZ USTVARJALNOSTI MLADIH LITERATOV POMURSKIH SREDNJIH ŠOL	str. 12-13
Franc Obal: LIKOVNO ŽIVLJENJE MED VOJNAMA V PREKMURJU	str. 14
VŽIGALICE NA JEZIKU - DOGODEK V MESTU MURSKA SOBOTA	str. 16
VESTNIKOVO PRILOGO UREDILA BRIGITA BAVČAR, LEKTORIRALA NEVENKA EMRI IN MARJAN MAUČEC, GRAFIČNO OBLIKOVAL ENDRE GONTER
ZDENKO HUZJAN: OZEMLJITEV, 1986, olje/platno, 250 x 155.
KULTURNI ODSEVI 2
Ob rob likovnemu dogajanju v
Pesniku Francetu posvečen slovenski kulturni praznik je gotovo dan, ko se ob spominu nanj podeljujejo nagrade, reka-pitulirajo zasluge za kulturo; ob tem pa dobivajo včerajšnji umetniški dogodki osladen, patetičen prizvok.
Kulturna podoba, ki jo moramo slej ko prej sestaviti na podlagi ustvarjalnih .dosežkov, predstavlja identiteto okolja, v katerem umetnik živi in ustvarja. Z ustreznimi zapisi, ki naj le-to zdajšnjo kulturno podobo predstavijo v objektivnih merilih, pomeni razčistiti tudi nekatere relacije, ki posredno vplivajo na ustvarjalno ozračje.
Če primerjamo vlogo umetnosti znotraj majhnega kulturnega okolja, kakršno je pomursko, ne kaže spregledati dejstva, da smo še vendarle na poziciji — s strani osrednjega slovenskega kulturnega prostora — province, in je zato vsakršen poskus prispevka k živahnejšemu umetnostnemu utripu našega prostora več kot dobrodošel. Danes lahko govorimo o pomurskem ustvarjalnem prostoru, o ustvarjalni razgibanosti, ki prerašča lokalne meje ter so umetniški opusi njihovih akterjev sooblikovalci celostne produkcije in njih kakovost primerljiva tudi z vrhunskimi umetniškimi stvaritvami. Pri tem ne gre zanemarjati nobene od umetnostnih zvrsti, saj bi to pomenilo posamezno iztrgati iz kompleksne podobe ustvarjalnosti. Kreativni, ustvarjalni duh izbira različna sredstva za umetniško izražanje, zato so različne panoge med sabo nujno v soodvisnosti in se ne izključujejo. Ob likovnem dogajanju, ki mu v nadaljevanju namenjam več vrstic, ima.v kulturni podobi Pomurja svoje enakovredno mesto tudi ustvarjalnost književnikov in gledališčnikov, žal pa v mnogo manjšerti obsegu glasbenikov.
V oblikovanju vsakdanje podobe umetnostnega življenja imajo pomembno vlogo tudi sredstva javnega obveščanja, kajti prek njih prihaja do predstavitev, ocen ter ne nazadnje, tudi do predstavitev umetniških stvaritev. Ob sicer — za naše okolje zadovoljivem poročanju o likovni ustvarjalnosti pogrešamo kri-tičnejšo noto vrednotenja. Prav gotovo vsako kritično — kajpada pa tudi strokovno in etično utemeljeno — pisanje popularizira likovno umetnost, daje globalne smernice ter umešča delo ustvarjalcev v neki kakovostni razred v sodobni umetnosti nasploh. Na polju kritike obstaja velika praznina, predvsem pa jih pogrešamo v osrednjih slovenskih medijih ter tako delamo veliko škodo
ustvarjalcem, ki brez zadrege prenesejo primerjavo z marsikaterim »etabliranim« umetnikom.
Ocena o sedanjem likovnem trenutku v Pomurju nikakor ne more mimo orisa razstavišč, katerih razstavna politika je izredno toga, kljub dejstvu, da je prav na tem področju možnosti največ ter so alternativne rešitve absolutno v domeni omenjenih kadrov. V upravnem smislu pose-fdujejo razstavne prostore občinski centri, zategadelj pa imajo priložnost za razgibane likovne manifestacije. In vendarle, če si ogledamo posamezne »centre«, stanje še zdaleč ni ustrezno možnostim!
Lendava, na primer, ne premore — razen likovne kolonije — kakšne kakovostnejše likovne pred
Marjan Gumilar: brez naslova, 1986, olje/platno, 120 x 150
stavitve, navkljub nemajhnemu številu ustvarjalcev, ki so bodisi tu doma bodisi vezani na njo. Podobno velja za Ljutomer: brez ustreznega kadra, torej tudi brez premišljene razstavne politike.
Ne moremo biti zadovoljni zgolj z nekaterimi občasnimi razstavami, ki so že itak preveč lokalno zaznamovane. Klavrno stanje v radgonski občini (da ne govorim o tem, da mesto ne premore razstavišča) blažijo razstave, ki jih pripravlja Radenska v hotelu Radin. Prostor, namenjen za likovne prireditve, sicer ni najbolj prikladen za dobre postavitve, vendar pa zadovoljiv, v kolikor je funkcija razstav tu v prid turistične ponudbe.
Med vsemi pomurskimi občinami je Murska Sobota po številu razstav pred drugimi. Galerija KC Miško Kranjec, ki deluje po utečenih tirnicah, je v lanskem letu pripravila nekatere zanimive razstave; tu mislimo na izredno zbirko konkretne umetnosti ko-lekcionarja Gomringerja, Panno-nio 86 ter na nekatere celostne predstavitve opusov domačih likovnikov v majhnem prostoru galerije. Upajmo, da bodo letošnji bienale male plastike ter dru
ge predstavitve vzdržale kakovostno raven lanskih razstav.
Poleg soboške »uradne« galerije pridobiva z namero, predstaviti likovno produkcijo mladih — na pomenu občasen razstavni prostor v okviru Kluba mladih. V dveh letih se je zvrstilo nekaj razstav, s katerimi smo želeli predstaviti zanimive poskuse mladih likovnikov. Tako si letos — v okviru Pufa — obetamo zanimiv projekt, ob tem pa tudi nekaj samostojnih razstav. Skratka, vsa prizadevanja bomo vložili v to, da bo likovna ponudba kakovostnejša in radikalnejša.
Res je, da imajo navkljub majhnemu številu razstavišč — s tem pa tudi konkretnih možnosti za predstavitve umetniških del — inštitucije izredno velik vpliv na oblikovanje podobe likovnega življenja, zaradi česar je zelo pomembno, kakšna je njihova razstavna politika. V vsakem primeru bi morala potekati vzporedno s sodobno likovno produkcijo tistih okolij, ki so v slovenskem merilu najmočnejša, hkrati pa tudi zagotoviti neprestano navzočnost pomurskih umetnikov po razstaviščih zunaj Pomurja.
Vendarle, mimo vsega tega tečejo pota umetnosti in ustvarjalnega dela — in to pušča za sabo neizbrisno sled prostoru nastanka in času prihodnjega časa. Sodobna likovna produkcija, vezana — tako ali drugače — na izoblikovani termin »pomurska«, bi zahtevala celostno oceno in natančnejši oris položaja ter vlogo v kontekstu širšega kulturnega prostora.
V tem trenutku lahko govorimo o izredno pestri likovni ustvarjalnosti v pomurskem prostoru. Ta poteka na več ravneh, kajpak kakovostnih. Če se zaustavimo ob amaterski likovni ustvarjalnosti, lahko hitro ugotovimo, da bistvenega premika — vsaj pri večini — ni. Se vedno je kopica slikarjev, ki preveč pobožno sledijo formalno neizrazitim upodobitvam »a la« Karel Jakob. Bolj sveže delujejo dela nekaterih mlajših amaterjev, saj je v njihovih delih zaznavna želja po formalno zahtevnejših formulah upodabljanja.
Na neko vmesno stopnjo — glede na ustvarjeno — bi lahko umestili dela likovnikov, delujočih v okviru Grupe 676, ter opuse nekaterih umetniških oblikovalcev ter fotografov. Kljub različnostim v slogovnem pogledu bi med njihovimi deli lahko našli tudi taka, ki presegajo znamko provincialno obarvanega dela. Globalno bi lahko ocenili njihova dela kot poskuse iskanja likovno zahtevnejših vsebin, artističnih manirizmov, katerih učinek
Pomurju
naj bo čim bolj umetniški. Zanimivo je, da so s svojim delom blizu širokemu krogu ljubiteljev likovne umetnosti; pravzaprav mikavno vprašanje, ki bi zahtevalo tehtnejši premislek in seveda analizo.
V samem vrhu umetniške produkcije, če vzamemo za merilo raven dela nekaterih že afirmiranih, pa tudi občtajočih mladih slikarjev, je danes gotovo prelomni trenutek za radikalnejši nastop zunaj pomurskega prostora. Profilirane umetniške osebnosti, kot sb slikarji Franc Mesarič, Nikolaj Beer, Zdenko Huzjan, Lojze Logar in Štefan Galič, se že dolgo uvrščajo med vidnejše slovenske umetnike.
Vsak, z že izoblikovanim slikarskim programom, predstavlja različnosti likovnih altemacij, analognih prostoru nastanka. V teh diferenciranostih lahko najdemo nekatere vzporednice, ki jih do neke meje povezujejo; kajpak, po temeljiti analizi elementov formalno različnih slikarskih izrazov posameznega umetnika bi se lahko dokopali do oprijemljivejšega rezultata — zaenkrat pa to ostaja odprto vprašanje..
Ob teh pa se čedalje bolj kaže izreden ustvarjalni potencial v rodu mladih slikarjev. Formalno potrdilo med temi gotovo zaslužijo Ignac Meden, Zlatko Gnezda, Jože Denko, Marjan Gumilar in Sandi Červek. Nedvomno se bo tem pridružil še Mirko Raj-nar. Kadarkoli želimo najti povezavo med temi, slej ko prej ved-. no naletimo na zanimive vzporednice tudi s starejšo — zgoraj omenjeno — generacijo pomurskih slikarjev. Tu nikakor ne gre za istovetne oblikovne rezultate, marveč za izkazane duhovne razsežnosti ter prepričljiv umetniški naboj, ki je v veliki meri povezan s prostorom nastanka — ta pa je tudi neizmerni vir kreativnega duha ustvarjalcev.
Ob koncu zapisa bi vseeno veljalo opozoriti na pereč problem eksistence ustvarjalcev. Prepričan sem, da so tudi tu možnosti in oblike, na žalost, neizčrpane. Če je že tako ali tako družba mačehovska do kulture, velja poiskati sleherno priložnost za tržno angažiranost galerij in inštitucij: vendarle ne ob pričakovanju miloščine, marveč z akcijami, ki bodo zagotavljale kakovostnejše osnove za ustvarjalno delo. Pričakujoč v letošnjem letu predvsem polno umetniških doživetij, se bo morda na leta dan kazala ustvarjalna bera v bolj dorečeni podobi, namreč taki, ki nam ne bo dovoljevala iskati vzrokov in smernic za izboljšanje kulturne ponudbe, ampak nam bo narekovala razmišljanje o bogastvu umetniške govorice.
Janez Balažič
-------------KULTURNI ODSEVI 3---
Sodobna stalna razstava v vzgojni in kulturni vlogi muzeja
Najvažnejša muzejska dejavnost je prav gotovo vzgojno-izo-braževalno delo, ki je povezano s stalno muzejsko razstavo. Že dalj časa se je med delavci Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti porajala misel po izboljšanju sedanje stalne razstave z modernim zgodovinskim pristopom, pri čemer naj bi bil poudarek delu in življenju ljudi od prazgodovine do danes v pokrajini na obeh straneh Mure. Ob takšnem razstavnem konceptu se bo lahko uveljavila in razbohotila specifična muzejska govorica. Vsekakor pa je za obstoj in napredek muzeja pomembno, da pridobi dodatne razstavne prostore, saj še s sedanjimi 670 m2 razstavne površine uvršča med najmanjše v Sloveniji. Med drugim pa je primemo velika razstavna površina (v povprečju naj bi bila 2000 m2) tudi eden izmed pogojev, da bo naš muzej splošen, nosilec matičnosti strokovnega in delovnega povezovanja muzejev in usklajevanja programov muzejske dejavnosti v občinah. Poleg tega pa je muzej brez zadovoljivih razstavnih prostorov kot brez besede ali glasu, vzgojno in izobraževalno delo pa več kot okrnjeno. Priložnost za pridobitev novih razstavnih prostorov se nam namreč ponuja prav sedaj, je enkratna in neponovljiva, in če jo izgubimo, za vselej izgubimo tudi možnost nadaljnjega razvoja našega muzeja. Gozdno gospodarstvo, ki ima del prostorov v drugem nadstropju gradu, se bo letos izselilo. Prostori so sicer v slabem stanju in potrebni takojšnje ureditve, saj bodo drugače propadli. Zaradi zanimive baročne grajske arhitekture in stropne štukature bodo po sanaciji in preureditvi lepi razstavni prostori, namenjeni stalni novejši zgodovinski zbirki. Z vsako drugo namembnostjo pa bi svojo arhitekturno vrednost prav gotovo precej izgubili. Več kot v nebo vpijoča pa je želja našega muzeja, urediti oddelek novejše zgodovine in narodno osvobodilnega boja v primernih večjih prostorih in na primeren način predstaviti gradivo iz tega obdobja.
Šestnajst let je namreč minilo od takrat, ko je bila v dveh razstavnih prostorih soboškega muzeja postavljena stalna zbirka narodnoosvobodilnega boja in je, razen delne preureditve leta 1984, še vedno na ogled v enaki podobi. Da je žalostna in da ne ustreza več nobenim normam o primerni, kaj šele sodobni postavitvi, nam pove obisk vsakega večjega slovenskega kraja, ki ima svojo stalno muzejsko zbirko. Leta 1983 je bil v Pokrajinskem muzeju nastavljen kustos—zgodovinar, ki naj bi se ukvarjal z obdobjem novejše zgodovine. Z njegovim prihodom se je začelo sistematično urejanje hranjenega in zbiranje novega muzejskega
gradiva. Zbrano gradivo nam kaže svojevrstno zgodovinsko pot, ki jo je prehodila pokrajina ob Muri in ki je dala temu koščku slovenske zemlje pečat izvirnosti, enkratnosti in posebne zanimivosti. Bogata preteklost ne more in ne sme biti dostopna le muzejskim delavcem. Spoznal naj bi jo sleherni obiskovalec. Bogate dediščine, ki so nam jo zapustili predniki, se nam ni treba sramovati, s ponosom jo lahko pokažemo svetu. Kot velja to za vsa tisočletja in stoletja nazaj, tako velja to tudi za novejšo zgodovino. Nikjer v Sloveniji niso bila po prvi svetovni vojni kot ravno v Prekmurju tako burna prevratna leta, malokje je bilo tako živo kmečko-delavsko gibanje v stari Jugoslaviji. Madžarska okupacija, posebnosti narodnoosvobodilnega gibanja in večmesečno zadrževanje Rdeče armade je dalo pokrajini poseben zgodovinski pečat.
Detajl portala soboškega gradu.
Foto: Lado Klar
Dolgoletno pomanjkanje kadrov, strokovnih in tehničnih, predvsem pa pomanjkanje prostorov je povzročilo to, da v našem muzeju, čeprav nosi naziv pokrajinskega in splošnega, ni zastopano in razstavljeno obdobje od 10. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Pomanjkanje prostorov je povzročilo, da je velik del bogate zbirke eksponatov shranjen v depojih in jih oči obiskovalcev nikoli ne vidijo. Postavitve v razstavnih prostorih pa so iz istega razloga natrpane, nesistematične, kronološko pomešane in zato upravičeno deležne kritik.
Seveda pa nas je pri konceptu nove razporeditve in ureditve nove stalne zgodovinske zbirke in ureditve stalne galerijske zbirke spremljala misel, da muzejska stalna razstava naj ne bi bila zgolj razstava predmetov, ki so shranjeni v muzeju, ampak naj bi bila manifestacija notranjega ra
ziskovalnega dela, namenjena širšemu občinstvu. Zavzemala naj bi pomembno mesto v splošni kulturni vzgoji. Smotrna muzejska razstava naj bi bila takšna, da bi približala strokovne ugotovitve na razumljiv in privlačen način čim širšemu krogu obiskovalcev. Seznanila naj bi jih s kulturno zgodovinskim dogajanjem naše pokrajine in to povezala z zgodovinsko podobo širšega prostora. Rekonstruirala naj bi življenje in delo ljudi z našega območja, posredovala naj bi številnejše podatke o socialnih in gospodarskih razmerah, o materialni in duhovni kulturi ljudi. Razstava naj bi upoštevala estetsko vrednoto vsakega razstavljenega predmeta in ga dodatno oživila z uporabo vode, zemlje, peska, kamna. Risbe večjih dimenzij naj bi ilustrirale funkcijo slehernega predmeta, saj bo s tem izražena njegova vizualna identiteta. Prav tako pa naj bi razstavo spremljala umetniška atmosfera, da bo lahko obiskovalec ne samo spoznaval zgodovinska dogajanja, ampak jih podoživljal in občutil.
Pri postavljanju razstav namreč radi pozabljamo, da večina predmetov ne govori samo zase, tudi estetske vrednosti nimajo vselej. Pri tem ne mislimo dovolj na obiskovalce, ki zaradi preobremenjenosti življenjskega ritma v modernem vsakdanu nimajo časa za poglabljanje splošne izobrazbe. Pri tem si moramo pomagati z vsemi sredstvi, ki nam jih omogoča današnje znanje, in razstavo v čim mikavnejši obliki predstaviti čim širšemu krogu ljudi, da bi razširila kulturno obzorje. Začela pa naj bi prav pri šolski mladini, saj so stiki med šolo in muzejsko ustanovo naša skupna šibka točka. Šolski program ne vključuje dovolj obiska muzejev in galerij, oziroma je to prepuščeno pobudi posameznega pedagoga. Muzej pa si vse premalo prizadeva, da bi tudi sam poskrbel za večji šolski obisk.
Muzejske stalne razstave so danes nepogrešljivi sestavni del kulture posameznega naroda. Eden izmed vzrokov je že dejstvo, da se želi vsak narod čim bolje seznaniti s svojimi globljimi koreninami in črpati nove spodbude iz nekdanjih funkcij svojega prostora. Zato je razumljivo, da so muzejski eksponati sestavina naše indetitete, del naše zgodovine in omike in jih spričo tega moramo vključevati v naš obogaten vsakdan. Žal pa je pri vsem tem res, da se kot posamezniki kaj malo zanimamo za svojo zgodovino, zdi se, da tudi nimamo prevelikega spoštovanja do lastne tradicije in njenega ohranjanja. Morebiti bo dobra novejša in sodobnejša muzejska razstava pripomogla h globlji kulturni in narodni zavesti?
Irena Šavel
KULTURNI ODSEVI 4
INTERVJU S FERIJEM LAINŠČKOM
DNEVOVINA
Pri Pomurski založbi bo predvidoma v tem mesecu (ob sodelovanju Cankarjeve založbe) izšla pesniška zbirka Dnevovina, ki jo avtor imenuje tudi pesmi o ledeni noči v slovenski vasi. Ob izidu smo pesnika Ferija Lainščaka, ki živi in dela v Murski Soboti, zaprosili za pogovor.
»V času, ko eni pišejo bele knjige, drugi rdeče, tretji — tisti, ki uporabljajo samo brezlesni papir — zelene, bo ta moja knjiga črna. Temu bo čisto zares tako, kajti črn bo ovitek, črne bodo strani v knjigi, črne bodo navsezadnje tudi pesmi.
Je pač res, da smo v teh naših osemdesetih, v času, ki ga živimo prav prekleto zatiščani k tlom, kar se seveda na tej moji generaciji še kako kaže. Pesniška zbirka je zame intimno dejanje, ki se v pretežni meri ozira navznoter in se le nerada spogleduje z refleksijo. Lahko bi jo imenoval kar zadušnica za nekaterimi mojimi prijatelji, ali morda naricanje v imenu te moje, že omenjene generacije. Tako je v njej recimo nagovor pokojnega Marka Pavčka, pa prav tako pokojnega Boštjana Seliškarja, avtorja znamenitih novel Taksist in Tanki so na meji. Pa pesem, posvečena S. P. Drinskemu, pesniku iz Beograda, ki je doživel usodo, o kateri zdaj ne bi veljalo govoriti; ali če omenim še Ljiljano Nuo, ki sicer ni pisala poezije, je pa njeno življenlje, prepričan sem, ena sama pesem. Dovolj jo je poznati, razumeti njeno usodo albanske potomke ... Skratka, gre za nagovarjanje ljudi in stvari, ki sem jih imel rad in ki jih imam rad, in to v tistem dobesednem smislu, ko se je ljubezen pripravljena tudi žrtvovati.
Poleg tega so omenjene pesmi nastajale tudi iz spoznanja, da plat zvona nikoli ne bije v prazno. Če ne drugega, bodo zanamci lahko vsaj delno izvedeli, v kakšnem času smo živeli. Morda bodo prav zaradi tega laže razumeli nekatera naša dejanja, prepoznavali vzroke za številne nesmisle teh izpraznjenih osemdesetih let. Zdi se mi namreč, da zgodovinarji pišejo zgolj zgodovino, pesniki pa neko notranjo resnico določenega časa.«
Prav tako pa je v teh zimskih večerih aktualno tudi Lainščakovo sodelovanje pri nastajanju nove gledališke igre Vžigalice na jeziku, ki jo v režiji Duše Škof pripravljajo soboški gledališčniki kuda Štefan Kovač. Kot literarna predloga ji je bilo Gi-deovo delo. Kolikšen je tvoj delež pri njej in kakšna je izkušnja Totovih?
»Nerad rečem, da gre zgolj za dramatizacijo te novele — to je
novela Slabo uklenjeni Prometej. Zamislil sem si postopek, skozi katerega se lahko iz novele naredi drama, oziroma uporabna predloga, katere nadgradnjo bo opravila režiserka. Med to predelavo pa so me prešinili še številni novi momenti, tako da je Gideo-vo delo pravzaprav zadobilo novo oz. povsem drugačno poanto.
Če kaj, mi je pri tem všeč, da je bilo mogoče junake prevesti v naš čas in jih zastrupiti s čisto socialističnimi vrednotami. Kakšni so rezultati te modifikacije, bo, upam, videti na odru.«
Pri Totovih pa je šlo za prenos v naše okolje?
»No, tam sem sodeloval povsem marginalno, bi rekel. Slovensko besedilo je bilo treba prevesti, ali bolje: prenesti v prekmurščino. To se mi je zdelo dokaj zanimivo, dramaturško funkcionalno. Mislim, da je s tem predstava resnično pridobila.
Morda obžalujem le to, daje ekipa zavrnila mojo drobceno provokacijo, namreč, da bi vojaška oseba v igrici govorila v srbohrvaščini.«
Če ostaneva pri avtorstvu, pa bo zanimivo zvedeti, zakaj avtor uporablja poteze, kot so potvorba imena? Naj vprašam kar naravnost: Gre za sodobno kmečko povest Dušanke Lainšček: Cirku-sanar, ki je izšla pri založbi Kmečki glas.
»Kot prvo: to ni besedilo, zaradi katerega bi imela slovenska literarna zgodovina kadarkoli probleme, kajti ni ne vem kako prepričljiv, niti umetniško dovršen. Je pa pri tem nekaj drugega: morda je narobe, da sem besedilo, ko so v Vestniku izhajali odlomki, podpisal s svojim imenom. Se pravi, da sem ženi vzel avtorstvo. Sploh pa se mi zdi to iskanje avtorstva pikolovsko in nevredno besed. Dejstvo je namreč, da je knjiga izšla pod Du-šankinim imenom zato, ker je nastala na podlagi njenega teksta, ki gaje napisala še v srednji šoli.
Jaz sem to njeno gradivo pripravil za natis, kar je razvidno tudi iz kolofona knjige. To je znana in pohvale vredna praksa založbe Kmečki glas, da s posredovanjem profesionalcev, omogoči natis tekstov, ki so po tematiki zanimivi, niso pa jezikovno in stilno dodelani.«
Kaj pa je sedaj v delu?
»Pripravljam roman z naslovom Razpočnica, ki bo izšel pri Pomurski založbi nekje v oktobru letos. Podnaslov te proze bo verjetno Poročilo o bengalični slepoti. Smo spet pri tematiki te moje zbirke pesmi, le da se tu poglabljam s pomočjo romaneskne strukture, ki seveda omo
FERI LAINSCEK
goča konkretnejše prijeme. Gre za paralelni zgodbi mladega slikarja iz generacije 59 in pianistke iz časa druge svetovne vojne.
Slikar po prvj samostojni razstavi doživi tisti dobro znani šok, oziroma se znajde v brezodmev-nem prostoru sodobne družbe.
To ga vodi od razsula družine, zapletov z organi pregona, pomisli na terorizem v čarobni svet fikcije. Prav na tej ravni pa se srečuje z usodo ženske, umetnice, ki jo vojni čas prižene v hišo veselja, kjer pač služi najprej enim, potem drugim, belim, nato rdečim. Iz iluzije, da bo nekoč koncertirala v samem Berlinu, mora v realnost realnega socializma. Če bi hotel pojasniti gonilno idejo romana, bi seveda moral izdati razplet.«
To naj torej ostane skrivnost do izida. Usoda ženske iz napovedanega romana pa seveda asociira na Razo, na besedilo, ki si je prislužilo mesto med uspešnicami ne le v pokrajini ob Muri, ampak odmeva tudi drugod, in je ta pogovor tudi priložnost za (sicer nekoliko zapoznele) čestitke zanj.
»Hvala. Za Razo dejansko rad sprejemam čestitke, ker tudi sam čutim, da mi je v tem besedilu uspelo izpeti marsikaj, vsaj kar zadeva to možnost projiciranja v ženski lik. Seveda o tem največ
pove Raza sama. Da se ta tematika razprostira v roman, ki ga pišem, je razberljivo že iz naslovov, pač Raza — Razpočnica. Čas Raze se v razpočnici razpira v moj čas. Seveda pa so vse to lahko le moje racionalne razlage, najslajše je tisto, kar se zapiše, ne da bi bilo tudi meni povsem dojemljivo. Dejstvo pa je, da lahko prav skozi odnos moški-žen-
ska povem veliko. Četudi moram, morda ob izidu Razpočnice pričakovati razburjenje varuhov morale, se tega besedila veselim prav in tudi zaradi tega. Pravijo sicer, da je iskanje odrešitve v čutnosti (v literaturi, seveda) posledica nepristajanja na žanrski obrazec, toda moji junaki so tako in tako zmeraj hodili po robu.«
Morda bo ob vsem tem preskok dokaj presenetljiv, toda pozabila sva omeniti tvojo zbirko pesmi za otroke, ki bo izšla pri Mladinski knjigi.
»Da, zbirka pesmic z naslovom Cicibanija je že v tiskarni, in upam, da bo kmalu tudi na knjižnih policah. V njej so zbrane pesmi, ki sem jih objavljal v Cicibanu, Kurirčku ter v programih radia Ljubljana in Trst A.
Če se mi ob tej Razpočnici vsiljuje misel Williama Hazlitta —-Človek je edino bitje, ki se smeje in joče; zakaj edino bitje je, ki pozna razliko med tem, kaj stvari so in kaj bi morale biti — potem je seveda pisanje za otroke ta druga polovica, je ta radoživost, je smeh, ki ga v večini primerov odrasli še nismo skvarili. Kajti: vse te teme mojih del za odrasle so mi pravzaprav v breme. Naravnost alergičen sem, da junaki v njih zmeraj znova ugotavljajo, da je odrešitev v norosti. Jaz bi jim želel, da bi lahko ozdraveli.
---------------------------KULTURNI ODSEVI 5
ali pesmi o ledeni noči v slovenski vasi
Da se jim ne bi že nekje na poti iz otroštva zgodilo nekaj usodnega. Prav opravičujem se zdaj tem otrokom, za katere tako rad pišem in upam, da tega intervjuja ne bodo nikoli prebrali, toda zdi se mi, da prav skozi to optiko lahko pojasnim neko drugo relacijo. Namreč, zgodilo se mi je, da je prav ob ob srečavanju s to otroško pristnostjo, in ranljivostjo obenem, nastala predloga za tv scenarij, ki bo v režiji Matjaža Klopčiča uresničen še letos v dramski produkciji Tv Ljubljana. Tega ne omenjam zaradi navedenega dejstva, tAnveč da bi pojasnil tematski sklop Drevovi-ne in Razpočnice. Scenarij, ki ga je sicer finaliziral Matjaž Klopčič, meni samemu razkriva, da že ves čas zajemam iz tistega razkoraka med otroško pripravljenostjo na življenje, če seveda temu pogojno tako rečem, in tisto usodno nemočjo — izživeti te sanje. Seveda literatura ni terapija, vsaj v tem smislu ne, dano ji je, da ugotavlja stanje, da posreduje vizije, veliko je tudi že, če nekoga na nekaj opozarja ...«
Pred koncem najinega druženja pa naj skleneva s
prehodom z ustvarjalnih na realna tla bivanja in zlorabo tega pogovora z vprašanjem za izkašljavo; kaj pomeni »svobodnjakovo« sodelovanje oziroma članska navzočnost v odboru za knjigo in knjižničarstvo pri občinski kulturni skupnosti? Kakšna je ob pisanju tovrstna življenjska praksa?
»Vprašanje je konkretno in zahteva tak odgovor. Dejstvo je, da sem član tega odbora, da sem šel na nekaj sestankov. Je že tako, da se človek hote ali nehote, tega si pravzaprav ne vem razložiti, vključuje v javno življenje. To so sicer na pogled drobne stvari. Nekdo, ki gleda zelo od strani, bi težko razumel.
Toda jaz k sreči mislim, da so tudi v tem okolju še ljudje, ki se jim za nekaj gre. So v industriji, so v kmetijstvu, so sociologi in ekologi, so navsezadnje tudi urbanisti, urbanisti v dobesednem in »urbanisti« v prenesenem pomenu, ki vlagajo svoje upe in moči za tisto frazo, ki se ji reče »boljši jutri«. Verujem v inteligenco, ki se k sreči vse bolj mno
žično vrača, in kakor si prizadevajo oni, si skušam tudi sam, vsaj kar zadeva kulturo in kulturno politiko. Za kaj se mi recimo gre. Da bi Sobota, kot območno središče, lahko organizirala in podpirala lutkovno dejavnost ali celo gledališče; to bi moral razumeti in si želeti vsak, ki mu vzgoja lastnega otroka ni piš’me v uh.
Da bi se gledališka dejavnost nasploh lahko razmahnila tudi materialno, da ne bi tu posamični amaterski uspehi zmeraj ostajali brez stalnosti. Da bi recimo končno izposlovali kulturniško revijo, ki bi označevala ta duhovni prostor, mu dovoljevala tehten in poglobljen razmislek. Da to ni potrebno, me ne bo nikoli in nikdar nihče prepričal, kajti zavedati se moramo, da lahko le to resnično podhranjuje identiteto teh ljudi in tega prostora. Sicer pa, kaj bi še našteval. O tem se veliko govori, a žal ne tudi tam, kjer bi se moralo.
Rekel sem, da bom konkreten. Če sva torej pri tem nesrečnem odboru. Res sem poskušal zastaviti besedo, vendar sem kmalu prišel do spoznanja, da je vse
eno, če odbor je ali ne, ker je dejstvo, da nima nobene moči in resničnega vpliva. Je le člen v verigi zavožene kulturne politike, ki jo na eni strani spodjeda inšti-tucionalna zaplankanost, na drugi strani pa zastareli način socialistične kulturne politike, ki se, predvsem prek ZKO, želi oplajati na množičnosti. Le-ta je seveda nenaklonjena kakoršnemu koli elitnemu in vrhunskemu snovanju, na drugi strani pa se zapleta kot stonoga in seveda ne more izoblikovati kakovostnega programa.
Ob kulturni ponudbi, ki jo premoremo, povsem razumem združeno delo, da le stežka primakne tisti odstotek za kulturo. Ne razumem pa tega istega združenega dela, da pri vseh mehanizmih samoupravljanja ne more, noče ali ne ve apelirati in zahtevati kakovostne spremembe. Seveda, delež krivde je tudi v teh, že tolikokrat omenjanih odborih. Toda, krivdo bi lahko naprtili še marsikomu. Če pa komu le ne gre v ušesa, jo pač imenujmo — odgovornost.
Brigita Bavčar
O NESREČNEM ŽIVLJENJU VIKTORJA KATANJSKEGA
0 nenavadni smrti pijanega očeta
Zjutraj in zvečer je navijalo uro; prepogibalo in maličilo jo je med koščenimi črnimi prsti, da ni bila nikoli, kakor so ponavadi ure na mizah, stenah ali v stolpu, ampak je bila zmeraj nekako čudno obrnjena, da ji nisi videl obraza, ali pa si jo ugledal med stekleničkami in škatlicami za zdravila in začimbe, le če si zlezel na stolček. Dogajalo se je celo, da je kljub temu nisi mogel uzreti, ampak tudi tokrat si jo — hvala Bogu — še zmeraj lahko slišal. Zjutraj in zvečer, je torej trkljalo s pločevinastim lončkom, v katerem so bili ponoči zobje, podnevi pa zobna ščetka, grgralo je postano vodo iz lončene skodelice na peči in škropilo iz obtolčenega lovorja, da se je Viki le poredkoma pravočasno umaknil v kot za vrati ali k metli pri štedilniku. Sicer pa je pokašljevalo, kvantalo, robantilo in trdo zadevalo ob stole, mizo, posteljo in bojda celo ob oboke in strop, kajti kuhinja je včasih prav nelagodno podrhtevala, da so žvenketala stekla in se je še petrolejka včasih pritajila. Tudi čez dan je bilo: kakor slutnja ali grožnja, se je precejalo v zadahu cenenega mila, vijolic iz stekleničke in zmečkanih nogavic izza postelje. Opominjalo je Vikija, da se je nenehno prežeče oziral k vratom in čakal, kdaj bo butnilo in se bo treba umakniti k stenam, se zavleči v kot in iskati zavetja pod posteljo ali mizo, kakor pač nanese. Vedel je že, da je ta boj neizogiben, da ga vedno znova lahko razreši le noč, ki se pusta in gluha zavleče med zidove in sploh pohrusta vsenaokoli — a kaj, ko se ta črna potuha vse prehitro razblini in je treba vsak dan začeti znova . . .
Nekoč, povsem nepričakovano, pa je opazil, da to nekaj, ta vršeča groza, prihaja po rebri izza gozdička in da je povsem drobceno, kakor recimo pajek spod podstrehe, in da se čez in čez prekupica, kakor zrnce piškave kumine v vreli vodi. Gledal je in strmel, a tudi cg ni upal verjeti, je bilo tam, sredi zelenja in strnišč, neznatno in nebogljeno. Iztegnil je ročico in ugotovil, da skazico lahko pokrije z eno samo
V moji deželi so otroke povijali čez oči.
VIKTOR KATANJSKI 1959-1980
dlanjo — zatem jo je skril izza prsta, in to celo izza mezinca. No. potlej se je res večala in se nad pragom že kot pravi pravcati hudobni oblak sklonila nadenj, toda Viki je zdaj že vedel, da bo jutri zopet oprezal z dvorišča in iskal priložnosti. Dan za dnem je nato čakal spako na obzorju in nastavljal dlani: ko je prilezla spod dvignjenega mezinca, jd je pokril z dvem prstoma, nato s tremi, potem z dlanjo, ko pa je pokukala tudi izza njegove ozke ročice, je smuknil v kuhinjo in se skril materi za krilo. Ko je namreč prirohnelo skozi vrata, je moral reči: Atek! Atek! Spet si pijan! Tako mu je velela mati, kije potem tudi prestregla tistih nekaj prvih zamahov čez kuhinjo.
Skorajda ni bilo dneva, da ne bi bilo tako; leta so minevala, kot bi jih štel. Viki je poleg praga prerasel tudi plot za hišo — tudi dlani so mu zrasle, da se je moral atek že precej časa truditi, preden je pri-hacal spod njih. Prav zategadelj pa je verjetno režal in smrkal, otepal s komolci in butal z okovanimi škornji, da je že ena sama praska zaskelela kakor nasad kopriv. Če je zadel ob obok, je zastal, ga premeril in nato lopnil s pestjo, da se je omet oluščil po tleh in so iz zidu prilezle vznemirjene žolte mravlje. Tudi mater je jel suvati, ščipati in bosti z vilicami, ali kar mu je pač položila k skledi. Ko jo je nekoč takole z nožičem, je Vikija prav močno stisnilo v grlu in naslednji dan je že zgodaj popoldne sedel na prag in čakal. Prav nobenega dvoma ni bilo, nobenega, nobenega, še tako neznatnega obžalovanja ni začutil, in ko je atek čez čas še malce pobrcal, ga je velikanska otroška roka za zmeraj stisnila k tlom.
Vikiju se je dolgo zdelo, da se spominja očetovega pogreba, toda potem mu je mati nekoč povedala, da je vse tisto — državne zastave, prapori, gasilska godba, z zlatom opasani vranci in sprevod z venci skozi vas — pravzaprav spomin na zadnje slovo od vaškega župana, sicer zasebnega gostilničarja in častnega krajana, ki je umrl zaradi prevelike količine holesterola v krvi.
KULTURNI ODSEVI &
Pravijo nam biljardski mačkoni. Pa ne zaradi igre, v kateri nam je le malokdo kos, temveč zato, ker nas ponavadi pridejo iskat žene. Ne vse, večinoma moja. Obzirno stopi k biljardu, se nasloni nanj, vljudno počaka, da končamo igro, medtem seveda nekaj popije in mi bolj v opravičilo' kot v nadlego zašepeta, da me je po dolgih letih obiskal ta in ta, ki bi mi rad to in to sporočil. Moja prijatelja, ki sem ju spoznal prej, preden smo začeli z biljardom, vesta, da gre za pretvezo, tudi nekaj gostov, ki si nas ogleduje kot star gostilniški inventar, se ne zmeni za to, le jaz počasi poberem šila in kopita in jo mahnem za njo.
Spotoma se seveda ne morem kar tako odtrgati od igre: kako sem le zapravil čisto petico, kako sem pozabil podrgniti biljardni kij ob omet na stropu, kako mi je ušla končna tridesetica, pa nepremišljena, brezvredna dvojka, ki me je stala zmage. Žena seveda tega ne razume. Zanjo tu ni nobene filozofije, le golo trkanje slonokoščenih krogel, ki so se, o tem smo lahko prepričani, z leti oddrobile. Kako le morete, mi včasih doda, cele popoldneve suvati te neumne krogle, ne da bi spregovorili vsaj eno o politiki. Najhuje pa je, da ostanete trezni in redkobesedni kot lipovi bogovi. Ne morem verjeti, ji je sprva jemalo sapo, da po sedmih, osmih vrčkih piva ostaneš trezen, le oči so ti malce kalne.
— To gre skupaj, ljubica, ji dopovedujem, roka postane mirnejša, ponovno se zbudijo refleksi, živci popustijo, glava se zbistri. ..
— In po tolikih vrčkih piva, ki bi jih še krava stežka prenesla?
— Z leti se človek privadi. Nisva več mlada, nismo več zelenci. Telo oleseni. Starost še zaje kot pesek v rano. Nikoli ne zaceli: popustijo noge, mišice, vid in sluh te zapuščata, tu in tam se kateri naleze pljučnice, pa smo tam. Povem ti, saj poznaš onega dolgina, pobralo ga je endvatri. Niti sline ni več imel. Pa še v letih.
Medtem ko ji že kdovekolikič pripovedujem te zgodbe, ki sem jih spotoma pobral v gostilni, ona brklja med posodo in pristavi čaj. Kave ne smem več. Gledam jo: še vedno gibčna, čeprav počasnejša. Skloni se kot takrat, ko je bila še mlada. Mene pa daje v križu. Celo življenje si bil lenuh, se večkrat pošali moja Milena, pa te je obrnilo. Po svoje jo imam še rad. Ne tako kot takrat, ko sem jo zalezoval v njeni podeželski šoli, kjer so me učiteljice imele za režiserja ali inkasanta, od takrat se je življenje pogrnilo drugače. To je velika razlika.
Tudi telesne ljubezni ni več. Minilo naju je. Bolj njo kot mene. Včasih pa me le še zamika, pa me odvrne. Moj prijatelj Feri trdi drugače. Po dveh, treh brizgancih se mu razveže jezik. Pravi: moja stara še ni za odpad, medtem pa nekam poželjivo poškili v razporek delovnega plašča mlade kuharice, ki stresa moko. Tu ni dovolj filozofija, tu je dovolj življenje, pomodruje, čeprav ve, da ga bova s Francijem hote preslišala.
Zlobni trdijo, da smo se postarali z biljardom. Le-ta je pri Benkiču že celo večnost. Pa tudi žarnica: še vedno tako rumena kot pred tridesetimi leti. Zdi se mi, da se iz nje usiplje pesek. To je, pravi najmlajši prijatelj Franci, sama božja pegreha. V nobeno korist nismo, cele popoldneve le suvamo te neumne krogle. Vendar se igre nikoli ne naveliča, le meni postane sčasoma dolgočasna. On bi najraje prespal na biljardu.
— Saj se ti ni treba dokazovati, ga zbodem, da me ošine z belim, z leti si ti popustil, midva s Ferijem pa napredovala .. .
Dimnikar, čest gost, ki se nam včasih pridruži, da zaigramo v parih, prasne v smeh.'Ve, da Franciju hitro popuste živci. Ve, da bo Franci jezno sunil s kijem v steno, če ne udari, ko mu narekujejo možgani ve, da se bo skoraj do krvavega ugriznil v jezik in ustnice, ve, da bo odslej meril bolj v levo, ker je miza pošev, ve, da bo še v tej igri podrl gobana, ki ga kličemo jeftič. Ker je jeftin, cenen.
Že dolgo ga nisem podrl. To je uspeh, če se spomnim, da sem minula leta podiral skoraj v vsaki igri. Postal sem potrpežljiv, tudi preračunljiv. Počutil sem se krivega, če sem igral v paru, le včasih, ko sva zmagovala, me je zabavalo. To pa je bilo poredko.
Biljard pri Benkiču je isti letnik kot oni pri Horvatu v Petrovcih. Spominjam se, da sem zamujal šolo, ker sem se bil naslanjal nadenj in požiral z očmi to čudovito trkanje krogel. Še največkrat sem bil zapisovalec. To sem si posebej štel v čast. Mali, so kričali vsevprek, prečrtaj jim, a nisi videl, da je sunil gobana, napiši jim ničlo, mali, to še ni na papirju, je udarjal vame pogoltni bas, to je šele na biljardu ... Takrat je bilo najbolj napeto. Igralcu, ki je bil na vrsti, so vidno trepetale roke. Ponavadi je sunil na levi obod krogle, da se je le-ta med kotaljenjem tudi vrtela. To je bil mojstrski udarec, ki ga še zmeraj ne obvladam docela. Priznam, prve udarce sem se učil z očmi. Najbolj pa je bilo napeto ob zadnji krogli: moral sem biti dober računar, da sem po moško rekel: šestdeset bo dovolj, petinštirideset premalo za dve točki. Ponavadi so se, ne vem zakaj, odločali za več. Za petinsedemdeset ali več. V njih je kljuvalo to, česar mi nimamo: pogum. Mi smo stisnjene riti, čeprav na zunaj ne kažemo na to. Vsaj Franci ne.
S pokojnim sošolcem Vladimirjem, za katerim mi je ostalo le nekaj fotografij in spominov na odrgnjena kolena, sva prva okusila biljard, a moram priznati, da me je razočaral. Verjetno me je vlekla k njemu želja po moškosti, in ne radovednost. Želel sem biti to, kar so bili starejši, ki so biljardu rekli, da so to moške stvari. Jaz pa sem bil takrat še paglavec, vsaj na zunaj. Feri in Franci pa nista takrat niti še segla do zelenkaste klobučevine, na kateri so pri Benkiču jasne smeri najpomembnejših udarcev.
Danes se je vlilo še navsezgodaj. Milend je poležala dlje. Kakšna dobričina si, ji je žarelo iz oči, ko sem ji postregel s čajem v postelji. Drugače pa le biljard, ta prekleti kroglotrk. Odkod je poznala ta izraz, ne bom nikoli zvedel.
— Kako pusta sobota bo danes, ljubica, sem previdno začel.
MILAN VINCETIČ
BILJARD
— Ce ne bi bilo moških stvari, se je oglasilo izpod odeje, bi bil še bolj puščoben, kajne?
Umolknil sem. Vem, kam meri. Sedel sem na rob postelje in jo pogladil po laseh. Izpadajo ji že. Tudi koža ni več taka. Zadihana. Suha. Kakšna bo šele, ko bo čez sedemdeset. Vreče. Kot sem jaz. Niti obriti se ne bom mogel več.
— Niti obriti ne, je bral moje misli Feri in zvrnil na dušek Šilce pelinkovca.
— Če ne zvrnem kaj ostrega, je dejal bolj iz dolgočasja kot iz opravičila pred samim seboj, se mi roke sploh ne pomirijo. Živci, Mile, živci, kot da so žile polne mravelj. Moja žena pa: biljard, biljard, biljard. Kot bi na svetu bil samo ta usrani biljard. Ža v postelje res več nismo, saj sam predobro veš, je priznal, mož in žena se z leti odtujita. Ničesar me več ne druži z njo, ničesar razen navade, da se vračam .. .
Preslišal sem ga. Hote, čeprav mi je začel tudi sluh ponagajati. Zmeraj isto. Vsako božje jutro. Ob dežju pa tako in tako. Kot da se je vlilo nekje v nas. Še tisoč let bomo gledali skozi dež, me prešine, potem pa bo dež skozi nas.
— Francija dolgo ni, izustim, skoraj pol desetih je. To ni njegova navada.
— Dolgo ga ni, pritrdi, ponavadi je resda točen . ..
Zdelo se mi je, da mu je glas nastal nekje v preponi. Kot da ga začenjajo poraščati srobot, mah ali vresje. Koliko življenja je prešlo, koliko
katrana se je nabralo v pljučih, koliko alkohola zmogli jetra in ledvice. Redke kocine, ki mu poraščajo kožo, ravne obrvi in povešena spodnja ustnica. Udje, ki mu ne pripadajo. Kot da bodo vstopili ob nekem drugem telesu, ki se bo pojavilo med vrati. A sreča, da jih je ob sobotah malo. Prava puščoba. Povečini smo sami. Natakarica dela tedenski obračun. Niti radia ne prižge.
— Dolgo ga ni, toda v prazno, dolgo, a brez njega ne smeva začeti. To so stara pravila igre.
— Enkrat bomo igrali samo v dvoje
— In potem ? se zastrmim v dež.
Feri le prikima. Natakarica pridrsa z novim pelinkovcem: samo v dvoje, se zganejo ustnice, preden se dotaknejo roba kozarca, samo v dvoje-
— Pa dimnikar?
— Odšel je, Feri, predvčeraj.
- Že?
Ob tem se je najin pogovor končal. Postali smo vražje redkobesedni. Tudi časnikov ne prebiramo več. Literatura, ki smo jo hlastali, je postala le star, posivel tisk. Stari čudaki smo, stari čuki.
— Je res odšel dimnikar?povzdignem glas.
— Ne odšel, gospod, popihal jo je na lepše, se stegnil kot konj... Pred dvema tednoma se je polomil, pet reber mu je šlo, s slemena, takole, na glavo, eno mu je predrlo porebrenico, v pljuča mu je uhajal zrak skozi rano, samo cev bi mu morali pristaviti, pa bi...
Prekinil sem jo. Nora baba. Najraje bi jo čez gobec. To se je naučila v dolgih letih službe. Same barabe so hodile k Benkiču. Sami delavci, fi-zikalci.
Ob enajstih se je pojavil Franci. Še bolj zaprt kot midva. Nobene ni rekel.»Kot bi mu kdo zašil ritnici. Na dušek je sunil vinjak in stopil k biljardu. Molče je potisnil žeton skozi režo, zrak se je napolnil z ropotom krogel, ki so se usule iz trebuha biljarda. Videl sem, kako nervozno je iskal rdečo, ki se mu je nazadnje spodmaknila.
— Slabo kaže, Franci, sem se pošalil.
KULTURNI ODSEVI 7
Vendar je zazvenelo v prazno. Stisnil mi je kij v roke in mi nastavil belo. Kroglo je bilo zaneslo preveč ha levo. Zaklel sem. Biljard me ni nikoli pomirjal, z leti sem zaigral vse živce.
Feri je zadel triindvajset. Prvič po dobi tem mesecu. Tudi drugič mu je ušlo v petico. Tretjič v trojko. Kakšno zadovoljstvo! Kot da se je pomladil za trideset let, ko je komajda začel. Kje, mi ni nikoli razkril.
Medtem smo naročili novo rundo. V žlebovih je brbotalo, mlada kuharica izza vratič je cmokala kavo in zehala, skozi razporek sem škilil na mlada, jedra stegna, na rob hlačk, ki se je bil ožel okoli ritnice, žmerika-la je kot goska, ki se ogleduje v kaluži. Najraje bi bila odšla. Že zdavnaj so minili časi, ko smo ji bili še zanimivi. Zdaj smo bili zanjo le pohlevni starci, ki se izmikajo v svojo tišino.
Francije medtem zadel dve desetici. Krogle, ki jih je pustil, so bile razvrščene v nepravilen romboid. Kakšna geometrija, me je prešinilo, ko sem pretikal možnosti. Sunil sem dokaj močno. Krogle so se bile razpršile kot dež. Tri trojke, petica in nič več. Štirinajst. Boren začetek.
Franci še zmeraj ni izustil nobene.
— Ne bomo več tako dolgo, sem zamrmral med zapisovanjem.
— Jutri ne več, gospod, se je oglasilo izza šanka, zjasnilo se bo in konec.
— Konec?
— Ne moremo vendar večno trajati ob tem biljardu, starejši smo že od sten in prepiha, sem se zdrznil.
Tudi natakarica je dvignila glavo. Opazil sem njene izpraznjene oči, rjavkaste kolobrje, ki jih ni bilo konca, desnico, ki je vrtela svinčnik, pa pramen las, ki si jih je spretno popravila za uho.
— Same suhe številke, jo je bilo slišati, medtem ko je glasno seštevala, Svet je čarovnija številk, ki se obračajo po svoje...
— So vas opeharili, gospodična Klara ?
— Ne, ne, gospod Mile, mi odvrne, to je še najmanj, porušili me bodo.
— Zrušili že, draga Klara, je končno potegnil Franci, a med noge, ha?
— Ne bodite grobi, gospod Franci, Benkiča bodo podrli, odromali bomo med ruševine.
— Razvaline, jo popravim.
O tem smo nekaj že slišali, prav tako si ogledali načrte za novo sosesko, vendar smo bili prepričani, da nas ne bo dohitelo. V glavo mi je šinila živa podoba: velikanski buldožer s še težjim železnim batom na verigi nekajkrat udari po starem Benkiču in stene se sesujejo kot pepel. Na vse najprej pade prah, pa omet, pa tramovi in končno strešniki.
— Od jutri dalje, me zmoti gospodična Klara s svojim moškim podtonom, od jutri dalje bo Benkič čakal na gospode z občine, ki bodo razgrnili mape in kazali po njih z debelimi prsti. ..
— Pa biljard? Ga bodo vsaj umaknili?
— Ne vem, gospod Mile, najbrž ne. Ne pustijo ga odpeljati. Pravijo, da se ne splača, da sodi tako in tako v staro šaro.
— Pa, če bi se dalo, bi ga mi odkupili, stari prijatelji smo postali z njim, kajne gospodična Klara ?
— Pa nič ne bo, gospodje, čisto nič.
— Zgodila se bo mala smrt, dodam, mala smešna smrt biljarda, mala smešna smrt navsezgodaj.
Spogledamo se. Kot bi se zarezalo v nas. Feri in Franci zvrneta na dušek. Tudi mene zažeja. Živci, mali Miletovi živci, si govorim, mala neopazna smrt popoldnevov. Od jutri dalje samo golo cmokanje piva, konjaka, tavžentrože, encijana in ruma, nobenega izgovora več, da so to moške stvari, isti gosti, mladeniči, ki si dajejo duška, mimoidoči, ki jih poredkoma zažeja, hodili bomo okrog brez jajc, žene bodo vesele, kasneje pa se nas naveličale, pijača nam ne bo teknila, Milena, Duška in Slava nam bodo privoščile...
Zdaj je na vrsti Feri. Dvaintrideset. Dve krasni martineli. Tudi Franciju se ne izmakne. Krepko vodi. Vendar ga že daje nepotrpežljivost. Čudno, da ga ni minila. Zdaj je zadnja priložnost, si gotovo dopoveduje, če zmagam, ostanem najboljši v naši trojici. To pa je že nekaj, biti prvi med biljardskimi mačkoni. Zadene. Vdrugič. Biljard je zaprl. Točke je treba podvojiti. Nazadnje vendar poči bič, izustim v našem žargonu. Franci me gotovo ne sliši, a zgreši. Tudi Feri ne uspe. Dovolj mi je devetdeset. Tri martinele. Kaj so tri usrane martinele proti tisočim doslej? V mišicah mi poje, roke se mi znojijo. Spredaj moram kij tesno nastaviti med dva členka, v Sredi se ne smem dotikati mize, zadaj si ga moram pritisniti ob bok. Še malo, na dlaneh me posrbi, a ne smem dati kija iz rok. To so naša stara pravila. Sunem. Krogla se zakotali proti desetici, se podrsne ob luknjo, zanese jo k dvajsetici, od tod v zgornji rob, pa v desnega in od tod nazaj v dvajsetico. Premalo, zaslišim za hrbtom, samo petinštirideset.
— Bila je naša zadnja krogla, pravim, zadnjih petinštirideset.
— Vsak od nas bi poskusil največ, se oglasi Feri.
— Drugače ni moglo, stari, de Franci, premalo časa imaš, da se privadiš na drug biljard.
Do enajstih smo se le tipali z očmi. Franci se je dvignil prvi. Midva s Ferijem sva zmanjkala čez dobre pol ure.
Dež je že zdavnaj nehal, redke zvezde so se lepile na okna. Iz asfalta se je kadilo.
— Prehitro se je končalo, stari, se obrne Feri, moral bi igrati na predzadnjo kroglo, zadnja pade sama po sebi.
Iz njegovih ust vonja po pelinkovcu in pivu.
— Bili smo res pravi biljardski mačkoni, se pohvalim.
— Klavrni, stari, klavrni, me sune pod rebra, tako klavrni, da bi se splačalo začeti znova.	(konec)
ZALOŽNIŠTVO
IN DOMAČA KNJIŽEVNOST
V Pomurju zasledimo vse oblike založništva, ki jim v tem času namenjamo pozornost: tradicionalno založništvo je razvila Pomurska založba; z novimi oblikami in svežimi pristopi ga dopolnjuje dejavnost Književne mladine, na knjižnih policah pa se vsaj od časa do časa pojavljajo tudi samozaložniške izdaje (v zadnjih letih Skledar, pred izidom Žalig). S priložnostnimi tematskimi publikacijami se kot založniki oz. izdajatelji občasno pojavljajo tudi društva, ustanove, komisije pri DPO itn.
Leposlovje zalagata predvsem Pomurska založba in Književna mladina. Slednja išče nove izrazne možnosti v neknjižnih oblikah (literarni plakat, literarne razglednice — voščilnice), za knjižne izdaje pa skrbi Pomurska založba.
V dobrih treh desetletjih delovanja se je programska zasnova založbe bistveno razširila in razvejala. Pri tem PZ ni zgolj količinsko povečevala proizvodnje — z nekaterimi akcijami je uspela začrtati povsem nove smeri v slovenskem založništvu in si z njimi zagotoviti prostor v nacionalnem kulturnem delovanju. Res je, da take ugotovitve zvenijo samovšečno, če jih nizamo sodelavci založbe, a vendar: v bistvu le ponavljamo, kar so zapisali drugi (primerjaj pordčila ob izidu desetega letnika Mostov ali oceno kulturnih dejavnosti v okviru Kulturne skupnosti Slovenije za leto 1984). Poleg Mostov založbi določa posebno mesto še zalaganje izvirnih leposlovnih del pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji. Ker pa je bilo o tem v zadnjem času precej povedanega, želimo tokrat nameniti nekaj besed zbirki izvirnega slovenskega leposlovja (zbirka Domača književnost).
Podatek, da je kot prva knjiga Pomurske založbe izšlo prav delo Miška Kranjca (Nekaj bi vam rad povedal, 1954), dobiva po treh desetletjih naravnost simbolni pomen, hkrati pa je ta založniška akcija pomenila naznanitev tiste vsebinske komponente, ki do današnjih dni teži k objavljanju vrednih del piscev, ki izvirajo iz ožje pokrajine. Ustvarjalci starejšega rodu so svoja dela često izročali v objavo PZ. V bibliografskem popisu založbinega dosedanjega programa se Miško Kranjec pojavlja z blizu 40 enotami, Ferdo Godina s približno petnajstimi itn. Ob izdajah PZ je rasla druga generacija slovenskih piscev iz Pomurja (D. Grah, B. Šomen, E. Flisar) in v novejšem času skušamo odpirati vrata ustvarjalcem iz najmlajše pesniške in pisateljske generacije (Lainšček, Vincetič), prav tako pa načrtujemo skupni, antološki nastop mladih, ki svoje pesniške izraze šele oblikujejo.
Zbirka pa pravzaprav nikoli ni želela predstavljati zgolj domače, pokrajinske ustvarjalnosti, saj tolikšnega ustvarjalnega utripa ni bilo mogoče zaznati. Že v šestdesetih letih so pri PZ objavljali F. Bevk, T. Seliškar, Mira Mihelič in do današnjih dni se je seznam tako povečal, da imen vseh avtorjev zlepa ne bi bilo moč našteti. Omenim naj le, da so pri Pomurski založbi izšla tudi taka temeljna dela novejšega slovenskega pripovedništva, kot so Kranjčevi Strici, Zupanov Menuet za kitaro in Jančarjev Galjot.
Na osnovi podobnih programskih določil je sestavljen tudi program za leto 1987. Okostje programa sestavljajo tokrat dela srednje in mlajše pisateljske generacije: pripoved o generacijskih prelomih Ferija Lainščka (Razpočnica), roman Vila Michel Marjete Novak (roman z manj zunanjega dogajanja, kot ga poznamo iz njenih prejšnjih del, vendar z briljantno izrisano podobo mladoletnice v stiski); ne nazadnje je tu še zbirka novel Mateta Dolenca. Nedvomno se Dolenc izmed vseh slovenskih pisateljev najresneje posveča kratki prozi in tudi pričujoča zbirka potrjuje, da jo mojstrsko obvlada.
V širšem založniškem programu so še prozna dela Manka Go-jlarja (nove zgodbe o Veržencih), B. Novaka in vohunski roman Francija Prajsa (razgibana zgodba slovenskega spečega agenta na Dunaju neposredno po koncu druge svetovne vojne).
Z novo pesniško zbirko se predstavlja Milan Vincetič; metafore gradi na spominskem vračanju v starodavne svetove, v zgodovino in mitologijo, ki prav usodno zaznamujeta tudi čutenje v tem času in prostoru.
Knjige izdajamo večidel v trdi vezavi s ščitnim ovitkom. Liko-vno-tehnični urednik založbe (F. Mesarič) je pritegnil k sodelovanju vrsto kolegov — akademskih slikarjev in oblikovalcev, ki so se spoprijeli z vprašanji knjižne opreme in se uveljavili tudi na tem področju delovanja.	Ludvik Sočič
KULTURNI ODSEVI 8
SREČANJE Z
MIKIJEM MUSTROM
»Kar zadeva risani film, sem popoln samouk,« nam je zaupal sloviti »oče« še bolj slovite »trojke«, ki že 14. leto ustvarja v filmskih študijih v Miinchnu. Dočakal nas je na Tugomerjevi 38 v Ljubljani (Šiška) z najnovejšo monografijo o Prekmurju in prvo knjižno izdajo o dogodivščinah Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, ki je pravkar izšla pri založbi Delavske enotnosti.
Poznamo vas predvsem kot ustvarjalca omenjenih junakov v stripih, vendar Miki Muster ni samo to.
Po končani osnovni šoli in klasični gimnaziji sem se najprej vpisal na arhitekturo, nato na akademijo za likovno umetnost in postal kipar. Toda moja želja ni bilo ne slikarstvo ne kiparstvo, ampak film. Žal takoj po vojni pri nas ni bilo možnosti za študij filma ali gledališča. Iskal sem vsa mogoča gradiva, da bi našel, kako se dela risani film, in hkrati sanjaril o odhodu v Ameriko. To seveda ni bilo mogoče. Začel sem eksperimentirati kot amater s sposojeno kamero in pral rentgenske filme, da se je dalo risati nanje. Ko sem ugotovil, da se figura, ki sem jo narisal, premika, je bilo navdušenje popolno in še bolj sem gojil to samoraziskova-nje. Pri risanem filmu sem torej popoln samouk; nihče mi ni nikoli ničesar pokazal ne povedal in leta sem rabil za tisto, kar se je danes mogoče naučiti v nekaj mesecih. Pa mi ni žal, kajti vse s pridom izrabljam pri zdajšnjem delu, ki mi gre zelo racionalno in hitro od rok.
Gotovo je na vas vplival svetovno znan filmski producent, scenarist in režiser Walt Disney?
Morda mi je bilo 13 let, ko je prišla k nam njegova Sneguljčica in sedem palčkov, prvi celovečerni (dolgometražni) risani film sploh. Po ogledu sem bil ves iz sebe in takrat je pravzaprav v meni dozorel sklep, da bom delal risani film, pa naj se postavi ves svet na glavo. Nemesto da bi v šoli poslušal profesorje, sem risal palčke, Sneguljčice in zvezki in knjige so bili polni teh figuric. Disney je seveda vplival name, •ker drugih podobnih umetniških ustvarjalcev ni bilo; ne pred vojno in še dolgo po njej ne. Evropa sploh ni poznala risanega filma.
Zame je bil vselej vodilna osebnost na tem področju, čeprav nikoli ni bil moj namen, da ga kopiram. Skušal sem delati po maniri, ki sem si jo od malega postavil kot zgled. Zame je Disney še vedno najboljši, čeprav sam ni risal filmov — niti ni znal dobro risati — ampak je zbral okrog sebe najboljše risarje, snemalce, tehnike in ustvarjal. Bil je namreč blazno dober organizator in vedel je, da bo uspel samo, če bo imel najboljše kadre.
Kdaj se je torej »rodila« vaša slavna »trojka«?
Ravno Disney je kriv, da sem jo ustvaril. V Ljubljani so kmalu po vojni začeli izdajati zabavni tednik PPP s slikanicami za mladino. Med drugim so pisali Wal-tu Disneyu, da bi jim za zadnjo stran poslal eno svojih slikanic za otroke. Ker ni prišla, so me poklicali, naj začasno vskočim in narišem zgodbo. Dogovorili smo se, naj bo kaj slovenskega, in ker v eni od naših pravljic nastopa lisica zvitorepka, smo se domislili in jo preimenovali v Zvitorepca. Začel sem risati in ker ima vsak junak svoje prijatelje in sovražnike, sem vpletel še volka (Lakotnika), ki naj bi ogrožal Zvitorepca. Pozneje se je pojavil tudi Tr-donja — to je lepo prekmursko ime, a ne! (smeh) — in vsi trije so postali priljubljeni. Vsi so jih sprejeli in ni bilo več potrebe po Disneyevem stripu. Dolga leta, kar 24 let sem risal Zvitorepca, Lakotnika in Trdonjo, in vidim, da zgodbe o njih tudi naša današnja mladina rada bere. Torej so še aktualne in sprejemljive.
Celo v knjižni obliki so začele izhajati.
Te moje stare zgodbe, ki so izhajale po časopisih kot podlistek, sem predelal, prelepil in priredil za knjižno izdajo. Prva knjižica je izšla in naj bi bila začetek serije s po šestimi objavljenimi povestmi.
Seveda ste ustvarjali še druge slikanice?
Veliko sem jih naredil za Slovenski poročevalec, kjer so izšle dnevno tri slike. Na ta način je
DISNEY JE KRIV ZA
izšlo kakih 30 zgodb, in tudi te so bile v času, ko ni bilo ničesar podobnega in sem se v slovenskem prostoru edini resneje ukvarjal s stripom, zelo popularne. Recimo o medvedku Nivi, Kazanu in podobnih junakih. Pozneje so se na tem področju začeli uveljavljati še drugi, toda tudi danes moje povesti niso pozabljene. Imel sem to srečo, da sem bil prvi. Orali smo ledino in imeli velike težave. Hoteli so nas celo ukiniti, ker baje strip ni napreden, kvari mladino in podobno. Vseeno smo šli z glavo skozi zid.
Rojak Miki Muster — pojemstri-pa in risanega filma na slovenskih oz. jugoslovanskih tleh. (1)
Strip je danes predmet zelo resnih in poglobljenih strokovnih proučevanj in raziskovanj.
Proboril si je določeno umetniško vrednost. Pravijo sicer, da strip ni umetnost. Osebno menim, da tudi vsaka slika ali vsako muziciranje še ni umetnost. Dober strip pa je to lahko, saj je navsezadnje kot film. Tudi ta v začetku ni bil priznan kot umetnost. Če je strip kakovosten, če doseže določen in tisti namen, ki mu je dan, torej, da poučuje in zabava ljudi, mora biti umetnost.
Z jazzom na področju glasbe je nekaj podobnega.
Pri stripu in risanem filmu kot umetnosti se v svetu, Evropi in tudi Jugoslaviji pojavlja vse več novih imen, novih ustvarjalcev.
Nekoč je bil risani film samo ameriški, zdaj je postal svetovni, kar pomeni, da se z njim ukvarjajo skoraj v vsaki državi. Našemu občinstvu je najbrž znano, da so zelo daleč prišli Zagrebčani. Svojo šolo imajo Italijani, Francozi, Rusi — ruski stil je dokaj realističen, kot je sicer pri njih vse zelo realistično — znani sp Češki in poljski risani filmi, Japonci imajo svoje, na Tajskem, v Južni Ameriki. Povsod delajo malo drugače. Zelo malo je takih, ki povsem kopirajo.
Kako pa je s slovensko oz. jugoslovansko šolo stripa?
Tudi v Sloveniji je nekaj dobrih risarjev stripa. Zal samo posamezni idealisti, ki se poskušajo na tem področju in popustijo zato, ker niso dobro plačani. Dober strip zahteva veliko časa. Zahteve so glede kakovosti višje kot včasih. Podobno je v glasbi, slikarstvu. Povsod je raven zahtevnejša.
Kaj pa jugoslovanski stu- . dii za risani film?
V Zagrebu je, vendar imajo hude težave. Slišal sem, da je bil v zadnjem času Zagreb film pred razsulom in so osnovali Croatia film. Niso več deležni dotacij, kot nekoč, ko so na ta račun delali festivalske filme, omogočali mladim talentom, da eksperimentirajo in podobno. Zdaj državnih dotacij ni več. Prišli so tako daleč, da niso sposobni vzdrževati velikega aparata, kakih sto ljudi, kar je logično. Je pa gotovo zagrebška šola risanega filma na svetovni kakovostni ravni, vendar so prisiljeni delati za tujce (na primer Američane) in po naročilu.
Veliko je predsodkov do ameriških risank, v katerih prevladuje nasilje.
Tudi sam imam ta predsodek. Preveč je nasilja, kar sploh ni potrebno. Omenil sem že, da sem 24 let risal strip. Zvitorepec, Tr-donja in Lakotnik so bili večno v življenjski nevarnosti. Vsak teden se je nekaj zgodilo, toda razen kakšne buške, ki jo je kateri po naključju staknil, hujšega ni bilo. Krvi pa nisem nikoli prelival. Da se narediti napeto zgodbo tudi brez tega, da koga ubijejo, zakoljejo, zmečkajo, prerežejo na koščke. V risanih filmih to zelo radi delajo. Sam se grobega nasilja izogibam. Saj dinamika mora biti, toda ni nujno, da je to zgolj pretep.
Ali se morda ravno skozi pristop in slog v stripu oz. ri-
---------------------KULTURNI ODSEVI 9-
ZVITOREPCA, TRDONJO IN LAKOTNIKA
sanem filmu vsaj delno ne izražata nrav oz. miselnost ustvarjalca in naroda, ki mu pripada?
Gre za čisto komercialo. Producenti, ki delajo serijske filme za televizijo, preštudirajo tržišče. Ugotovili so, da mladina danes noče več liričnih zgodb, pravljic, ampak dinamiko in res je, da marsikaterega ne premakneš od televizorja, če gleda risanko s Tomom in Jerryjem. Mislim, da je vse skupaj zelo težko razložiti.
Koliko se — in gotovo se — sami identificirate s svojim delom?
Seveda se, toda gre za naročene filme, kjer tisti, ki jih riše, ne dela sam, ampak dobi dirigirano idejo. Je že kar kalup: dva nasprotnika, ki hočeta drug drugega uničiti.
Najbrž pa imajo vaše dokaj miroljubne zgodbe, omenjenemu kalupu navkljub, tako kot pri nas tudi v Nemčiji široko publiko?
V seriji čez 300 kratkih filmov, ki sem jo nekaj let delal v Nemčiji po slikah argentinskega Mor-tilla, ni bilo niti ene grobe ali krvave scene. Je samo tisto, kar se dogaja v vsakdanjem življenju, da kdo kaj po glavi dobi. Pa je ta serija izredno popularna, hitro so jo razprodali in jo predvajajo po vsem svetu.
Vaš primer je soroden številnim drugim: po tem, ko ste se dokazali doma, vas je zamikala tujina.
Začelo se je s tem, da sem počasi presedlal na risani film. Pri ljubljanski Vibi so mi dali možnost za eksperimentiranje. Naredil sem tri, osem- do desetminutne filme in šlo bi naprej, če se ne bi zataknilo pri financah in pri ljudeh. Počasi je vse zamrlo. Hkrati je šel v to smer razvoj na televiziji, zlasti z nastopom gospodarske propagande. Hoteli so imeti risane filme in usmeril sem se na risanje kratkih filmov. Za ljubljansko in druge tv hiše v Jugoslaviji sem naredil čez 400 takih filmov, in nekateri so bili zelo popularni. Recimo serija Mercatorjevih filmov, serija visoki C in druge. Delal sem za Šumi, Kolinsko in druge organizacije. Toda v vsem tem le nisem videl lastnega življenjskega smotra; da bi namreč risal reklamne filme.
To je bilo premalo in ni bilo tisto, kar sem si želel zamlada. Poskušal sem priti do kakšnega večjega projekta na tem področju, žal ni bilo odziva. Odločil sem se, da grem na tuje, če bo morda tam večje zanimanje. Naletel sem na zelo dober teren. V Miinchnu, kjer sem že 14. leto, so me najprej sprejeli kot sodelavca in kmalu uvideli, da hitro in dobro delam. Naredil sem že nekaj serij raznih daljših risanih filmov, tudi za tv hiše. Tačas se kot eden glavnih animatorjev ukvarjam s celovečernim filmom in kaže, da bo šlo tako naprej,
kajti imamo že naročilo za naslednjega.
Zelo garaško delo je ukvarjati se s stripom oz. risanim filmom.
Čez mojstrovo rame — Lakotnik za naš tednik. (2)
Večina ljudi si niti ne predstavlja, koliko je treba delati, če hočeš uspeti, zlasti, če si svoboden umetnik in hočeš obdržati ne samo raven, marveč svoj položaj v svetu, kjer je taka konkurenca.
Ste bili ves čas svobodni umetnik?
Bil sem novinar pri TT vse dotlej, dokler sem risal za časopis. Kasneje sem prešel med svobodne umetnike in v takem položaju sem tudi zdaj v Nemčiji. Težko je, kajti konkurenca je neusmiljena: čim narediš napako, takoj greš. Napake si ne moreš privoščiti in kadar je delo, je treba delati tudi 16 ur. Kadar imam kak večji projekt, spim največ po tri, štiri ure. Kot ekstaza je, ko se vživiš v figure, v zgodbo, ki ti ne da spati...
Kaj pa s karikaturo, ste se kdaj poskusili? ,
Karikature sem delal predvsem prva leta po študiju, ko sem se preživljal s stnpom. Veliko športnih karikatur sem narisal za tednik Polet, kasneje pa nič več. Presedlal sem na strip, s stripa na film.
Pa slikarjenje, kiparjenje?
Kiparjenje me zelo mika, ampak žal zahteva čas, ki ga nimam. Pred dvema letoma sem sicer naredil eno plastiko, z velikim veseljem, ponoči, in je uspela. Bil sem navdušen, samo žal je ostalo pri tem eksperimentu. Sicer pa po študiju nisem naredil drugega kot kip Štefana Kovača, ki stoji pred kinodvorano v Murski Soboti.
Nagrade, priznanja, večji, zahtevnejši projekti? Tisto skratka, česar se še posebej radi spominjate v intimnih trenutkih, ko ste sami s sabo?
V življenju se nisem ukvarjal s festivalskim programom niti pri filmu niti pri stripu. Delal sem večidel za široke ljudske množice. Kar zadeva nagrade: bil sem prvi nagrajenec Andrije Mavro-viča za strip, in to je tudi edirfa nagrada, ki’sem jo dobil, kar me sploh ne moti. Zame je veliko večja nagrada, če me ob prihodu v domovino miličnik na mejnem prehodu, ko vidi potni list, vpraša, če sem kaj v sorodu s tistim Mustrom, ki riše Zvitorepca. To se mi vedno dogaja in mi pomeni več kot nagrada, ki bi mi jo podelili. Saj vemo, kako je s podeljevanjem nagrad. Ne dam kaj dosti nanje. Veliko več je tudi vredno, da mi pišejo otroci, kajti s tem potrjujejo, da so zgodbe, ki sem jih risal pred 30 in več leti, še danes aktualne in jih sprejemajo.
Pred sabo imate najnovejšo monografijo o Prekmurju. Kakšni so vaši stiki z rodno pokrajino?
Žal od mojega sorodstva ni ostal nihče več. Samo še na grobove hodim. Me pa Prekmurje še zmeraj strašno privlači. Če bi bilo po moje in če bi bil kipar, slikar ali pisatelj, bi bil tam, a pri mojem načinu dela, ki je skupinsko, v filmskem studiu, je nemogoče, da bi se odselil na Goričko in tu ha samem ustvarjal. Film je le film. Mogoče kdaj, ko bom še bolj v letih.
Kaj sicer sodite o pomurski (prekmurski) ustvarjalnosti? Kateri dosežki se vam zdijo še posebno vredni in se z njimi moremo postaviti v evropskem ali kar svetovnem merilu?
Kot likovni ustvarjalec občudujem Reisingerja, kjerkoli in kadarkoli naletim nanj. Zame je fantasičen umetnik. Vsaka njegova karikatura je umetnina zase. V Nemčiji redno izhajajo. Mislim, da je eden od vrhov svetovne karikature. Kar se tiče mlajših prekmurskih slikarjev, jih toliko ne poznam, ker nimam več stikov, mislim pa, da je veliko veliko talentov, ki so ali doma ali so se raztepli po naši deželi ali odšli na tuje. Tudi znanstvenikov je precej, in takih, ki jih je škoda, da ne morejo delati doma. Prekmurje je dalo dosti možganov.
Pri »očetu« znamenite »trojke« in številnih drugih junakov v stripih in risanih filmih je že tako skopo odmerjen čas minil kot bi mignil. Miki Muster, rojak iz Murske Sobote, ki ima za sabo dobrih šest desetletij in segajo njegove korenine iz Slovenije na Madžarsko, v Avstrijo in nazaj, je ob slovesu rekel: pozdravite Prekmurje! BRANKO ŽUNEC
KULTURNI ODSEVI 10
Zborovodja o zborovstvu z občutkom
Neštetokrat debata nanese na to, o čemer bom poskušal, naneslo je pač tako, napisati nekaj besed. ,
Nameravam strniti čim več vsega, kar mi, ki smo sredi glasbenega vrveža, iz dneva v dan doživljamo, si želimo česa novega, boljšega, kljub tegobam pa skoraj nikoli ne želimo biti brez glasbe, petja in drugih kulturnih dobrin. Nekaterim je sicer bliže likovna ustvarjalnost, drugim izpoved v prozi in poeziji, mnogi se najdejo in uživajo na odrskih deskah, veliko pa jih je v prostem času najraje med pevci v zboru, tamburaškem orkestru, oktetu, med pevci pristnega ljudskega melosa, skratka tam, kjer se poje in muzicira. Zgodilo se mi bo, zavedam se tega, da se vsega, o čemer velikokrat teče beseda med ljubitelji glasbeniki, ne bom spomnil. Nič ne de, kratek mislim biti in na tak način strniti najpomembnejše, uspe naj pa mi vsaj toliko, da bo prispevalo h kakšni novosti, odkritju in presenečenju. Tega si želimo vsi, kajti tudi v nedogled ponavljajoča se, vedno ista, čeravno visoka raven, postane dolgočasna ...
Posvetil se bom torej glasbenim dosežkom. Saj ne gre za nekakšen  nesmiseln »rompompom« v stilu: »Vse smo napravili, vse je najboljše in v najlepšem redu ...« Ne, veliko boljšega se bo naredilo tudi v prihodnje. Informacija bo v glavnem za zborovsko glasbo, ker je ta zagotovo najbolj množična. Na visoki ravni se je večina naših zborov
Zborovstvo na osnovnih šolah je na zadovoljivi ravni, kar dokazujejo vsakoletne občinske revije pevskih zborov. Sicer pa so učencem spodbuda za delo prav taki »pravi« nastopi, čeprav, je delo pevskih zborov na osnovnih šolah težko — glede števila ur, organizacije in udeležbe, kar je še najmanj dorečena zadeva. Sicer pa je v murskosoboški, gornjeradgonski in ljutomerski občini zborovstvo na nekaterih šolah ob dobrih in delavnih zborovodjih na visoki ravni, le v lendavski občini ni zadovoljivih rezultatov. Sicer pa tu še v največji meri primanjkuje glasbenih strokovnjakov ali pa so ti premalo zavzeti. Posnetek je z občinske revije v lendavski občini (skupne pesmi dirigira zborovodkinja Smilja Gaber), kjer revijo vsako leto organizacijsko odločno izpeljeta ZKO Lendava in OŠ Drago Lugarič, saj imajo vsi pevci možnost slišati vse pevske zbore. Foto: Tibor Frančič
predstavljala na svojih bolj ali manj reprezentativnih srečanjih, množičnih ali z manjštevilno udeležbo, kot tudi na zelo potrebnih in prikupnih nastopih ter koncertih za domačo publiko. Do.volj dovršeni so bili njihovi nastopi na vseh občinskih revijah, ki so bile skoraj v vseh pomurskih občinah, celo tako dobri, da so s svojo kakovostjo prodrli na medobčinsko revijo in območno srečanje v Ormožu. Žal pa se je vse prevelikokrat zgodilo, da so izostale strokovne debate o nastopih. Je pa le potrebno • povabiti izkušenega zborovodjo, strokovnjaka, da strne svoje vtise. Zborovodje in pevci so hvaležni za dober nasvet, opazko in kritično pripombo, ob kateri zbor napreduje.
Prav lepo je bilo slišati tudi mladino na njihovih pevskih srečanjih. Mnogi so po kakovostnih nastopih na občinskih in medobčinskih revijah zapeli v ostri konkurenci na REPUBLIŠKI REVIJI v Zagorju že večkrat, na FESTIVALU KURIRČEK v Mariboru, nekateri od teh pa imajo že precej let zagotovljeno mesto na MLADINSKEM PEVSKEM FESTIVALU v Celju, kjer tekmujejo v zvezni konkurenci. Še več pa jih sodeluj« na sklepni slovesnosti tega festivala.
Ne smem pa mimo boleče resnice in že nekaj let stalno ponavljajoče se ugotovitve, da žal zmerj odpovemo pri vključitvi pevsko odlično pripravljenih in delavoljnih osnovnošolcev v
Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja je zapel tudi na eni minulih proslav Prešernovega dne — slovenskega kulturnega praznika.
srednješolske mladinske zbore, kjer ti delujejo, ali pa takoj v odrasle zbore. Gotovo je težji del tega bremena na srednjih šolah.
Če že nimajo zbora, bi lahko vsaj usmerjale mlade, ki želijo peti, v odrasle zbore. Lepše pa bi vsekakor bilo, če bi se porajali mladinski zbori, da bi se tudi srednješolci zborovsko udejstvovali. Ustanoviti jih je treba —-pevcem na ljubo! Nemudoma — tam, kjer jih še ni! Zagotovo potem veliko brucev in študentov ne bi pozabilo, da obstajajo v Ljubljani in Mariboru akademski zbori, ki so med najboljšimi v Jugoslaviji in uživajo velik ugled tudi v tujini. Tako pa poslušaš apezejevce v Murski Soboti, pred kakšnim letom v Mariboru na NAŠI PESMI, v Cankarjevem domu v Ljubljani, in skoraj deset let ne zaslediš v njem nobenega Pomurca, ali pa so le redke bele vrane ...
Morda pa mladi mislijo, da si črna ovca, če poješ-v zboru ...?! Nikar tega!
Pravzaprav pa se že na osnovnih šolah v.večini primerov premalo posveča pravemu zborovskemu življenju. Pevca ne spodbuja zadostitev osnovnošolskim normativom in postavljanje zbora za kuliso proslavam. Pevec ob tem občuti, da ima večina publike »po vsej sili«. Pevec potrebuje pravo, koncertno nastopanje in zagrete privržence v dvorani. Za tako doživetje mu ni mar truda na vajah. Pevca je treba osrečiti na nastopu, ga pridobiti, razveseliti, nagraditi in obdržati. Za to nam ne sme biti žal denarja in organizacijskih naporov, kajti pevec je odraz narodove kulture in njegovo bogastvo. Pri tem je vseeno, ali je to od sreče sijoč otroški obrazek, najstnik ali odrasel. Kjer tega ni, zbor tudi ni shajališče drug drugemu privrženih in razumevajočih se širokosr
čnih ljudi, kot to pevci so. V zboru naklonjenih okoljih ti nikoli ne bodo prenehali delovati.
Naklonjeni morajo biti in spoštovati tudi mentorsko in strokovno delo zborovodij. V zadnjem času nas ravno glede tega skrbi za obstoj mešanih zborov v Turnišču in Veliki Polani. To so bili nekdaj dobri in s svojimi zborovodji vred veliko obetajoči ansambli. Nemogoče je, da bi ob vseh dosežkih dela zborovodij, ki niso amaterji, ne znali ali ne želeli znati pravilno materialno ovrednotiti in primerno nagraditi. Nujno je to napraviti, sicer bomo zapadli v mrtvilo in s tem napravili veliko kulturno škodo, ker bodo zbori in zborovodje prenehali delovati.
V murskosoboški, gomjerad-gonski in ljutomerski občini k sreči tega pojava ni bilo, pravzaprav pa nikjer ne bi smelo priti do nesporazuma iz teh razlogov in celo do razpada zborov.
A ni nobenih možnosti, da bi se Lendava kot občinsko središče obogatila z reprezentativnim zborom? Včasih sta bila zbor in pihalni orkester ...
No, pri pihalnih orkestrih je prizadevnost več kot pohvale vredna. Morda so, vsaj soboški, preveč obremenjeni z igranji na pogrebih, pa jim zato seveda poide čas za redne vaje in izpopolnjevanje. Njihove denarne potrebe bi bilo treba reševati na drugačen način. Zagotovo nekaj tudi v samem ansamblu in seveda tudi izven njega. Ob tem nam mora biti vodilo, da potrebujemo kakovosten osrednji tovrstni orkester v vseh občinskih središčih.
Ob koncu pa le pomislek za naprej — kaj neki se bo znašlo v tovrstnem pregledu naslednje leto? Bodimo vztrajni in neizprosni na poti do lepih ciljev!
Tomaž Kuhar
------------------KULTURNI ODSEVI 11 75 LET SOBOŠKE KINEMATOGRAFIJE
TUDI KINEMATOGRAFIJA MORA OPRAVLJATI KULTURNO POSLANSTVO
Ni dvoma, da je kinematografija sprva služila le razvedrilu, zabavi. S tehničnimi izpopolnitvami pa je začela vse bolj temeljito posegati tudi na področje kulture in vzgoje, pa tudi osveščanja. Za potrditev le-tega se spomnimo čisto prvih filmov, ki so prikazovali delavce pri odhodu z dela, za stroji, potem nevihte in borbo z neurjem na morju, kmečka opravila in še in še bi lahko našteli. Sprva je šlo pretežno za gibanje. Dogodek je moral biti v gibanju, kajti šele v tem je bila zanimivost »žive slike«. S potujočimi kinematografi pa so ljudje dobivali vpogled v živo življenje tudi po drugih deželah. In kinematografija jih je prevzela.
Prva filmska predstava na ozemlju današnje Slovenije je bila po dosedanjih ugotovitvah 24. 10. 1896 v Mariboru, 3. 11. v Celju in 16. 11. v Ljubljani. Samostojni kinematografi na ozemlju današnje Jugoslavije sp se začeli ustanavljati okrog leta 1907.
Med začetke kinematografije v Jugoslaviji pa sodi tudi soboški kinematograf, katerega ustanovitelj in lastnik je bil Gustav Dittrich. To je bilo leta 1912.
Madžarski časnik Vasvarme-gye je o tem zapisal : »Stalni kino in gledališče v Murski Soboti. — Iz Murske Sobote pišejo, daje za ograjo Turkove gostilne uta, v kateri bo dobil mesto potujoči kino-gledališče. To uto iz desk je zgradil Gustav Dittrich. Notranjost je primerna in ustreza namembnemu cilju. Udobne vrste in dobro obloženi sedeži, pa tudi iz požarnovarnostnega vidika je zagotovil Dittrich vsem možnostim, da gledališče požarnovarnostno ustreza. Projektor je dobil prostor v posebnem prostoru in stene tega so zavarovane z mavcem in pločevino, tako da je popolnoma varno. Z novim ki-no-gledališčem bi se hitro uredilo tudi vprašanje soboškega gledališča. K popolnoma ustreznemu prostoru bo potrebno dodati spredaj še oder. Prav gotovo je, ugotavljamo, da bo direktor gledališča, v katerega pristojnosti je Murska Sobota, pohitel v Mursko Soboto, da bi pripravil vsaj 3—4 tedenski sasion.« (2. 4. 1912).
Lastnik tega prvega soboškega kinematografa Gustav Dittrich je
bil sicer rojen v Vršcu (4. 7. 1870), poročil se je v Beltincih, nakar sta z ženo odšla v Gradec, kjer je bil Gustav delovodja v tovarni vagonov Karl Elpl. Zaradi dela v socialdemokratski stranki, ki je bila prepovedana, je moral leta 1902 Gradec zapustiti. Zatekel se je v Mursko Soboto. Med bivanjem in službovanjem v Gradcu (1891 — 1902) je Dittrich vodil tudi praktične kleparske in inštalaterske obrti na srednji kleparski tehniški šoli in se tam tudi prvič seznanil s tehniko kinematografije.
Pozimi, oz. zgodaj spomladi leta 1912 so prvič predvajali filme v Murski Soboti, in sicer v zadnji sobi nekdanje gostilne Peterka. Nato so na vrtu gostilne Turk naredili primemo uto, o čemer je poročal tudi že omenjeni madžarski časnik. Uradna otvoritev je bila 25. aprila 1912 (nekaj dni po tistem, ko je utonil slavni Titanik!). Leta 1917 so preselili kino v Sotesko ulico št. 2 (danes dvorišče blagovnega centra). Tu je namreč Dittrich kupil od gostilničarja in hotelirja Dobraja hišo in skladišče. Skladišče so preuredili v kinodvorano.
Prvi projekcijski aparat na ročni pogon za nemi film je bil francoske znamke Pathee.
V organizacijo in delovanje ki
na je Dittrich vključil vse člane družine, celo delavce iz svoje kleparske delavnice. Neme filme je do leta 1925 spremljala godba z gramofonskih plošč. Gramofon je bil na ročni pogon in je bil v kabini, velik zvočnik v obliki trobente pa je štrlel v dvorano. Včasih so igrali tudi ciganski godbeniki (Romi). Pozneje se je izoblikoval, predvsem ob večernih predstavah, družinski orkester v sestavi: klavir, prva violina, druga violina, čelo in boben; ob popoldanskih predstavah pa klavir. Notno gradivo, aranžmaje in
kompozicije je izbiral, pisal in sestavljal Jožef Pusztai. Od leta 1930 je bila glasba na električnem gramofonu, ki se je izredno obnesel vse do zvočnega filma.
Kinodvorano v Soteski ulici so trikrat posodobili. Prvič leta 1928, drugič 1934. (opravil mojster Mesarič) in tretjič 1938. (opravil mojster Sraka).
Sporede predstav je Dittrich objavljal v lokalnih časnikih sproti (Prekmurski glasnik, Murska krajina idr.). Predstave so bile ob sobotah popoldne (redkeje) in zvečer, v nedeljo pa kar dve popoldanski in ena večerna predstava. Že od leta 1922 zasledimo (morda so bili že prej) podnapise v nemščini in slovenščini.
Tako razberemo namreč iz obve
stil (deutschen und slowenischer Aufschrift).
Čeprav je imel kino tudi različna imena, kot Dittrich kino, KINO, TON KINO, Central kino ipd., se ga je vseeno držalo staro, preprosto ime — Dittrichov kino.
Močno konkurenco je povzročil Dittrichovemu kinu na novo ustanovljeni mestni kino, imenovan Grajski kino, ki je imel svoje prostore v soboškem gradu. Ker je bila za tem kinom tudi vplivna administracija z veljaki, so celo uspeli, da je moral Dittrich kino zapreti in zadostiti vsem »normativom«, ki so mu jih ti postavili, če je hotel delati naprej. Dittrich je to tudi storil. Toda konkurenca je bila očitna, vendar je imel Dittrichov kino že ime in tradicijo.
Kino je prenehal delovati leta 1945. Projekcijski aparat znamke Korting, ki je bil za zvočne filme, je po vojni kupila takratna občina Beltinci.
Tako se je končalo pionirsko delo zasebnega kina Gustava Dittricha, ki je ljudi mesta in okolice zadovoljeval polnih triintrideset let, seveda z manjšimi prekinitvami. Dittrich je umrl leta 1950 v Murski Soboti, kjer je tudi pokopan.
V izredno razviti ameriški kinematografiji ugotavljajo strokovnjaki z več področij, da je film do sedaj še najbolj vplivno sredstvo za vodenje in vzgojo ljudskih množic. Zanimiva in resna ugotovitev. In zamisliti se moramo, kako bomo to sredstvo v prihodnje uporabili — ali za poneumljanje ljudi ali pa za osveščanje in v vzgojo za višje in trajnejše vrednote našega bitja in žitja. Film bo moral še naprej opravljati tudi kulturno poslanstvo, če hočemo, da se bo kultura še naprej razvijala. Kajti kultura je podlaga. Zgodovina nas pouči: s kulturo in iz nje izhajajočo moralo neki narod pade ali pa se ohrani. Žal se mnogi še danes tega bridkega izkustva ne zavedajo. Ob kulturnem prazniku je pač priložnost, da se tega spomnimo in tudi osvestimo.
Franc Kuzmič
KULTURNI ODSEVI 12
IZ USTVARJALNOSTI MLADIH LITERATOV
O cc
Odprla je cvetne popke svoje duše in v rosnih kapljicah umila svoje telo.
V dlaneh je spletla tisoče kit svojih želja, da bi objela strast, se dotaknila svojih sanj in dvignila njegovo telo v svoje roke.
Izza črnih sten so korakale bele sanje mrtvih teles; in skozi pajčevino prta je zijalo dvoje živih oči.
Izza črnih sten so umirale moje želje nerojenih besed in skozi skaljeno sliko so korakale v brezno umirajočih sanj.
Nadja Ketiš
-ČRTICE—-
SOVRAŠTVO
Spočet iz sovraštva, rojen iz sovraštva; življenje mi je podarilo dvoje neljubečih se bitij. Danes sem tu, rojeno, ustvarjeno, staro osemnajst let. Sprašujem se, kaj je ustvarjenega v meni; kaj bo moje telo dajalo drugim ?
Stojim na pragu doma. Treba bo zapustiti gnezdo in se podati v svet. Mojasamostojna pot začenja. Moje novo življenje bo zabredlo v vedno večje valove, drznejše in nevarnejše od dosedanjih. Čas, ko bo treba dajati, ne le (samo) sprejemati, je tu. Ne vem, strah me je priznati, ampak jaz ne morem dati ničesar. Ljubezni ne poznam ; kaj je sreča, te besede že dolgo nisem slišala. Človek, kdo si?
Ali sem sploh človek? Da, človek sem. hotela sem postati človek. Tisti, ki daje, ki ljubi, ki osrečuje. Hotela sem ljubiti in biti ljubljena; ljubila sem in ljubim otroke, tiste čisto majcene, hotela sem ... Kaj vse sem hotela! Pa vendar stojim danes tu, pred teboj, človek, čeprav te ne poznam, saj si povsem drugačen. Tvoj glas, tvoja usta izgovarjajo najčistejše besede, misli pogosto izdajajo najlepšo besedo na svetu — LJUBEZEN. Tvoje oči neštetokrat sejejo dobroto in odkritosrčnost in njih lesk mi ogreva telo. Tvoje dlani, človek, moj bog, kako so tople in nežne. Tvoj dotik mi pomeni združitev z resničnostjo. Daj, dotakni še me spet, prosim!
In jaz, joj, ne, strah me je lastnih pogledov, lastnega glasu, moj dotik — kot da bi objemal mrtve stvari. Moja edina misel je smrt, črna smrt. Kaj vse zmore sovraštvo!? Zagrize se ti v telo, v vsako celico, iv vsak košček, ki sestavlja moj život. In potem, potem se začenja uničevanje . ..
MATI
Stala je na razpotju življenja — sama. Njenih devetinpetdeset let je bilo ogledalo nje same. V njenih očeh, ki so bile nekoč ponos njene lepote, ni bilo več mladostnega leska kot nekoč. Čez obraz so rezale brazdo gube, ki jih je bilo z vsakim minulim dnem več. Njene žuljave roke, zgarane na tej težki, ilovnati hribovski zemlji, so bile še vedno nežne in tople, ko so se dotaknile svojih že odraslih otrok. To je bila ona. Pogled nanjo je bil boleč, a kaj, ko si tega ni upal priznati nihče izmed njih. Niso vedeli, zakaj je tako boleč, ali pa morda niso hoteli te resnice izkopati na dan. Radi so prihajali domov, ji prinašali razna darila, in vsakomur je stisnila v roke sad njenega trpljenja ob odhodu. Rada je še pripomnila; »Saj vem, da tega v mestu ni. Na, vzemi, to je domače, tisto, kar si imel najraje kot otrok.« In nasmeh je prikrival bolečino in solze, ki so se nabirale v kotičkih očes. Odšli so, zmeraj so odhajali, kakor odhaja sonce s svojimi žarki tam daleč na zahodu in naznanja konec dneva. Tudi njeni otroci so odhajali s soncem; pri njej niso nikoli ostali dlje od vzhoda pa do zahoda svetleče se krogle. In to je bila njena največja bolečina, ki je po vsakem odhodu otrok naredila spet eno brazdo več na obrazu. Zakaj?
Nadja Ketiš,
ČAS TIŠINE
Mrak se mehko spušča na pokrajino. Zasnežena polja in travniki počivajo pod belo in mehko odejo iz snega. Drevje izteza svoje gole veje, ki so obložene s snegom. Tu in tam iz snega sramežljivo kuka koruzinje ali trava. Čez polja vodi nekaj gazi. Sme in zajci so jih naredili, da bi prišli do hrane in zavetja. Vso to spokojnost in mir, lepoto in tišino motinisamo jaz. Sliši se samo moje dihanje in škripanje snega pod čevlji. Ozrem se. Za mano se vije sled, vidijo se neenakomerno razmetane stopinje. Imam pravico zmotiti ta mir? Ne, jaz sem vrinjen-ka, ki nima pravice biti tukaj. Ne sodim v ta mir in to spokojnost narave v prvem mraku. Tukaj teče življenje po starem, že stoletja pre-skušenem načinu, mi pa živimo svoje življenje, polno hrupa in nemira. Da, manjka nam takih trenutkov, kot je ta tukaj. Manjka nam miru in tišine, ko je vsak človek sam s svojimi mislimi... Zazebe me v noge; nič čudnega, saj že ‘pol ure stojim v snegu, ne da bi se premikala. Se enkrat se ozrem nazaj, proti vasi. Luči medlo prodirajo v mrak, od tod so videti tako neresnične, kot da bi pravkar stopile iz nekega drugega sVeta. Odpravim se nazaj., s težavo iščem ravnotežje, ko poskušam stopati po gazi in po nekaj korakih padem. Udarec zamolklo odmeva, saj sem padla na koruzinje. Nenadoma ni več tišine, zmotila sem jo jaz, vrinjenka. Zaslišijo se hitri in drobčkani koraki, ki se kmalu izgubijo. Predstavljam si v mislih živali; ki tu žive in so me morda opazovale iz svojih skritih kotičkov. Kaj so mislile o meni?
Sneg škriplje pod nogami, jaz pa vztrajno hitim proti medlim lu-čem, ki se bleščijo iz teme.
Tja sodim, ne v to neokrnjeno naravo, ki še kljubuje ljudem. Za mano ostaja s snegom pokrita pokrajina, v kateri se začne prebujati nočno življenje. Spet bp teklo po starem in nihče ga ne bo motil. Morda jim bo ostal grenak priokus o mojem obisku, ker sem zmotila njihovo življenje, toda tega ne vem.	Ksenija,
(Branko Pintarič Dangs
zjutraj
Neka melanholija
Kadar me tvoje oči iščejo po klavrnem betonskem mestu bi bilo bolje da bi se pozabila in se nasmehnila
pusti misli , in sanje naj spijo v parku
v parku našega mesta kjer smo bili majhni kjer počasi tonemo v reko melanholije v bedaste valove spominov
in ne išči me več nikjer kajti danes ponoči sta iz mojega stanovanja zletela moj televizor
in napovedovalec vremena
Danes zjutraj, ko sem se zbudil iz morečih sanj, sem si navlekel usnjene škornje. Zavzel sem pozo morilca. Moj hladni orlovski pogled je pil roso, ki se je nabirala na oknu, oknu moje sobe.
Danes zjutraj, ko sem se zbudil iz morečih sanj, je zgorelo, je minilo vse.
Moje oči so iskale krivca, krivca za vsa ta izgubljena leta.
Ko sem tako, sedeč pred ogledalom opazoval svoj obraz, sem zagledal svoj otroški lik in iz ust mi je padla rdeča vrtnica.
In nekdo je zavpil: »Vse najboljše za tvojih 19, Branko!«
SVET
Danes čutim, da propadaš z vsakim trenutkom obstajanja. Vse globlje in globlje prodirajo vate človeške roke in te uničujejo. Zakaj? Danes se sprašujem, zakaj si ustvaril vse te lepote, vsa širna morja, oceane, gore, ki segajo v oblake, ves ta pisani živalski svet, ki živi zate, . .. med njimi uničujočo žival — ČLOVEKA. Kdo ti je dal moči in navdiha, da si ustvaril ta bitja z razumom in močjo, ki si jo razdelil v roke in noge? Morda takrat niti pomislil nisi, da boš s to svojo zadnjo »umetnijo« naredil edino zlo med najlepšim, najčistejšim v vsem .. .
Svet. Porečem ti, da si zgubljen. Vsaka minuta ti je bližja besedi ZBOGOM. 	»	Nadja Ketiš
KULTURNI ODSEVI 13
POMURSKIH SREDNJIH ŠOL
Zazrl obraz je svoj v ogledalu, oči, lase in usta, in še zmeraj ni verjel sam vase; Sem to res jaz, eden od milijonov vseh ljudi na tem planetu? Strmeč v ogledalo, v oči, lase in usta, se vprašal je ponovno.
Si to res ti, ki vsak dan molče upiraš oči v umirajoče množice ljudi, ki lačni in sestradani lazijo po ulicah, kakor psi brez gospodarja!! Si to res ti, ki gradiš palače in razsipuješ denar in svojo eleganco? Čeprav nerad si moral je priznati, da res sem jaz, da res si ti, eden od milijonov vseh ljudi na tem planetu, ki gledaš bedo in bogastvo, čeprav nerad, pa vendar si na tem planetu.
Tamara LJUBEČ
ON
PIJANEC
PANKRT
Pankrt. Ta beseda enim ne pove ničesar, drugim mogoče veliko. Meni beseda veliko pove, kajti tudi jaz sem pankrt. Biti pankrt ni lepo, pa tudi pretežko ni. Mnogokrat se nezakonski otroci bolje počutijo samo ob mami, kot če bi bili pri obeh.
Takrat, ko sem hodila še v 2. razred osnovne šole, mi je med prepirom moj sošolec zabrusil: »Pankrt!« Nisem vedela, kaj naj pomeni pankrt, vendar se mi je malo svitalo, kaj je to. Tistega sošolca sem zasovražila. Še zdaj me gleda bolj od strani, ker danes, ko ve, kaj to pomeni, mu je besede gotovo žal. Moram pa povedati, da se njemu godi slabše kot meni, ki imam samo mamo, očeta pa ne poznam. Imam ljubečo mamo, ki me ljubi. On tega nima. Mogoče mi zavida.
Mama mi je očeta zelo dobro nadomeščala, tako da sem ga le redko kdaj pogrešala. Vendar, ko sem bila v 7. razredu, sem ga vse bolj pogrešala. Ne vem, zakaj. Pogrešala sem ga. Takrat sem doma prebrskala vse predale, da bi našla kaj njegovega. Ni bilo zaman. Našla sem njegov naslov. Takrat sem mu hotela na vrat na nos pisati, vendar sem po dolgem odlašanju in premišljanju prišla do sklepa: Če ' bi bilo očetu kaj do mene, bi prišel sam, ali bi mi pisal! Ne, ne bom »lazila« za njim in se poniževala. Ko bi ga spoznala, bi mi lahko rekel, da on ni moj oče. To bi bil pravi šok zame.
Na tihem upam, da bo kdaj prišel čas, ko ga bom spoznala, mu segla v roko in mu dejala: »Dolgo sem čakala ta trenutek!«
Vem, daje danes na svetu mnogo več pankrtov, kot jih je bilo nekoč, in mogoče smo celo srečnejši od tistih otrok, katerih starši živijo skupaj, a se ne razumejo. Zavoljo tega, ker sem pankrt, me ni prav nič sram in se ne počutim odrinjeno od družbe.
Mogoče kdaj zahrepenim po očetu, vendar kmalu nanj spet pozabim, ker se spomnim, kako si mama prizadeva, da bi nadomestila očeta. To pa ji tudi popolnoma uspeva.
Tiho je vsepovsod, le tu in tam zalajajo psi in strese ga ob mislih na dom, na staro, ki ga čaka doma. Spotakne se ob hlod, ki leži na cesti, in začne preklinjati. Majava in sključena je njegova hoja in ob vsakem vzdihu začuti vonj po pijači.
Oh, ta vonj! Vse na svetu bi dal zanj. Vrag pa stara, ki ga nadere sleherni večer. Zagnusi se mu vonj po zatohlem ležišču. Ne, ne bo se vrnil domov . . .
Blodi po rosni travi, se spotika ob vejah, v o?du. Nenadoma obstane pred reko, ki se mu zdi tako lepa in šumeča. Njen šum je podoben šumu pijače, in to ga omamlja. Korak za korakom išče tla pod nogami.
Ah, stara, še zadnjič naderi svojega pijanca, a ob sončnem svitu boš njegovo dušo iskala v gostilni. Ne boš ga našla, kajti poslednjič je hlastal za vodo, za pijačo, ki jo je ljubil bolj kot tebe.
Tamara LJUBEČ
f Branko Pintarič	A
SPOMINI
NAJBOLJ ZNAN LJUDSKI OBIČAJ V NAŠEM KRAJU
(Lapanje kukrce)
Pred lejti je nej bilou dosta mašinof, kak je gnes. Zatou so se lid-gej zbirali večer pred ižof, ka so kaj delali. Najbole znano je Itijpanje kukrce. Tou v našoj vejsi ešče gnes delajo.
Da kukrco poberemo, jo odpelamo domou. V gumle jo doj zmečemo, ka se te večer Itijple. Večer, da pridejo lidgej, dobijo najprlej pijačo. Te pa začnejo lujpati. Tou Itijpanje bi nej bilou veselo, če bi se vmes nej gučalo ali popejvalo. Zatou si lidgej gučijo vice, pa kak je bilou negda. Vmejs pa ttij popejvajo. Gospodar pa prinesej pijačo, ka te bole lujpajo. Navadno liijpajo do pounouči. Ka če drugo Itijpajo, te vzgojdno nemrejo gor stanote. Da oliijpajo, te pa dobijo ešče ednouk pijačo. Vertinja pa prnesej pogače. Či je fejst mrzlo, dobijo ešče tej pa notri šnops. Da se vb pogučijo, te pa idejo saki sebi domou. Na driijgi den tou kukrco obesijo na ran, ka se sišij, ka jo te vzijmi šaroučejo svinjam. Liijpanje kukrce je najlepši običaj, samo ka so ga gnes vb menjali mašini.
Grenko spoznanje majskega jutra. Se še spomniš, kako sem te držal čez ramo — občutek naglo bližajoče se smrti, .kot da nikdar ni moglo biti drugače. Bil si rosno mlad in nisi vedel, bil si rosno mlad in te ni niti zanimalo, niti nisi hotel vedeti.
Se še spomniš majskega jutra, prve solze na obrazu mladenič. Podrli so ti vrt otroštva — spomini kot nekakšna nostalgija . ali pa izbruh sentimentalnosti.
Umrl si v tem jutru, rodil si se v tem jutru.
Zrem v daljavo in mislim nate.
Ni te. Čemu vse to?
Čemu te muke, ta praznina?
Da, vem, sama sem kriva za te tegobe, zato je vse skupaj še bolj boleče.
Zakaj vse to?
Zakaj sem to storila ?
Rada sem te imela, rada te imam, pa kljub temu sem ljubezni se odrekla. Sedaj pa ta bolečina v prsih, v srcu. Tvoj nasmeh mi je prinesel srečo.
Danes — slutim, je ta nasmeh izraz bolečine.
hrepenenje)
V meni je le še hrepenenje po tebi. Želim si vsaj tvoj pogled, ker vem, da mi drugega ne moreš dati, morda pa tudi ne smeš, morda . .. jočem, ker vem, da mogoče še ni vse prepozno. Toda slutim, da se ne bo več spremenilo, da je bolje tako, kot je, Ne, nekaj se mora spremeniti.
Želim vstran od te praznote . . . solze so se posušile, sedaj hrepeni in joče le še srce.
Prispevki iz šolskega časopisa Lokvanj Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci
KULTURNI ODSEVI 14
LIKOVNO ŽIVLJENJE MED
Akademski slikarji Ludvik Vrečič (1900—1945), Karel Jakob (1908-1981) in Lajči Pandur (1913—1973) ter kipar Franc Kuhar (1916—1945) sodijo v prvo šolano generacijo prekmurskih likovnih umetnikov. Izraz »prva šolana generacija« so uveljavili umetnostni zgodovinarji, likovni kritiki in drugi pisci, ki so poročali o njihovih razstavah.
Namen mojega prispevka je opozoriti na te razstave in na njihov odmev v slovenskem periodičnem tisku. Dejstvo je, da te razstave pomenijo tudi začetek razstavne dejavnosti V Murski Soboti oziroma v Prekmurju v času med svetovnima vojnama. Na njih sta sodelovala izmed prve generacije le Jakob in Kiihar, saj je bil Vrečič vpet v budimpe-štansko likovno življenje, Pandur pa je deloval do druge svetovne vojne na Hrvaškem in v Vojvodini.
Poleg Jakoba in Kuharja so na razstavah sodelovali številni likovni ustvarjalci iz Murske Sobote in okolice, ki so s svojo aktivnostjo tvorno prispevali k razmahu in razvoju razstavne dejavnosti in z njo k popularizaciji likovne umetnosti v Prekmurju.
O začetkih razstavne dejavnosti v obdobju 1920—1940 pričajo med drugim tudi časopisna poročila:
Tako lahko beremo v Novinah XI, št. 25, 22. junija 1924, na strani 1: »Ravnateljstvo meščanske šole (gre za šolo v Murski Soboti, op. p.) obvešča, da je šola sklenila svoje šolsko leto 17. junija s slavnostno otvoritvijo razstave. v Po izjavi Karla Jakoba je tudi on sodeloval na podobnih razstavah likovnih izdelkov učencev meščanske šole v Murski Soboti. Razstave so namreč prirejali ob koncih šolskih let.
Dalje lahko zasledimo v Novinah XVII. št. 16, 20. aprila 1930, stran 6/8, da je bila »v Črenšov-cih v času od 17. do 20. avgusta 1929 razstava likovnih del na dvorišču »zgodovinske hiše« Be-dmjakove (tam je stanoval.Jožef Klekl starejši, op. p.). Razstavo
Dokumentarna fotografija z razstave v Murski Soboti 1939. leta, ko so se s svojimi deli predstavili Jakob, Sagadin, Kiihar, Gabor in Ri-tocz.
je odprl polkovnik Raka S. Radovič (kraljev odposlanec), navzoči so bili zastopniki vlade, vojnega ministrstva, predsedniki mariborske in ljubljanske oblasti, dr..Matija Slavič... Svoja dela so razstavljali dijaki meščanskih šol iz Lendave, Gaberja in Turnišča. Zanimivo je, da je na njej sodeloval tudi Karel Jakob z nad 20 slikami, med njimi je bil motiv s hišo prelata Slavič Matjaša, vseučelišnega profesorja v Ljubljani.« (Karel Jakob je bil v tem času dijak Tehniške srednje šole, gradbeni oddelek, v Ljubljani in mu je dr. Matija Slavič pripomogel, da je dobival brezplačno hrano v menzi. Isti mu je med študijem na zagrebški akademiji za likovno umetnost izposloval pri kamnoseku Alojzu Vodniku iz Ljubljane 200 dinarjev mesečno kot prispevek za študij — iz biografije Karla Jakoba, . tipkopis hrani Franc Obal, op.
P)
Leta 1925 je bila v Murski Soboti razstava del Alojza Eberla (1822—1887). O razstavi je poročalo Jutro, 1925/VI, 10. junija, 133/3, da priredijo dediči pokojnega slikarja Alojza Eberla, ob župnem zletu mariborske Sokolske župe njegovo razstavo oljnatih slik, akvarelov in risb v Murski Soboti na Aleksandrovi cesti 68, 13. in 14. junija 1925.
Alojz Eberl, po rodu avstrijec, je kot oficir in civilist prepotoval velik del Evrope. Njegovi akvareli nosijo izrazit pečat romantike. Pomembnih je nekaj pejsažev iz neposredne okolice Murske Sobote in nekaj etnografsko zanimivih objektov panonskega sveta. Večina njegovih del je vključenih v stalno zbirko pri  DE Pokrajinski muzej Murska
Sobota, nekaj del pa je tudi v zasebni lasti. Alojz Eberl je pokopan na murskosoboškem poko-' pališču. Ob zadnji razstavi njegovih del leta 1964 v Murski Soboti je izšla zloženka z uvodom, seznamom del in dvema čmo-beli-ma reprodukcijama. Bibliografija: Pomurski vestnik XVI, št; 42, 22. X. 1964.
Karel Jakob: portret matere, olje, 1938.
Leta 1938 je Karel Jakob priredil svojo prvo samostojno razstavo v Murski Soboti. V članku z naslovom Prva umetniška razstava v Murski Soboti, ki so ga objavile Novine XXV, 28. avgusta 1938, stran 4, piše: Naš rojak Jakob Karel, profesor-akadem-ski slikar priredi v dneh od 4. do 15. septembra t.(ega) leta likovno razstavo svojih del v kavami Vu-čak (Dobrai, današnji Hotel Zvezda). Poleg drugih kulturnih prireditev smo pogrešali likovno umetnost in smo bili doslej odtujeni od nje. Ob 20-letnici osvobo-jenja Slovenske krajine naj nam bo ta razstava dokaz, da naš narod pridobiva tudi na slikarski umetnosti.«
Slovenec, 1938/LXVI, 9. IX. 207/3, je objavil članek k Jakobovi umetnostni razstavi v Murski Soboti, avtorja, označenega s kratico P. B. V njem piše: »Te dni doživlja Sobota svojo prvo slikarsko razstavo. V skromni sobi hotela Krona razstavlja svoja dela mladi prekmurski slikar Karel Jakob ... To je njegov prvi večji nastop, ki se je izvršil po njegovi želji doma, v njegovem rojstnem kraju. Morda zato, ker hoče s tem povdariti, da je iz te pokrajine izšel, da mu ona daje umetniško silo, da hoče predvsem njo predstaviti v umetniškem svetu. Z Jakobom je stopil v svet slovenske likovne umetnosti Benjamin, ki je toliko stoletij čakal svojega izraza in ga sedaj dočakal.«
Prvi, ki je napisal oceno razstave Karla Jakoba, je bil profesor Janko Liška. V Mladem Prekmurcu IX-X, 1938, 1—2, 3L, stran 32/33, zasledimo njegovo razmišljanje o Jakobovem slikarstvu, za katerega pravi, da so najboljši portreti, med njimi še posebej portret Matere.
Iz zloženke, ki je bila izdana ob razstavi, lahko ugotovimo, da je Jakob razstavil 45 eksponatov, od tega 34 olj, 8 grafik in 3 akvarele. Na tej razstavi je predstavil tudi svojo grafiko, ki je motivi-čnp zajemala prizore iz zagrebških predmestij, dvorišč in nočnih zabavišč. Zanimive so številke, zapisane na hrbtni strani zloženke, ki mi jo je Jakob podaril leta 1980, govorijo pa o prodanih eksponatih. Skupno je prodal v vrednosti 6350 dinarjev, najvišja cena za olje-platno je bila 800 dinarjev, najvišja za grafiko pa 150 dinarjev. Vstopnine je bilo za 1100 dinarjev.
Delovanje Karla Jakoba je gotovo spodbujalo k ustvarjanju mlade likovne zanesenjake, ki so tedaj živeli in delali v Murski Soboti in okolici. To so bili: Albin Sagadin, samouk iz Beltinec, Jože Kološa, fotograf iz Murske Sobote, in Ladislav Kondor, karikaturist, ki je tedaj že hodil samosvojo pot.
V začetku novembra leta 1938 je Kondor priredil samostojno razstavo svojih karikatur v Murski Soboti. To izzvemo iz članka Srečanje z karikaturistom Ladi-
--------------------------KULTURNI ODSEVI 1 5
VOJNAMA V PREKMURJU
slavom Kondorjem, avtorja Lanka Liške, ki ga je objavil Mladi Prekmurec XI-XII, 3—4, stran 32, 1938.
Ladislav Kondor je bil rojen leta 1901 v Kupšincih, umrl 1963 v Opatiji. V mladosti je delal kot železničarski trgovski vajenec v Osijeku. Nekaj časa je bil na šolanju pri dunajskem profesorju Frolichu, nato pa je postal svetovni popotnik, karikaturist. Od leta 1925 je bil stalno na poti. V 30; letih so nastali njegovi portreti znanih politikov, športnikov in umetnikov. Leta 1930 je priredil prvo samostojno razstavo v Oslu. V svojih delih je upodabljal predvsem človeški profil. Karikaturo je uporabljal kot protest proti fašizmu oziroma nasilju. Naredil je več kot 80.000 karikatur, 200 listov hrani DE Pokrajinski muzej Murska Sobota. Pomembnejše samostojne razstave v Murski soboti: 1938., 1941., 1965. Izbor iz bibliografije: Edinost, 1938/1, 5. XL, r.: Razstava umetnika življenja, Mariborski Večemik Jutra, 1939/XIV, 14. L 11/6, Jutro, 1941/XXII, 7. II. 32/5, Slovenec, 1941/LXIX, 15. II. 38/8, Katalog razstave 1965, uvod Franc Šebjanič, 7 č. b. repr.
Leta 1939 je bila prirejena skupinska razstava večine takratnih likovnih ustvarjalcev, ki so živeli in delovali v Murski Soboti. Mariborski Večemik Jutra, 1939/XIV, 22. VI. 140/5, je zapisal: »V drugem nadstropju novega Trgovskega doma v Soboti razstavljajo v posebni sobi mladi prekmurski likovni umetniki svoja dela. Razstava je ena izmed tistih pomembnih manifestacij slovenske pripadnosti Prekmurja, ki že sama po sebi dokazuje kulturni in nacionalni napredek Prekmurja ob priliki sedanjih proslav dvajsetletnice. Uspehom mlade prekmurske generacije v javnem življenju, v književnosti in napredku gospodarstva se je s temi .umetniki odprlo novo po-dročje.«
Na tej skupinski razstavi je Karel Jakob razstavil 15 del. Pozornost je vzbudilo delo z naslovom Misonsko delovanje sv. Cirila in Metoda, ker je bilo že prej nagrajeno na konkursu banske uprave. Franc Kiihar je predstavil 11 kiparskih del iz mavca in lesa. To je bila sploh njegova prva predstavitev javnosti. V tem času je študiral v Ljubljani na kiparskem in rezbarskem oddelku Srednje tehniške šole.
Absolvent meščanske šole Albin Sagadin iz Beltinec je razstavil pet del. Kot gost te trojice je še razstavljal Rajko Šubic (bil je akademski slikar ter učitelj veščin risanja na Realni gimnaziji v Murski Soboti) pet akvarelov in eno olje. Na hodniku sta razstavila vsak nekaj slik Zoltan Gabor, absolvent lendavske meščanske šole, in kmečki fant Jože Ritocz.
Ob tej skupni razstavi mladih ustvarjalcev je vzporedno pote
kala akcija dijakov Realne gimnazije v Murski Soboti, da bi izdali dva obsežna albuma fotografij in umetniških prilog za rojake v tujini. O tem so poročale Novine XXVI, št. 26, 25. junija 1939, stran 4: »Člani podmladkov Jadranske Straže in Rdečega križa VIL in VIII. razreda Samoupravne realne gimnazije v Soboti so pripravili dva obsežna albuma fotografij in umetniških prilog, da ju odpošljejo prekmurskim rojakom v pozdrav in bodrilo.« V tem albumu sta imela Karel Jakob in Franc Kuhar vsak po dve umetniški reprodukciji del, fotografije je naredil Jože Kološa, pesmi-tekste pa je napisal abiturient Franc Šebjanič. Albuma sta bila od 20. do 22. junija razstavljena v izložbi trgovine Hirschl v Murski Soboti.
Še istega leta 1939 pa je Albin Sagadin priredil svojo prvo Samostojno razstavo v Lendavi. O tem beremo v Novinah XXVI, št. 49, 3. december 1939, stran 3: »Svojo prvo razstavo bo imel v Lendavi (Dolnji) od 3. do 13. decembra v lokalu na Glavni ulici št. 58 mladi slikar Albin Sagadin iz Beltinec. Razstavljal bo štirideset svojih najnovejših del pretežno iz Slovenske krajine in nekaj portretov.«
Albin Sagadin je rojen 1914 v Slivnici pri Mariboru. Kot absolvent meščanske šole je sodeloval
Ladislav Kondor: Portret Janka Liške, mešana tehnika.
Alojz Eberl: V bližini Murske Sobote, akvarel
z Jakobom in Kuharjem na razstavah v Murski Soboti leta 1939 in 1940. Pomembnejša bibliografija: Miško Kranjec: Prekmurje v sliki, Mladi Prekmurec 1—2, 4L, januar—februar 1940, stran * 4/8, Otvoritveni govor dr. Franca Šijanca ob otvoritvi razstave Jakoba, Sagadina in Kuharja 1940 v Murski Soboti, Umetnost V, 1940/41, XIX. stran 212, Branko Rudolf: Razstava likovnih umetnikov v Soboti, Mladi
Prekmurec 9—10, IV letnik, november—december 1940, stran 130/32, L Š. (Ivan Šiftar): Prekmurje na soboški razstavi, Mariborski Večemik Jutra, 1940, 13. XII, F. Š. (Franc Šebjanič): Trije prekmurski umetniki, Jutro XXI, 1940, 17. XII. 295/3 in 18. XII. 296/3.
Brez dvoma najpomembnejša razstava v Murski Soboti pred drugo svetovno vojno je bila razstava Jakoba, Sagadina in Kuharja leta 1940. Napoved razstave so objavile Novine XXVII, št. 48, 1. december 1940, stran 3: »V nedeljo 1. decembra ob 11. uri bo v Soboti v prostorih stare kavarne Hotela Dobray slavnostna otvoritev prve skupne umetniške razstave: Karla Jakoba, Franca Kuharja in Albina Sagadina. Otvoritveni govor bo imel umetnostni zgodovinar g. Sijanec iz Celja.« V otvoritvenem govoru, ki ga je objavila Umetnost V, 1940/41, XIX. stran 212, je dr. Fran Sijanec med drugim povedal: »Preteklost je zapustila ne-prilike, ki jih je treba z največjim naporom premagati, in zato se veselimo slehernega uspeha in napredka prvega rodu prekmurske likovne umetnosti .. . Pomen prve kolektivne razstave prekmurske likovne umetnosti ni le umetniškega značaja, pač pa tudi vzgojnega v splošnem obsegu kulturne potrebe prebujajoče se zemlje.«
Avtor članka z naslovom Prekmurje na soboški razstavi, ki ga je objavil Mariborski Večernik Jutra, 13. XII. 1940, označen s kratico I(van) Š.(iftar) je poudaril : »Motiv prekmurske zemlje je 'razširil snovno in vsebinsko umetniško ustvarjanje, ki se je pri tem obogatilo tudi z veliko mislijo o človečanstvu. To se vidi predvsem v pisani besedi. Prekmurska knjiga in platno imata še svojski socialni realizem, kar ju loči od drugih ustvarjalcev in s tem lahko v marsičem preusmerita slovensko socialno umetnost.«
Franc Obal
VŽIGALICE
NA
JEZIKU -
>DOGODEK
V MESTU MURSKA SOBOTA<
Ajshil (Aischylos, 525—456 pr. n. š.), grški dramatik, utemeljitelj atiške tragedije, avtor 90 dram, od katerih je ohranjenih le sedem. Med njimi k sreči tudi tragedija Vklenjeni Prometej, ki je za »dogodek« v Murski Soboti zelo pomembna.
Gide, Apdre (1869 — 1951), francoski pisatelj,'individualist, skeptik, humanist, nasprotnik meščanske morale in vsakršne »angažiranosti«; avtor številnih romanov in novel. Med njimi tudi novele Slabo uklenjeni Prometej, ki je za »dogodek« v Murski Soboti zelo pomembna.
Lainšček, Feri (1959 in naprej), pisatelj vajenec, pisec po naročilu. Avtor »dogodka« Vžigalice na jeziku, v katerem si je drznil »angažirati« Gi-dea; napoveduje prihod Prometeja in Zevsa na ulico, po kateri ste se morda pravkar sprehodili.
Kud Štefan Kovač jr. (1986 in naprej), gledališka skupina iz Murske Sobote. Njeno geslo je: »Bolje vžigalice na jeziku kot vžigalice na smodniku!«
ZA DOGODEK V MESTU MURSKA SOBOTA
PRAV TAKO POMEMBNI:
Prometej (Prometheus) st. gr. božji sin; Zevsu je ugrabil ogenj, da bi ga prinesel ljudem, za kazen je bil prikovan na skalo, kjer mu je jastreb vedno znova kljuval jetra, ki so se neprestano obnavljala. Pozneje so Prometeju pripisovali stvarjenje človeka.	‘
Zevs, najvišji bog pri starih Grkih, kralj bogov in ljudi; njegovo orožje je bil blisk, njegova žival orel.
Orel: (pa kar molči)
Damoklej: Živel sem popolnoma vsakdanje življenje in imel sem za svojo dolžnost ravnati se po svoji formuli: bodi podoben najbolj navadnemu človeku ... Tedaj pa se mi je, kot pravim, nekega dne pripetila osebna dogodivščina.
Koklej: Zakaj me je udaril? Gotovo je to storil pomotoma.
Nikomur nisem storil nič žalega, nihče mi ne more storiti nič slabega. Natakar: Zame, na primer, kakšnega me vidite, boste gotovo j>risegli, da sem natakar. Pa nisem. Živim skrito življenje — opazujem.
DUŠA GUTMAN-ŠKOF -režiserka predstave Vžigalice na jeziku, gledališke uspešnice Totovi in še katerih; blesteča ljubiteljska igralka v Nušičevi komediji Žalujoči ostali, ki je pred osmimi leti presodno vplivala na njeno življenjsko odločitev — izbiro poklica; štipendistka kulturne skupnosti občine Murska Sobota in zdaj izvajalka zahtevnejših del občinske Zveze kulturnih organizacij, s sedežem v Klubu mladih.