urim.......TITI SPOMNITE ' S* SLOVENSKIH BEGUNCEV, S KAKIM DAROMI tnimiiimml 'AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 64 CLEVELAND 8, O., TUESDAY MORNING, APRIL 1,1947 Obredi Velikega ledna v katoliških cerkvah LETO XLIX—VOL XTJT TITO NAPADA AMERIKO Obredi so nekoliko drugačni kot v starem kraju. Naše čita-telje bo morda zanimalo, če na tem mestu prinesemo spored veličastnih obredov tega tedna. V SREDO — Popoldne ali zvečer so jutranjice. V starih časih so bile vedno zjutraj, zato so tudi dobile ime “jutranjice.” » V) A M lilt A IIP NA VELIKI ČETRTEK — Ta dan je v vsaki župni cerkvi n fl[J| Hn fln|p samo ena sv. maša, po kateri se razgrnejo oltarji. Po gloriji uti-l ***"■ hnejo zvonovi in orgle. (Zvonovi gredo v Rim). Po sv. maši pre- j ----- nesejo Sv. Reš. Telo k božjemu grobu, kjer ostane izpostavljeno Pravi, da hoče Amerika za češčenje ves dan. Popoldne so jutrajnice za Veliki petek; ugasujejo sveče. Na VELIKI PETEK — To je edini dan v letu, ko ni sv. ma-| še; pri obredih zavžije duhovnik hostijo, ki je bila posvečena \ prejšnji dan. Glavno pri obredih je počaščenje Križa. Popodne so ujtrajnice za soboto. Na VELIKO SOBOTO — Blagoslov ognja, vode, velikono- w * kruhom vsiliti Jugoslaviji demokracijo Belgrad, 31. marca. — Tito je danes' pred obema zbornicama' parlamenta silno napadal Zed. države, rekoč, da hočejo rabiti čne sveče, zatem sv. maša; pri gloriji zapojo zopet zvonovi (vrne-1 živež kot orožje, da bi jugoslo-jo se iz Rima). V vsaki župni cerkvi je samo po ena sv. maša. ' vanski narodi sprejeli zapadno Popoldne ali zvečer je blagoslov jedil. V soboto opoldne je tudi demokracijo, konec posta. V starem kraju je bilo na Veliko soboto Vstajenje, v Ameri-ki je pa to navadno na velikonočno nedeljo zjutraj. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) “V DOMOVINO.” — Večkrat smo že pisali, kako gonijo begunce, naj gredo domov v Jugoslavijo. To delajo zavezniki z različnim pritiskanjem, zlasti pa s tem, da po skoro dveh letih še niso ničesar ukrenili, kam naj bi šli naši slovenski, pa tudi drugi tako številni begunci pred komunizmom. Veliko se govori in piše o begunskem vprašanju, ne naredi pa pihče ničesar. Vsi hočejo begunce spraviti domov, v nesrečo. Taka je pač “Amerikanci se nam hočejo vsiliti kot politični učitelji v zameno za kruh našim lačnim ljudem,” je Vpil Tito v parlamentu, ki mu je navdušeno pritrjeval. Tito se je bridko pritoževal, ker so Zed. države odklonile prošnjo jugoslovanske vlade za živež. “Zapadni zavezniki se očivid- cem se je mož odpravil domov radi otrok. Mož ni bil domobranec. Med okupacijo so mu tudi! no bolj brigajo za dobrobit biv-Nemci dali mir, ker so videli, da1 ših sovražnikov, kot za žrtve ga ne morejo odtrgati kmetova-] bivših sovražnikov,” je govoril nju ob toliki družini. Ko je pri- Tito. “Jugoslavija je bila hva-šel Kristanec domov, so ga pu- ležna za pomoč od UNRRA, to-stili partizani dva meseca na mi- da ne smatra te pomoči kot miru. Potem pa jim ni več dalo. loščino, ampak smatra, da je bil Zaprli so ga. Njim se ne smili-] jugoslovanski narod upravičen jo otroci. do take pomoči. Dežela, ki ima IZ ITALIJE se je vrnil v Rov- kruh (Amerika), ga ne bo dala te pri Logatcu Mrlak Matija.| tistemu, ki ga nima, razen če ji ie Eden v bolnišnici, eden v norišnici, eden je na ričetu Belgrad, 1. aprila. — V zaietleu prošlega meseca so se zbrali v grajšftni Brdo pri Kranju prvaki Jugosla-vije: Tito, Kidrič m Bebler. Po dobri večerji je dala beseda besedo, voljo pa močno vino. Ker se je vršilo vse za močnim zastorom ni javnosti znanega drugega kot to, da je bil sredi noči naglo poklican iz Ljubljane zdravnik. Zjutraj so jih pa razpejavali: Tito je bil poslan v bolnišnico, Kidrič v norišnico, Bebler pa na ričet. Ljudje pravijo: za prvo silo bo že . . . dalje in več prihodnjič. NOVI GROBOVI Rudolph P. Otoničar Kot smo že včeraj nakratko poročali je umrl na svojem domu, 1110 E. 66. St., mladi Rudolph P. Otoničar, star šele 36 let. Rojen je bi) v Clevelandu. Bil je edini ijn Rudolfa in Mary roj. Arko. Oče je bil doma iz Blok, mati pa iz Sodražice, ki je poznana neumorna in agilna narodna in društvena delavka. Pokojni zapušča tudi ženo Mary, sino-Rudolph in Anthony ter hčerko Mary Ann. Bil je član LETOS NE BOMO DELI UR NAPREJ Cleveland bo ostal letos še pri starem času. Predlog mestnega odbornika Pu dan. Našemu zvestemu takimi grožnjami ne bo ničesar naročniku čestitamo ter mu že-sklenjenega glede bodočnosti '*mo še mnogo zdravih in zado-Nemčije in da je nazadnje bolj-] voljnih let. še, če se ne sprejme nič, kot pa Bismo ima pri nas— če se ne doseže popolen spora-1 l>ri nas ima pismo Jim Kun-zum. | gt*lj> Piše mu sestra Terezija Rusija je tudi proti temu, da Skupek iz Zagradca št. 21. bi Nemčija plačala zaveznikom, Zadušnica— za stroške okupacije in za poso-j V sredo ob 8:30 bo darovana jen denar, predno plača Rusiji za' v cerkvi sv. Vida maša za pokoj-vojno odškodnino. “Zed. države nega Frank Merharja iz 63. ce-So proti temu, da bi se napravi- ate-lo Nemčijo za evropsko siroti- kuhinjo— šnico, ki bi jo morala vzdrževati ] Norwood Appliance & Furni-nazadnje le Amerika,” je rekel, ture, 6202 St. Clair Ave. nudi v Marshall, ,ki je tudi napadel, nakup posebno lepe in moderne Francijo, ki vztraja na tem, da sete za kuhinjo, mizo in 4 stole, dobi premog iz Porurja, ali pa Je res nekaj posebnega, ne bo pristala na nobeno pogod- K molitvi— bo z Nemčijo. Obvezna vojaška služba ni od danes več v veljavi članice Oltarnega društva fare sv. Vida naj pridejo danes popoldne ob dveh v Zakrajškov pogrebni zavod k skupni molitvi za pokojnega Rudy Otoničarja. domov. To bi se ji seveda prav lahko posrečilo, če bi titov-cem kdo kaj zaupal. Saj bi naravno vsak begunec bil raje doma kot pa v kakem raztrganem taborišču lačen in brezposeln. Titovina je začela za begunce izdajati tudi poseben list z naslovom: “U domovinu.” Pisan je večinoma v srbohrvaškem jeziku. Nekaj je pisanega tudi v slovenščini. Večina lista so na-! padi na Mihajloviča. Temu še po smrti ne morejo pozabiti, da si je upal živeti. Poleg njega napadajo vse vodilnejše osebe v begunstvu, tako tudi hrvaškega Mačeka in nadškofa Stepinca. Beguncem hočejo dopovedati, da ima samo Tito prav in da je vse dobro samo v Titovem kraljestvu. če je tako vabljenje,domov res kaj uspešno, je drugo vprašanje. Kdor gre domov, gre, ker ne more več vzdržati v tujini, ne pa iz ljubezni do Tita. OTROKE SO REPATRIIRA-LI. — Pisal sem, kako so spravili otroke, ki niso imeli staršev v taboriščih, proč od svojih varuhov in jih segnali v taborišče pri Leobnu. Te otroke so sedaj vse spravili v domovino. Kdo ve, ali ne v njih nesrečo. Otrokom so preprečili najprej vsako zvezo s prejšnjimi varuhi v taboriščih. Niso jim dali pisem, ki so jih ti pisali, tako da so se otroci čutili zapuščene. Potem pa so pritisnili na domače v domovini, da so ti morali vabiti otroke domov. Tako so taborski in jugoslovanski komunisti z združenimi močmi spravili otroke v komunistični raj. In za mladino je komunistom največ. V TITO VINI POVRATNIKE ZAPIRAJO. — Marsikak begunec je šel v zadnjem času domov, želja po domačih je prehuda. Nekaterim se ne zgodi nič hudega, toda mnogi nalete zelo slabo.’ V lienskem taborišču je bil Jože Kristanc, brat župnika Leona Kristanca, doma iz Šenčurja na Gorenjskem. Lansko leto inu je doma umrla žena. Za pustila je 10 otrok. S težkim sr- ji je bil z njimi v taboriščuvj Unije, ker je Jugoslavija prepri-s: Eboli. 14 dni pred Božičem ga čana, da je samo Sovjetska Unije gnalo domov. Brž, ko se je' ja med Velikimi štirimi, ki ra-vmil so ga zaprli. Drugo poro-] zume naše žrtve v vojni. Samo čilo dostavlja, da se je tako do- Sovjetska Unija se iskreno bo-bro zagovarjal, da se mu v tem ri za pravičen mir.” življenju ne bo več treba. To se Tako je govoril Tito včeraj v pravi, da so ga likvidirali po starih partizanskih navadah. IZ GORENJE VAsfnad Škofjo Loko je bil v begunstvu parlamentu in se znašal nad Ameriko, ker mu je odrekla 200,000 ton žita, katerega je imela Jugosavija toliko, da ga je Skorjo loko je Dil v Degunsivu neki Habjan. Odšel je domov s'lahko dala sv0Jlm ko™mS*!' svojim sinom. Nič se mu ni zgodilo, le v svojo hišo ni več mogel, ker so mu jo vzeli. Toda neko noč so pobili “neznanci” njega in vso družino. Kajti komunizem je vera sovraštva, ki ne odpušča. , SKESANEC SE VRNIL. — Nekemu fantu so starši večkrat pisali, naj pride domov in je res šel. Pa je že nazaj. Njegova zgodba je taka-le: Domov je srečanje na 3. strani) -----o------ Trupla U. S. vojakov iz blandije Reykjavik, — Sem je dospela ameriška mišija, ki bo odpeljala domov v Ameriko trupla 220 ameriških vojakov, ki so bili pokopani na Islandiji tekom vojne. Misija bo imela delo za 4 mesece, predno bo z vsem gotova. RACIONIRANJE ZA SLADKOR BO V VE-LJAVI DO 31. OKT. Washington. — Kongres je včeraj v vsej naglici sprejel predlog, da ostane racioniranje sladkorja pod vladno kontrolo do 31. oktobra. Predsednik Truman je predlog podpisal še včeraj in tako je predlog postal postava. Ako jjredsednik Truman ne bi včeraj podpisal predloga, bi racioniranje sladkorja avtomatično prenehalo Sl. marca o polnoči. čnim sosedam, Romuniji in Albaniji, da jima je s tem pomagala pri volitvah. Ob teh besedah diktatorja Tita se bodo Amerikanci vprašali: zakaj pa si, gospodine komuniste, sploh vprašal v Ameriki za pomoč, zakaj se pa nisi kar obrnil v Moskvo, ki edina razume žrtve Jugoslavije v vojni. Pa še to: UNRRA je dala Jugoslaviji za 8429,000,000 raznih potrebščin, za katere so prispevale Zed. države nad 72%, pa ni pri tem Amerika niti z besedo omenila, da hoče biti “učitejica” Jugoslavije. Slišali smo že o beraču, ki je preklel vso hišo, kjer je zahteval krono, gospodinja mu j hotela dati pa samo kos kruha. S tem napadom na Zed. drža- č, ve se ni Tito prav nič prikupil Amerikancem in morda se mu bodo te besede še utepale, ker svet se neprestano vrti. o MZ. Ptogreb bo jutri zjutraj ob 9:46 iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo. Frances Štolfa Sinoči je umrla na svojem domu, 6712 Bonna Ave., Frances Štolfa roj. Cok, stara 62 let. Tukaj zapušča soproga Johna, hčer Ano Prosek, vnuka Clifford in več sorodnikov. Doma je bila iz Lokve pri Divači, kjer zapušča brata Franceta in Rudolfa, sestre Marijo, Karolino in Pavlino ter več sorodnikov. Tukaj je bivala 41 let in je bila člaitica št. 137 SNPJ in št. 2 SDZ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1 iz 2e-letovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče. iLOvnnn izgnanci so si Bišm u golo trvui- NJI. rOMAGAJMO JU! $5 klobuki pridejo zopet nazaj New York.—IStylepark Hats in Schobel Hats bosta dali jeseni na trg klobuke po $6. Knox in Stetson nista še nič rekli, toda bosta najbrže tudi sledili. Klobuki po 86 so bili ipred vojno najbolj kupovanj. Jugoslavija obsodila na smrt 7 oseb Belgrad. — Sodišče v Skoplju je obsodilo na smrt 7 članov organizacije, ki deluje na tem, da hi ae odcepila Makedonija od Jugoslavije. Vseh sedem bo ustreljenih. IMichael Škufca Sr. Po dolgi bolezni je umrl sino Či Michael Škufca Sr. po domače Klingarjev. Bil je star 77 let. Doma je bil iz Hinj in je prišel v Ameriko pred 60 leti, torej je bil eden prvih naših naseljencev tukaj. Svoje ase je delal za avtno firmo Winton Motor Car Co. Stanoval je na 19417 Chickasaw Ave. Zapušča (sledeče ifcroke: Frances, Michael, Joseph, Albina in Sylvester. V Salkte, Colo., zapušča brata Johna, v starem kraju pa sestro Karolino Urbančič. Bil je član društva Kat. Borštnarjev. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in na pokopališče sv. Pavla. Naj vsi prerano umrli počivajo v miru, preostalim izrekamo naše sožalje-. Moška obleka j« zdaj mnogo lažia New York. _ Pred 10 leti je tehtalo blago za moško volne-po obleko 18 unč na jard, danes tehta komaj 14 unč jard. ne pa 33 mi katerih menda noben ne dela v tovarni. Jeseni pred volitvami bomo pa naprej o tem govorili. Zaenkrat smo prav sijajno zmagali za — stare, dobre čase. Delavci so zmagali 1 o- Namesto žalovanja naj bi Lewis raje dal denar družinam premogarjev Chareston, W. Va. — Walter Thurmond, tajnik južne zveze premogarskih družb pravi, da je to čuden način izkazovanja časti ponesrečenim premogarjem, ko je John Lešris ukazal 6 dni počitka v premogarski industriji. Thurmond pravi, da bi se pre-mogarska unija bolj izkazala, če bi nakazala iz svoje blagajne kakih 875,000 družinam ponesrečenih premogarjev. Ali pa še bolje, če bi Lewis ukazal, naj vsak premogar dela eno uro v ta namen, kar bi prineslo družinam tistih lil ponesrečnih pre-raogarjev do 8600,000, namesto da bodo 6 dni počivali. fantu ki je dopolnil 18. leto, se ^ pra2nike_ •'SSTtriJ. . .. . .. i iz Vlile Angele, ki že dolgo bole- mu moškemu imeti pri sebi re- , x . , \ .... gistracijsko karto, kakor jo je’ ha> seJeJ‘ er" P°to"! zahvalltl ti 41 j i/»* a. v.. 1QAA I vsem dobrotnikom, ki so se je moral imet. od 16. oktobra 1940, ko je stopila v veljavo postava * ^ za reg.stracjo. I ke tem potom, ker jim osebno ne Na 29. oktobra 1940 so v more ^U(j; m; jj belimo, da bi se ji ljubo zdravje kmalu povrnilo. Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob 7:30 sejo v SDD na Re-cher Ave. Washingtonu dvignili prvo številko za obvezno vdjaško službo. V Ameriki so poklicali vsega » , skupaj 10,022,367 moških v vojaško službo. Naborne komisije so vse delale brezplačno in mnogo jih je1 žrtvovalo svoj čas vso to dobo. ^06^1111 SOONX Komisije so izvršile ogromno * del« in zaslužijovse,p™e oproslil 76 obtožencev Ameriška bojna sila bo dobi-1 r vala poslej vse novince samo iz prostovoljcev. ------o------ Država Texas preiskuje podraženje gazolina Austin, Texas. — Državna legislatura ima pred seboj resolucijo, ki zahteva preiskavo, zakaj so oljne družbe podražile gazolin. MUSSOLINI JE UMRL KOT STRAHOPETEC, POROČA ONI, KI GA JE USTRELIL Rim. — Walter Audisio, vodja zavezniški komisar za severno italijanskih partizanov, ki je ustrelil dučeja Mussolinija, pripoveduje, da se je Benito izkazal pred smrtjo kot pravi strahopetec. Bil je prav žalostna slika nekdanjega mogotca in tako preplašen, da je celo pozabil pred smrtjo vprašati za tolažila cerkve. Audisio, ki je to pripovedoval pred množico do 15,000 oseb, ki so mu navdušeno ploskale, ni hotel podrboneje pripovedovati, kako je .bil Mussolini ubit. Rekel je, da bodo to že čitali v časopisih. Uradni časopis italijanske komunistične stranke je kupil vso pravico opisovanja tistih dogodkov. Povedal je tudi, da je to dejanje partizanov povsem odobra- v dolgi tožbi Tožila jih je vlada, da so ustvarili trust v plumberski industriji Federalni sodnik Wilkin je včeraj v Clevelandu oprostil vseh 76 obtožencev, katere je ob-, tožila vlada zarote, da so si vzeli monopol nad plumberskimi potrebščinami z namenom, da bi sami narekovali cene. Orignalno je bilo nad 100 ob-tožežncev, katerih nekateri so med tem časom že pomirili. Fe- Italijo in bivši podguverner države New York, ko je dospel v' deralna sodnija jih je obtožila Milan 29. aprila 1946, to je dan zarote še 29. marca 1940. Do potem, ko so ustrelili Mussolinija, njegovo priležnico Klaro Pe-tacci in 16 drugih fašistov pri obmejnem kraju Dongo. Vpričo tega ameriškega polkovnika so komunisti ustrelili tudi bivšega tajnika fašja, Ahila Staraceja, za kar je Poletti pohvalil: “Okej, Italijani. Pravici je zadoščeno.” Audisio je povedal, da so do- obravnave bi bilo prišlo ob času napada na Pearl Harbor. Potem je bila obravnava prestavljena in se je pričela zopet lanskega novembra. Od takrat se je vršila vsak dan do včeraj. Pravijo, da so plačali obtoženci vsak dan za odvetnike nad 85,000. Obtoženi so bili izdelovalci plumberskih potrebščin, trgovci val polkovnik Charles Poletti, bil prestrašen pred smrtjo. bili pri Mussoliniju zlata za več' na debelo in drobno ter plum-kot 85,000,000, kar vse so pobra- berska unija. Sodnik Wilkin je oprostil obtožence z izjavo, da pri taki mašni obravnavi ne more biti pravične sodbe, ker je lahko nedolžen obsojen za krivca, torej po- li prebivalci Donga. Mussolini se ni pred smrtjo spomnil niti svoje žene, niti svojih otrok. Tresel se je kot šiba na vodi in mu niti na misel ni prišlo, da bi vprašal za spovednika, tako je sameznik ne more imeti poštene "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMB DEBEVEC. Editor) •111 St OUr Avc. HEndccM 0628 Clevdud 3, Ohio PubUahod dolly except Saturdays. Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto >7.00; za Cleveland In Kanado po po4U za eno leto $8-00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta $460. Za Ameriko Četrt leta $360; sa Cleveland In Kanado po poiti Četrt leta $3.16. Za Olveeland In okolico po raenalalrtti; celo leto $7.00. pol leta $4.00. Četrt leta $360. Posamezna številka stana 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $1.00 per year; Cleveland and Canada by mall $800 per year. U. S. $4.00 lor 8 month*. Cleveland and Canada by mall 84.B0 for 8 months. U a $2.50 for 3 months Cleveland and Canada by mall $3.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Canter $7.00 per year. $4.00 far 6 months. $360 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-claas matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _______________________ No. 64 Tiues., April 1, 1947 v organizacijah, ki so javno proti ameriški vladi, naj se mu odvzame, državdjanstvo in ga pošlje v njegov rojstni kraj. Naj govori ali piše kdor kar hoče, ampak kadar govori in piše naravnost proti ameriškemu sistemu vlade in našemil nar činu življenja, naj se mu vzame beseda na ta ali oni način. Ljudje, ki ruje,jo proti ameriškemu sistemu, so v veliki večini priseljenci, ki so tukaj dobili svoje državljanstvo. Ako vlada nekaj teh razgrajačev in protiameriških apostolov potiplje s tem, da jim vzame državljanstvo in jih pošlje v “njih mili kraj,” bodo drugi pridni, da nikdar tega. Vse bi prestali, samo tega ne, da bi se jih odgnalo od polne mize tukaj. Jih poznamo, te tiče, ker nekaj takih je tudi med Slovenci v Ameriki, ki bi prav zaslužili, da bi prišli za nekaj časa vsaj pod Titovo vlado v “demokratični” Jugoslaviji, kjer bi kmalu spoznali razliko med Titovo in ameriško demokracijo. Postave proti komunizmu Menda niso nikjer na svetu tako vneti za nove postave kot je naš kongres v Ameriki. Kadar javnost razburi kaka stvar in se začne oglašati časopisje, pa je že kongres pripravljen s kako postavo, čeprav bi se morda zadeva na kak drug način boljše spravila v red. Zato pa imamo zvezne in države statute, katerih mnogi se niso še nikoli v praksi izvajali, aii se pa sploh izvajati ne morejo. Zadnje čase je ameriški narod uvidel in spoznal, da je komunizem, najsi bo mednaroden ali na domači njivi, sovražen tej deželi in našemu načinu življenja. Radi tega je za-početa obširna akcija in v kongresu je že več predlogov za postave, da se komunistična nevarnost prepreči in zatre pravočasno. Delavski tajnik Schwellenbach je predlagal, da naj se komunistična stranka postavno prepove v Ameriki. To idejo je potem v podobi predloga vložil v zbornici poslanec Shepard iz Kalifornije. Predlog govori, da je protipostavno biti član komunistične stranke ali katerekoli organizacije, ki deluje na tem, da sp strmoglavi s silo ameriška vada, ali član organizacije, ki je poslušna direktivam kake tuje vlade ali kake politične stranke zunaj Zed. držav. Poslanec Rankin iz Mississippi je sestavil predlog, ki govori, da se kaznuje s zaporom 10 let ali $10,000 globe vsakega, ki bi razpošiljal po pošti tiskovino (časopise ali letake), ki simpatizira ali odobrava komutiizem ali komunistično doktrino. Poslanec Hobbs iz Alabame je vložil predlog, ki prepo- h,” ali ki se, je družil s katerokoli 01 deluje proti vladi Zed. držav. Prav je, da kongres poostri sedanje postave ali pa na-pravi nove, kil)i nastopile proti fronti komunizma, ki je zdaj priznana peta kolona v Ameriki, katere člani so večinoma naturalizirani državljani, ki poslušajo ukaze tuje totalitarne vlade. Kdor je član komunisitčne stranke ali kake druge organizacije, ki deluje na fronti za komunizem, ne more,biti zvest državljan Zed. državam, ker dvema gospodarjema ne more nihče služiti. Kako more izpolnovati prisego, ki jo je dal Zed. državam, obenem pa delovati v organkaciji, ki skuša vreči sistem ameriške vlade? Nemogoče! Naj bo eno ali drugo. In vendar smo imeli do najnovejših časov v vladnih službah ljudi, ki so bili člani komunistične stranke, ali pa vsaj njih sopotniki. Predsednik Truman je dal šele pred nekaj dnevi ukaz, da se tako rdečo zalego počisti iz vladnih služb. Naše mnenje pa je, da ne samo iz vladnih, ampak tudi iz državnih, okrajnih in mestnih, sploh iz vseh, katere vzdržuje denar davkoplačevalcev. Kaj se pa to pravi, da bodo v javnih službah ljudje, ki pridigajo uničenje ustavnih principov Zed. držav! Amerika je bila dozdaj vse preveč popustljiva in prizanesljiva raznim elementom, ki so videli v Ameriki vse narobe, a vse rožnato v Sovjetiji ali kaki drugi komunistični državi. Tukaj jedo kruh in žive kot paraziti na dobrotah te dežele, pa so preobjedeni nezadovoljni tukaj. Ampak da bi šli pa tje, kjer je vse tako dobro in rožnato, o ne, tisto pa ne,. Niti s traktorjem ne bi mogli nobenega teh klopov izvleči Hz te dežele. Tem ljudem je vzor država, kjer pri volitvah ne sme biti nobenega drugega kandidata, kot tisti, ki ga postavi vlada. Tem ljudem je vzor država, kjer delavec ne sme pustiti dela, ako mu tega ne dovoli vlada, niti ne sme na stavko, ako ni zadovoljen s svojim položajem. Tem ljudem je vzor država, kjer državljan nima nobene pravice do kakega premoženja, kjer je vse državna last. Tem fjudem je vzor država, katero vodi 14 oseb, ki jih ni narod izvolil izmed sebe, ampak so se sami postavili za absolutne oblastnike, ki imajo v rokah življenje vsake osebe, ki jo lahko pošljejo na prisilno delo ali v smrt brez vsake sodne obravnave. In taki ljudje trdijo, da so za — demokracijo. Ali imenujejo to demokracijo, če človek niti kihniti ne sme proti razmeram v deželi, ne da bi bil v nevarnosti, da ga sliši tajen policist in dobi za to več let prisilnega dela? V Ameriki, kjer si človek lahko javno privošči celo samega predsednika Zed. držav, pa ga za to nihče niti na odgovor ne pokliče, je pa vse od muh. Pisatelj Lojze Adamič je, na primer,,oni dan v svojem pamfletu ozmerjal predsednika Trumana. ki mu je prerekel vse, samo človek ne. Ali bi si upal Lojze Adamič kaj takega napisati proti Stalinu ali Titu, če bi bil tam? Bolj malo, če kaj vemo. In vendar vidi Adamič nravi paradiž samo v Sovjetiji in Titovini. Zakaj vendar, za Kriščevo voljo, ne poleti Adanfič tje v tisti blaženi raj? Ne vemo. ali mu to ne diši, ali je pa “nastavljen” tukaj za — priganjača. Mi ne verjamemo, da bi kongres sprejel kako postavo, ki bi prepovedala komunistično stranko. To bi bilo nazadnje prot ustavi naše dežele, kjer ima vsak versko in politično svobodo. Naj bo komunistična ali katerakoli druga stranka. Ampak kadar taka stranka propagira uničenje ameriškega sistema, naj se jo prime za kravatelc. Komur se dokaže, da je prelomil prisego Zed. državam in je aktiven Dva para se ženita Bliža se dan, ko se bosta dva para ženila. Da “DVA PARA SE ŽENITA” je ime igre, ki bo podana na odru v dvorani šole sv. Vida. Igrali jo bodo, seveda, igralci Svetovidskega odra. Zbrali smo kolikor mogoče iste igralke in igralce, ki so v letu 1940 iste vloge tako izvrstno predstavili. Prva nagrada je takrat izšla Anthony Bazniku v vlogi “Bobek.” In sedaj nam obeta “presneto nazaj” isto moč v tej vlogi. O drugih igralcih popišeni enkrat pozneje. Nekateri boste rekli, da je stara igra, da ste jo že videli. In ravno zato vas vabim, ker poznate igro in ker vem, da vam ugaja, če se nekaj človeku dopade, recimo zanimiva slika v kinu, ali povest, ne bo rekel: “Ja, to slike pa'he grem več gledat” ali “to povest ne bom več bral.” Ne! Ponovno se bo zainteresiral. In ravno zato smo izbrali “Dva para se ženita,” ker smo prepričani, da bo veliko zanimanje od vas. Samo to se bojim, da bo dvorana vse premajhna, posebno krat in to na 20. aprila. Zato pa, kakor hitro bomo oznanili, kje in kdaj bodo vstopnice na razprodaji, sezite po njih, da ne boste zamudili. Stanley Frank. ;|t4444444444t444444t444tH44IH144IH4H4llllll»$$*j BESEDA IZ NARODA Clair Ave., ostati v dvorani tudi po koncertu in se zopet sestati s svojimi starimi prijatelji. Pa tudi tisti, ki žive v bližini doma, bodo prav lahko o-stali v dvorani po koncertu in večerjali v prizidku. Tako ne bo treba gospodinjam ta dan nič kuhati doma in po večerji pa se boste lahko 'Zavrteli, ker bo za plesalce na razpolago dobra godba. Koncert1 je pod vodstvom Mr. Ivana Zormana in vam bo v' pravi užitek, ker je program zelo bogat. Slišali boste mešan zbor v domačih in klasičnih pesmih. Zopet boste imeli priliko slišati Straussov valček ‘Blue Danube.” Moški zbor le bo zopet postavil, pa tudi ženskega zbora ne bo manjkalo. Poleg zborovih točk bodo nastopili še popularni pevci in pevke: Dorothy Svigel, Carolyn Budan, Josephine Milavec-Levstek, Ann Safred, Agnes Žagar, June Babitt, Louis Belič; Frank Bradach, John Nosan IFrank Plut in Primož Kogoj. Ti bodo nastopili v solih, du- pet let je stanoval pri Mrs. Voj-šak na E. 185 St, kateremu je tudi oskrbela katoliški pogreb. Pokojni je spadal k dvam društvom, in sieer društvo Euclid št. 29 SDZ in društvu Mir S. N. P. J. Tukaj ni imel bližnjih sorodnikov. V starem kraju pa zapušča dva brata: Antona na domu in Janeza v Milanu, Italija ter sestro Uršulo v Herpe-ljah na Primorskem in več sorodnikov. Tu je spet lep vzgled vsem tistim, ki jim niso dosti pri srcu slovenska podporna društva in narodne podporne organizacije sploh, čeprav ni pokojni imel nobenih sorodnikov tukaj, sta pri krsti pričali dve zastavi in žalni trakovi, da je bil pokojni član dveh slovenskih društev, katerih so izbrani člani v takem slučaju vedno na mestu. Z žalnim trakom na prsih spremijo na zadnji poti umrlega člana in se prav po bratsko od njega poslovijo. Naša slovenska podpor, društva, bodisi katera koli, pomagajo svojim članom tudi v potrebah in stiskah, pa bilo s posojilom ali z darili in podporami. Naj še dolgo .živijo naša slovenska podporna društva in dične podporne organizacije. Z bratskim pozdravom, M. Gombač. lo v družbi svojih devetih otrok in soproga. Bog jim daj vsem skupaj večni mir in pokoj in lahka naj jim bo domača gruda, če ravno zmeraj teptana po tujčevi peti. Njih ne more nobena sila več ranit in tudi nobena vojna ne zdramit. t. Antonia Repič. Žalostno pismo iz domovine Zulujem novega reda Po prvi svetovni vojni so državo ki stavili temelj novi Evropi, pa so zavrgli vogelni kamen, ki je Jertis Kristus (1. Pet. 2, 7), zidali so, a brez ozira na Boga (Ps. 126, T). Kaj je nastalo iz te evropske stavbe?1 Pokazala je to druga svetovna vojna, ki je Evropo razbila, da je danes duhovno in materialno ena sama velika razvalina. Ta temeljni pogrešek bivših zidarjev — državnikov je pod vislicami javno priznal dr. Ley, eden od nacistični kolovodij. Spričo smrti, ki ga je črez par minut čakala, je izrekel zadnje besede na tem svetu: “Mi (Nemci) smo zapustili Boga in Bog je zapustil nas, ker smo zamenjali božje zapovedi z našimi zakoni.” Zidarji nove Evrope, pomnite, da se človek nikdar nekaznovano ne postavi nad Boga in ustoliči na njegov prestol. Obračun pride gotovo ob svojem času. Stroške tega računa plačujejo pa uboga, zapeljana ljudstva. SAROCENCA —Ona: “Stoj, pod tem drevesom uva se zaročila.” On: “Da, da, pod tem drevesom se je že marsikateremu nesreča zgodila.” Cleveland, O____Prejela sem vest, da so mi umrli preljublje-na mamica Marija Purkeljc, rojena Požar, in sicer na svečnico tega leta v častitljivi starosti 83 let v vasi Cepno, fara Košana. Tukaj zapuščajo mene, močno žalujočo hčer, v sta-etih in kvartetih. Na klavir | r( domovini pa zapuščajo dve bo spremljala Vera Milavec- j hčeri in dva sina. Starejši sin ' n ib m ProgflSf VMh bo vse skozi I po Nemcih odpeljan v tisto gro- gotovo ugajal. Vstopnice so po zno taborišče Dachau in je po Straža s škarjami Leta 1912 so na Kitajskem cesarja odstavili in oklicali republiko. Nekaj nečuvenega za kitajski svet! Cesar jim je dotlej veljal za nekaj nedotakljivega, saj je bil “sin visokih nebes.” Prestol, ki so na njem sedeli cesarji izza dobe, ko so Izraelci še 'blodili po puščavi, ta staročestiti prestol, ki je izmed vseh na zemlji najdalje služil svojemu samemu, je o-stal nenadoma prazen. Najstarejša monarhija se je prelevila v ljudovlado. Marsikaj zanimivega nam pripovedujejo evropski potopisci, ki so prva leta po prevratu prepotovali kitajski svet. Mnoga kitajska mesta, zlasti v notranjosti dežele, obdaja še dandanes obzidje, kakršno je bilo pri nas običajno v srednjem veku. če se je ponekod v Evropi mestno obzidje ohranilo do današnjega dne, ima to le pomen častitljive starine. Drugače je na Kitajskem. Promet iz mesta na deže-(Dalje m 1 rtranl) SPORED SLUŽBE BOŽJE VELIKI TEDEN pri Sv. Vidu v Clevelandu SREDA Spovedovanje ob 7 zjutraj in ob 3:30 popoldne in ob 8:30 zvečer Jutranjice ob 7:30 zvečer VELIKI ČETRTEK Spovedovanje ob 7 zjutraj Sveto obhajilo: ob 7 Pomladanski koncert Glasbene Matice Cleveland, O. — Pomladanski koncert Glasbene Matice bo podan v nedeljo 13. aprila. Toda letos ta koncert ne bo podan zvečer, kakor po navadi, ampak bo pričetek ob štirih popoldne. To bo omogočilo ljudem, ki živijo izven mesta, ali ki so bolj oddaljeni od Slovenskega narodnega doma na St. $1.00 in se dobe pri vseh članih zbora ali pri Oražmovih v S, N. Domil. Torej za ta dan poln užitka ne pozabite nedelje 13. aprila ob 4 popoldne v SND na St. Clair Ave. članica. Pomen podpornega društva Euclid, O. — V četrtek 20. marca je umrl rojak Fr. Bradač. Bil je samec in rojen leta 1885 v vasi Kačiče pri Rodiku, na Primorskem. V Ameriko je prišel leta 1912 in je živel ves čas v Clevelandu. Zadnjih 15 mesecih'groznega trpljenja umrl mučeniške smrti 22. aprila 1945. To je pa blago mater, ki ljubi svoje otroke spravilo tudi v prerani grob. Umrli niso od starosti, ampak od žalosti. Sestra mi piše, da odkar so bili izvedeli za sinovo smrt, da so bili neutolažljivi in so prejokali noč in dan. Nesrečno umrli sin oziroma brat zapušča doma mlado vdovo z dvema nedoraslima otrokoma. Nesrečni človek, ki je tega gorja kriv! A ljubi Bog je naredil konec tega trpljenja in je poklical dobro mamico k sebi v večnost, da bo tam uživala večno plači- Maša s procesijo: ob 7:30 Celodnevno ife&Senje 'pred' ižjjdHRVlJHki Jutranjice: ob 7:30 zvečer VELIKI PETEK Maša Velikega Petka: ob 7:30 zjutraj Križev pot v angleščini: ob 1:80 popoldne Jutranjice: ob 2:30 popoldne Počeščenje Križa—celi dan Novena v angleščini: ob 7 zvečer Govor in križev pot v slovenščini: ob 7:30 zvečer .VELIKA SOBOTA Blagoslov ognja, vode in velikonoč. sveče: ob 7:30 zjutraj Maša: ob 9 zjutraj Spovedovanje: ob 7 zjutraj in ob 3:30-6:00 popoldne in ob 7:30-9:00 zvečer (ne kasneje) BLAGOSLOV JEDIL: ob 2 popoldne, in ob 6. 7 zvečer VELIKONOČNA NEDELJA Maše: Vstajenje—ob 4:15 Velika Maša—oblO Tihe maše—ob 6, 7, 8, 9, 11:30 Litanije in blagoslov: 2:30 popoldne. _____ AL PA NE Torej Kranjč France, Cen-cov Toni in Francetov štirinožni poganjič so jo mahnili tam za našimi zelniki med ograde in njive, da bi spazili kako jerebico, ki smo jih tam pri nas še vedno precej imeli za vado, našim lovcem. Jerebica ali prepelica pa ni samo luštkana živalica, ampak tudi zvitki ko sama lisica. Se reče, saj drugega orožja nima proti sovražnikom, kot to, da se zna dobro skriti in jo tudi uplahtati lovcu, ki včasih misli, da jo ima že v rižotu, pa mu strže korenček, dobro skrita v resju ali v gosti meji. Kolikokrat sem slišal njih solo petje: pet pedi, pet pedi... in sem vse pretaknil za njimi, pa jih nisem mdgel spa-ziti. Zato lovec ve opravi brez dobrega psa nič pri jerebicah. Izučen lovski pes pa perjad izvoha, poterJ se pa postavi v pozor, kot bi ga pribil s špaj-kom na tla. kar je lovcu neoporečno znamenje, da je blizu nekje skrita jerebica in morda z vso svojo žlahto do petega kolena. “Kaj se pes jerebic boji, da ne plane kar mednje, kakor sem včasih videl psa, ki je treščil med kurji zarod na kakem dvorišču?” bi rad vedel Mr. Grdina, ki se je šele zadnje čase začel žanimati za lov. “Eno figo se jih boji, kaj se jih bo bal,” ga učim. “Pes je tako zdresiran, da ne plane v jerebice, kot plane jastreb med piščeta, ampak počaka, da dobi lovec priliko, da se pripravi na strel. Ako bi se primerilo, da bi jerebice nenadoma sfrčale izpod njegovih nog, je malo lovcey na tem svetu, ki bi se tega nenadnega šundra ne prestrašili, da bi jim padla puška iz rok. In predno bi se zavedli, bi bile jerebice že za deveto goro. Jaz vem )o iz lastne izkušnje. Ko smo neke kaj dozdeva, da bi bilo res pre- to tudi nista stikala po grmovju, niti nista drezala s škornji v robido ali v resje. Vse to hlapčevsko delo je vestno opravljal njun pes, ki je letal pred njima podolgem in počez, pokukal v vsak grm, pošnofal v vsak šop trave in sploh delal vse, česar ga je v dolgih letih naučil gospodar France. . Naša lovca sta šla počasi in v primerni razdalji za poganji- cej napek in narobe, če bi se videla iz oči v oči s hlačma-fiofn.” “Ej, ja, saj ni tisto, kar si morena v svoji neizkušenosti predstavljate in vsako stvar sodite po sebi. Prav nič bi se ga ne bil ustrašil, ampak da sem se mu umaknil, je vzrok samo ta, ker nisem hotel priti v navzkriž s postavami. Takrat namreč ni bila lovska sezijtj na medvede, ampak samo na srne.” “K-'hm. . .,” je bila zdaj vrsta na gospodu Froncu, da se mu je zaletelo, kar se mi je čudno zdelo, ko gospod vendar ne kadi. Sploh je zelo čudno, da ljudem tako rada sapa nagaja, kadar jaz katero rečem. “Čakajte, kje sem že bil? A-ha, že vem, pri jerebicah tam za meniševskhni ogradami. Čudno, kako se človek zagovori, čem in vneto pazila, kdaj b<^ spodarju k nogam. Vidite, to zime vznemirjali srnjake tam!da pride od jerebic na medve-okrog Sheffielda v Penslovani- j de, in si vendar niso ne v žlahti ji, sem nenadoma zagledal v j ne v parti, kakor so radi rekli snegu svež medvedov sled. Tu-1 naš oce, kadar so hoteli pove-kaj bo nekaj napek, sem si na- dati o kakih posebnih narazen pojmih. Torej Kranjč France in Cen-cov Toni sta imela s seboj psa, na katerem je bila vsa odgo- glo dopovedal in gledal, da sem kolikor mogoče naglo prišel proč od tistega kraja. “Aha,” je vrgel vmes pri- pombo gospod Tone, “se mi ne- vornost, da najde jerebice. Za- pri miru, da bi ne prišel med psa prijelo, da bo obstal kot Lotova žena, stegnil rep naravnost nazaj, dvignil desno prednjo taco in nepremično zrl nekam pred seboj. To so vidna znamenja za lovca, da je sovražnik blizu in da naj se le pripravi na strel. Ako bo pes v svoji ofenzivi pokazal vsa ta znamenja, potem lovca zavzameta strategične postojanke da bi lahko streljala^ kamor bi bilo potreba, odprla petelina pri dvocevkah in dala psu znamenje, da zdaj pa že lahko naskoči sovražnika, ker linija za-dej je pripravljena za juriš. Tedaj bi pes skočil v grmovje, prepelice ali jerebice bi sfrčale na vse strani in lovca bi jih lepo snemala, kot bi klatil zrele tepke. Pes bi tedaj stal lepo križni ogenj, kakor se je to godilo na soški fronti, ko je prijatelj Joško Penko s karteča-mi kosil italijanski bataljon gori nad Plavami ob neki priliki, da so letele po zraku cunje kot snežni kosmiči o božiču. Ko bi bil “šnelfajer” končan, bi pes zopet dobil ukaz in planil bi naprej ter poiskal padlega sovražnika po razorih in tam o-krog ter ga lepo prinesel go- Vam je disliplina in pa učenost psov. Ampak naj vam povem še to, ker smo ravno pri tem, da se lovec z ničemer bolj ne zameri psu, kot če ta ptiče spodi, lovec jih pa zgreši. Strašno grdo ga pogledh, ko vidi, da je bilo vse njegovo delo zabadavo. Morda se da še pregovoriti, da začne iznova iskati. Ampak če bi se pa primerilo, da bi lovec tudi drugič zgrešil, potem bi se pes brez vsake besede obrnil in odšel užaljen domov. Veste, psi so strašno zamirljive živali. No, jaz jim ne zamerim. Torej naša lovca sta počasi sledila psu in pazila, če bo kaj, ali če ne bo nič. Well, nekaj je že bilo, čeprav nekoliko drugače, kakor boste videli. r RVUENJE TREH KRANiSKW BRATOV FRANCOUn VOJAKOV JANEZ CIGLER Precej ko prejmeš to moje piamo, pokliči k sebi Jakoba P., do smrti obsojenega jetnika, oznani mu moje povelje 4n povej mu, da je oproščen,, ker se je pokazala njegova nedolžnost. Precej mu ukaži odbiti železje z nog, naredi mu vse čisto novo, lepo oblačilo, imej ga pri sebi, pri tvoji mizi naj je in počiva naj od vsega dela in čaka tako dolgo, da pripeljejo hudobnega 'Stanislava; ravno na tem vozu naj odpeljejo oproščenega Jakoba P. do Kovna, ali pa, ako bi želel, do avstrijske meje. Vse to zvesto opravi, kar ti ukazuje tvoj car Aleksander.” S tem pismom je lepo pokazal ruski car svoje milostljivo srce in resnično voljo, vsakomur pomagati, kolikor je mogoče. Pre-jemši pismo ukaže oskrbnik jet-nišnice poklicati Jakoba P., ki ni nič vedel o vsem tem. Ko pride, reče mu oskrbnik vsesti se, kar se je Jakobu grozno čudno zdelo, ker se ni smel noben jetnik vsesti v pričo oskrbnika. Oskrbnik popraša Jakoba: “Veš, zakaj sem te dal poklicati?” “Kako mi je mogoče to vedeti, žlahtni gospod!” “Preveselo novico ti moram povedati; vedi, da je konec tvoje ječe; prost si od današnjega dne. Pokazala se je' tvoja nedolžnost in ravno tisti, kateri je tebe spravil v ječo, pride na tvoje mesto, to je Stanislav. Kadar bodo pripeljali njega, odpeljali bodo tebe; medtem boš počival, da se kolikor toliko okrepčaš in okrepčan zapustiš kraj svojega trpljenja. Jaz sem že blizu trideset let oskrbnik te jetnišnice, pa v tem času še noben jetnik, kateri je bil obsojen za celi zavoljo tebe mi pa piše sam vladar, zato poslušaj, kaj govori pismo.” Oskrbnik zdaj prebere Jakobu vladarjevo pismo. Jakob posluša, pa od prevelikega veselja, od posebno sladkih občutkov omedli in se zgrudi na tla. Oskrbnik pokliče naglo zdravnika, da Jakob ostane pri življenju in ne umrje nagloma od veselja. Zdravnik ga maže z dišečimi mazili in Jakob se kmalu zave. Ko se zave, bile so njegove prve besede: “O Bog, pravičen si, zdaj prav spoznam, da je res: Kdor v Boga zaupa, nikoli ne bo zapuščen.” JakSh -zdaj počiva in dela le, če se mu kaj poljubi za kratek čas, pričakujoč dneva svojega odhoda iz žalostne Sibirije. Preteklo je še celih sedem tednov, kar pripeljejo Stanislava uklenjenega v težke verige na rokah in nogah. Jakob mu gre naproti in mu tako govori: “No, sosed, ali si prišel za menoj? Akoravno pa si mi storil veliko krivico, se mi vendar smiliš, da si prišel v tako hudo ječo; ne privoščim ti tega, ne veselim se tvoje nesreče, ampak žalosten sem, ker največjemu sovražniku ne želim takih težav, ki jih morajo trpeti jetniki tukaj.” Stanislav odvrne: "Saj si ti kriv moje nesreče.” “Zakaj, kako da bi bil jaz kriv?” “Tako-le: ako bi se ne bil ti ženil pri Katinki, bi jaz nikdar ne bil storil kaj tako hudega in ne bi prišel nikoli v to ječo.” “Ljubi moj. Stanislav, nisem vedel, da si bil tako navezan na Katinko; saj veš, da sem se od začetka zelo branil; ker mi pa niso dali pokoja, dovolil sem v ženitev. Ako bi bil vedel, da se boš ti zavoljo tega toliko srdil name, nikoli bi jaz ne bil dovolil v ženitev. Ali, kar je, pa je. Stanislav, ne zameri mi, odpustiva drug drugemu, da tudi pri Bogu doseževa odpuščanje. Voljno trpi in trdno zaupaj V Boga, vse se .bo izšlo v tvoj večni prid.” Se Bi sežeta v roke. Stanislav gre sila žalosten in ves objokan v hudo ječo, Jakob se pk odpelje vesel na dom svoje neveste. Medtem je Katinka vse zvedela, kako je iztekla sodba nad Stanislavom in da je Jakob oproščen, da pride domov; zato ga je željno pričakovala in se ga veselila. Katinka je bila zdaj vesela, zdrava, rdeča, urna bolj kot po-piej, vendar je preteklo skoraj dvajset tednov, preden je prišel pričakovani Jakob. Nekega dne ob desetih predpoldnem pridrdra voz in obstoji pred Bazilijevo hišo. Jakob skoči z njega, štopf v hišo in reče s ponižnim glasom: “Hvaljen bodi Jezus Kristus!” Katinka se ozre, spozna Jakoba in zavpije od veselja: “Oh ljubi Jakob, si li vendar prišel! Bog te sprimi!” Po bratovsko se objameta in obema so igrale V očeh solze. Katinka ga je nadlegovala z mnogimi vprašanji, Jakob ji ves pri-pa vendar resnobno reče: , vse ti bonfsČa^ “ KOLEDAR APRIL 11. —“Golden Gophers” spomladanski ples v avditoriju SND na St'. Clair Ave. 12. —Podružnica it. 42 SŽZ ob imela večerjo in ples v SND na 5060 Stanley Ave. v Maple Heights. 13. —“Odbor stoterih” prireditev v cerkveni dvorani sv. Vida ob treh popoldne. 13.—Glasbena matica koncert v avditoriju v SND. 19.—Loška dolina ples v avditoriju SND. 19. —Društvo Srca Jezusovega št. 55 SDZ priredi plesno veselico v dvorani sv. Nikolaja na E. 36 St. in Superior Ave. 20. —Svetovidski oder priredi igro v šolski dvorani sv. Vida. 20.—Pevsko društvo Planina priredi pomladanski koncert v SND v Mape Heights. 3. —Društvo Kristusa Kralja še. 226 KSKJ ples v avditoriju SND. 4. —Croation Cultural Club, koncert v avditoriju SND. 9. —Veterans of World War No- 2 Post 25, ples v avditoriju SND. 10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v avditoriju SND. 16.—28rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND. 18. — Slovenska dobrodelna Zveza program v avditoriju SND. 25,—SDZ Bowlers, prireditev v avditoriju SND. JUNIJ 1.—Društvo iSoča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 16.—Srebrni jubilej društva 26.—Društvo Marije Magda- Presv- Srca Jezusovega št. 172 lene št. 162 KSKJ ples v avditoriju SND. 27. — Društvo Majka Božja Bistriška št. 47 HBZ, proslava v avditoriju SND. 27.—“Odbor stoterih” prireditev s pokrivanjem številk v dvorani sv. Lovrenca v New-burghu ob treh popoldne. MAJ 3,—Društvo Napredek št. 132 ABZ “Servicemen’s Dinner and Dance” v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ’ Močilnikarjevi farmi! Titovim “udarnikom” v razmišljanje Piše Math Tekavac KSKJ v J. S. Domu na West Park. 29.—Društvo “Zvon” priredi piknik na prostori hSlovenske-ga doma na 6818 Denison Ave. JULIJ 4. — Zveza društev Naj sv. Imena romanje v Lemont. 20,—Društvo Sv. Antona priredi piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 27.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na DO YOU SET ENOUGH VITAMINS? Yso ami (*«l owl look four bail •aim you do. M yea of# In gout*. ws Invtts you to nat* ths Wowing test o» our risk. Oat a package of sixty, Ono-A-Pay (brand) Multiple Vitamin CapaiUt. Taka on* copuila evtry gay for sixty days. If you ar# Mt sotUfisd your druggirt will rs-fuad your money. Bo turo t* gat Ono-A-Day (brand) Multipit Vbatnin Captuloi, tht kind that boo this trademark soma upovedal, zdaj pa me pelji najprvo k očetu Baziliju, da ga pozdravim.” (Dalje prihodnjič) ------o------ Kupujte Victory bonde! (Konec) Pri slovenskem i otroška bolnica. S kakšno ihto proti Ameriki MALI OGLASI Naprodaj je hiša Ker se selim v drugo državo, prodam hišo 6 sob, 3 spodaj, zgorej, tile bath, furnez in grelce na vročo vodo kontroliran pa termostatu, dvojna tla iz trdega lesa, lot 50x416, sko-ro nova garaža 20x24, kokošnjak 20x30, majhni davki. Hiša je stara 14 let. Cesta je novo tlakovana in plačana. Nahaja se v Euclidu na 250. cesti. Cena je $12,500. Pokaže se samo po govoru. Pokličite KE-0392. Hišk naprodaj Je za 2 družini, garaža za 2 ^vta. Proda se hitremu kupcu za zmerno ceno. Vprašajte na 19316 Shawnee Ave. —(66) Soba se odda Udobna soba se odda Slovencu pri mirni družini v Col-linwoodu. Pokličite Liberty 4210. —(64) ONE 1*1 DAY pint LABORATORIES, INC imo drug pomen. In ko gledamo od tuka njegovo “vladarska - državniško modrost,” moramo pa smatrati, da je isto. Kajti, če je naredil Združene države za sovražnico, nam da misliti, dp z njim ni nekaj v redu. še pes redko kdaj ugrizne roko, ki ga hrani. Tito ne pozna hvaležnosti. Nič ne pomagajo vsi izgovori. Amerikanci ne bodo nikoli pozabili, da so v zameno za 372 milijonov dolarjev, ki so jih poklonili državi, dobili ubite sinove. . . Prištejmo še vse pošiljke, ki smo jih posamezniki potom Amerike poslali svojcem. Ali ni potem to zločin, ki ga vsa komunistična tinta ne bo pokrila!? Ali so naši letalci metali bombe, da je bil polet — o ka terem so poudarjali, da je bil v megli — tako sirovo izzvan? In če ni bila to Titova krivda (ker po logiki “udarnikov” on sploh ne more kaj napačnega napraviti), čemu je pristal na $150,-000 odškodnie?! S tem denar-, jem bi se lahko postavila cela' Cene gor! Kaj komu mar je, kje bo narod vzel dolarje. Vse draži se: gvanti, špiže, po inflaciji diši že. Glej nov tip demokracije, ki tam onkraj luže klije: Tristo tisoč črnih lic brez volilnih je pravic Da podpre pariške teze, stric atom na dan prileze. Videle so koze, backi ta poskus atomsko - demokratski. Je dovolj te mile viže ki smo čuli jo od bliže. Rajši gremo kar nazaj — Zdravo, zdravo in Good by!” (Povzeto iz “Pavliha,” ki se naziva “šaljiv” (?) list, št. II. sept. 20,1946, izhaja v Ljubljani. Pripomnim, da je vsaka kitica še ilustrirana). Smatram, da je to smešenje pljunek Ameriki v obraz! Vemo, da je dosti tudi tukaj slabega, vendar za stvari, ki jih v Ameriki najslabše plačan delavec zasluži v enem dnevu, bi moral v “Titovini in njeni svobodi” trpeti deset dni ali več. Udarniki, na noge: nazaj, nazaj v Titov raj! Naj za sklep prikličem v spomin, kako propaganda premami ljudi. Mislim, če se prav spominjam, da je bilo leta 1925. Komunistična propaganda je i- 1 odmaknila deželi — "... kip svobode tu stoji pač za reklamo ...” in si privoščila "vnebohod v rajsko Rusijo.” A zgodba, ki jo je Mojzes o-pisal v prvi knjigi sv. pisma, se je ponovila. Saj vemo, kako je tisti, ki ga je Kristus od vsega početka imenoval lažnika, prevaral Evo, ki ji je lagal, da bosta kakor bogova in se jima bodo oči odprle! Tako se je zgodilo tudi tistim slovenskim izseljencem v Rusijo. Vsi očarljivi prividi očarljive propagande so naenkrat postali “fata morgana” (kar pomeni slepi j iv privid v puščavi). In vrnili so se iz paradiža v kapitalistično Ameriko! “Oči so se jim odprle ...” — seveda na škodo lastnih prihrankov. Eden izmed njih je opisal svoje utise v listu “E,” saj se boste še spominjali, ali ne?, kar je dalo povod uredniku Charles Novaku ali BartuEču (ker je nastopal pod dvema i-menoma), ki je urejeval “D. S.”: “Da pisec,” ki je opisoval očividno stanje delavstva v Rusiji in jih objavljal v “E” — je pač ena istih oseb, ki se ne zna uživeti v stanje delavske države; da si je samo buržujske čevlje opražil s prahom delavske Rusije!” (Nekako tako je bilo zapisano, dasi ne morem dobesedno ponoviti, smisel pa je is- meia v Milwaukee, Wis., svoj časopis, ki se je nazival “Delavska Slovenija,” ki so jih mojemu sostanovalcu redno pošiljali cel zavoj, okrog deset iztisov, vsaki teden. V očarljivem tonu, v najlepših barvah se je o-pisovala rajsko delavska Rusija. V človeku je, že menda kot se je francoski pisatelj Emil Zola izrazil: "Neutešeno hrepenenje po raju.. . ” In ni čuda, da je skupina “udarnikov” se Odgovoril mu je oni v “E:” “Ko sem šel v Rusijo, mi je Charles Novak to naročil: Ni treba pisati dopisov, jih bomo že mi, samo iipe (podpis) pa kraj, kje se boste nahajali in to zadostuje 1” Tako naj zadostuje zdaj vsem “udarnikom,” ki udarjajo na prazen sod komunistične propagande do časa — ko se kodo oči odprle! DELO DOBIJO VE( POMOČNIC ZA MFEIERIJC SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo. Dobra plači Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company ’ soba 901 700 Prospect Ave. Buffers plača od ure in od kosa National Plating Corp. 2790 Grand Ave. GA 5110 (67) DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trata) (Mdillennje ■ l sinili) tisk, to lahko vidimo vsak dan. želel bi, da bi tam, kjer s tako naslado ponatiskujejo laži otipljiva pisma, ponatisnili — nič kaj v toplem tonu do dežele, katere kruh jeste, zložene pesmi, katere vsebina je: PAVLIHA GRE ČEZ LUŽO... “Hej čez lužo v svet Kolumba, ker doma sta Poe in Rumba. Vidi že obal se bela, kaj vse nam bo razodela? Prvo, kar v oči te zbode, glej, no glej! je kip svobode. Tu stoji pač za reklamo, nanjo v Z. D. mnogo damo. Je mornar zapustil ladje, s slabo plačo zvezan glad je. Izkoriščat ne da se od bogate gornje klase. Spančka, spančka, avto hajka, ker šofer — naravno — štrajka, Glad ga pač v želodcu zvija, živela demokracija! Potem pa so znova zahtevali, da po partizansko prekleli in ozmerjali. Nato so zahtevali, naj pove, kdo ga je pregovoril, da je odšel na Koroško. Fant je videl, da iščejo, da bi koga potlačil v nesrečo. Zato je rekel, da je šel z domobranskim poveljnikom, ki so ga komunisti že ubili in mu ne morejo več škodovati. Nato se je začelo drugo poglavje. Dali so mu v podpis neko izjavo, da bo hodil po vasj in poslušal, kaj ljudje govore. Vsak teden ob določeni uri pa bi moral potem na določenem mestu zunaj vasi poročati članu OZNE, kar bo zvedel od ljudi. Fant se je skušal izogniti temu podpisu, pa so mu zagrozili, naj se ne izmika, če hoče sebi dobro. Tako je podpisal! Ni pa šel nikamor poročat, kot mu je bilo naročeno. Dva meseca se niso potem zanj zmenili in fant je že mislil, da je vse dobro. Toda po dveh mesecih pride ponj miličnik in ga pelje na rajon. Od tam so ga gnali na OZNA. Tam so ga najprej za par dni zaprli in postili. Delavci za livarno Crane men Acetylene cutters Annealer operators Chippers Stalno delo, plača od ure, overtime a Treninga pri delu. CruuMtStMr “ Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA 14311 ST. CLAIR AVE. GL 4316 ...We Deliver Flowers Telegraphed! Albin, Andy and Fred Thomas JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCKS ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo, IVankoe 4321 181U NEPP ROAD Mdemucke imajo kaj moto priHke priti domaterinega mleka, ker so se pri njih 7nattri-*domačilimudičmi panterji. Mali panterji so bdi rojem v Santosat Fla. Njih mati spada k Ringling Bros. cirkusu in kereo »e bali da bi jih ona morda ubila so jih dali v rejo domači mački) ki je tudi istočasno Anela svoje mladiče, za katere pa skrbijo cirkuški delavci, da ne stradajo. wrnmmmrnmmm mu tudi, da ne isme nikomur povedati, da je bil zaprt od OZNE. Fant je vedel, koliko je ura. Vse je podpisal, kar so hoteli, potem pa je šel domov in staršem vse povedal. Drugo noč je izginil in se z velikimi težava mi spet prebil — v begunstvo. BRITANSKI PARLAMENTARCI so obiskali 8.'februarja slovensko taborišče v Spittalu. Bili so trije poslanci angleške poslanske zbornice. Zaslišavali so posamezne begunce. Značilno je, da je komisija odklanjala sprejem vseh inteligentoč, ampak je hotela govoriti samo z delavci in kmeti. Pa je od teh še več zvedela. Končno je ta delegacija govorila še z dr. Meršo-lom, taboriškim zdravnikom, ki je svoječasno študiral medicino v Ameriki, pa ga je kot protikomunista tudi zadela begunska usoda. Končno so begunci tem gostom priredili pozdravni večer, kjer so jim zapeli nekaj slovenskih pesmi. Vodja delegacije se je zahvalil in med drugim dejal: “Povedati vam moram, da vas občudujemo, da ste kljub okoliščinam, v katerih se nahajate, ohranili tako visoko moralo in smisel za red in disciplino." — Begunci bi seveda1 raje kot pohvalo, da bi ti Angleži zanje kaj naredili. ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93 (4c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (69) ŽENSKA ZA ČIŠČENJE Nočno delo Dobra filača Zglasite se v Employment Office v 7. nadstropju v The May Co. (67) KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na » George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 Real Estate Broker (Tues. X) MALI OGLASI Sobo išče Samsko dekle bi rada dobila sobo s privilegijami do kuhinje; naj bi bila spodaj in v okolici cerkve sv. Vida. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EXj 0898. ’ (65) Furnezi Novi furnezi a premog, olje. gorko vodo «U paro. Resetting »15 — tittenje K premenjamo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — KN OUT Govorimo slovensko (1) Dvorana za bankete Se oddaja za ohceti in ples. K. P. Hall 1624 E. 55., St. ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdra-, vilo, da vam ustavi kašelj in! prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. ‘Umetne cvetlice naprodaj ! Naprodaj je vsa zaloga ! umetnih cvetlic ip ves spomla-j danski material. J & L Artificial Flowers & Display 6005 St. Clair Ave. "Za sveže cvetlice pokličite EX 8177 V soboto odprto do 9 zv. * (66) OEtflUMANVWO mas ausrPiAKTto BOMB on RNAL’5 ftOOR-STRIJAND- >E_ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom LiSkS; Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91 % GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St Joliet, DL LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO Topničarji so stali pri topovih s prižganimi zažigalnicami. Iz globeli se je dvigal lahen moder dim; zadnje znamenje umirajočega požara na mostu. Dim je zastiral obrise Tour-gue-e, ki je pa ostala vidna v vsej svoji mogočnosti; ploskev strehe je obvladala vse obzorje. Med to ploskvijo in giljotino je bila samo gloka globel, preko katere se je moglo z lahkoto govoriti. Na strešni ploščadi je stala miza in stol, za katerim so bile postavijane troboj ne zastave. Za Tourgue-o se je dvigalo solnce, tako da je trdnjava izstopala ko črna masa. Gori na stolu pa je sedela nepremično s prekrižanima rokama moška postava. Bil-jje C*-mourdain. Bil je oblečen ko dan prej: kot civilni komisar, pokrit s triogelnikom s troboj-no perjanico, prepasan s sabljo in s pištolama za pasom. Komisar je molčal. Vsi so molčali. Vojaki, povešenih glav 'n puško ob nogi, so stali tako gosto, da so Se drug drugega dotikali s komolci; toda nihče ni govoril besedice. Mislili so na vso to vojsko, na vse praske in bitke, na krogle iz grmičev, ki so jih tako hrabro naskakovali, na roje divjih kmetov, ki so jih bili razpršili, na zavzeta selišča in na vse zmage. Zdaj pa se jim je zdelo, da se vsa ta slava izpremi-nja v sramoto. Vsem je bilo tesno pri srcu kakor od slutnje nečesa groznega, kar se je še' mmm imelo pripetiti. Na podu giljotine je stopal sem in tja rabelj, obsevan od veličastnega svita mladega'jutra, ki se je razprostiralo čez vse nebo. Naenkrat so zamolklo zabob-nali bobni, zaviti v črnino. Vedno bliže se je culo mrtvaško bob. nanje. Vrsta se je odprla in spu. stila skozi četo, ki se je pomikala proti merilnemu orodju: naprej bobnarji, potem četa grenadirjev s puškami, obrnjenimi na. vzdol, oddelek žandarmov s sah ljami, potegnjenimi iz nožnic, za njimi — Gauvain. Gauvain je stopal popolnoma prost. Ni bil zvezan niti na rokah niti na nogah; bil je v mali uniformi in je imel ob strani sabljo. Za njim je stopal drugi oddelek žandarmov. Gauvainovo obličje je bilo še razsvetljeno od srečnega smehljaja, ko je bil rekel v ječi Ci-mourdainu; “Jaz mislim na bodočnost.” Ta vzvišen smehljaj se ni dal izbrisati. Ko je bil dospel na žalostno mesto, je najprej pogledal na stolp. Vedel je, da bo Cimourdain smatral za svojo dolžnost ,da usmrtitvi prisostvuje. Njegoše odi so ga iskale na ploščadi. Zagledal ga je- Cimourdain je bil mrzel in bled. Tisti, ki so stali blizu njega, ga niso slišali niti dihati. Ko je uzrl Gauvaina, se ni stresel. Gauvain je stopal k šafotu. Stopajoč je zrl neprestano v Cimo-urdaina, ta pa vanj. Zdelo se je, kakor da bi se Cimourdain na ta pogled opiral. giljotine. Stopal je po stopnicah. Sledil mu je častnik, ki je pove- Nato je pokleknil na desko in podanikom zabičali, da mora- vtaknil lepo glavo v grozno odprtino. Nežno je rabelj potisnil obtožencu lase v stran in potem pritisnil na pero. Trikot se je odločil od prečnice in zdrsel loli: od začetka počasi, potem pa hitreje in hitreje. Začul se je zamolkel udar... V istem hipu je počil strel. Udarcu sekire je odgovoril pok iz pištole. Cimourdain je bil potegnil pištolo iz svojega pasu in v istem trenutku, ko se je zakotalila glava Gauvainova v košaro, si je pognal Cimourdain kroglo v glavo. Potok krvi mu je izbruhnil iz ust in bivši abbe se je zgrudil mrtev na tla. In obe duši sta vzleteli, združeni po tragični usodi in tako tesno priviti druga k drugi, da je senca ene skopnevala v luči druge. (Konec.) jo na sicer obriti glavi nositi kite. Kita naj bi značila, da služijo podjarmljeni Kitajci svojim gospodarjem Mandžu-I rom tako vdano “kakor konji jahačem.” Kita je torej spominjala na konjski rep in je bila znak vdane pokorščine. Sčasoma so se Mandiuri, ki jih od vsega početka ni bilo Bog ve koliko, po dobrem delu po-kitajčili. Kitajcem pa se je kljub tej premagi njihove narodnosti kita tako priljubila, da jim je postala sveta narodna noša. Republika, ki je stopila na mesto odstavljene man-džurske rodovine, seveda ni mogla trpeti takih vidnih sramotilnih znakov. Uekaj časa je nova vlada čakala, ko se pa -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride STR At A S ŠKARJAMI (Nadaljevanje s J. strani) lo in nazaj, valovi skozi maloštevilna starokopitna vrata, ki jih stražijo celo ponoči, ko so za javnost zaprta. Ni treba, da bi ibilo povsod tako. V mestih blizu morja so se gotovo povzpeli do modernejše prenove. V notranjost dežele pa dih nove dobe še ni zavel. Zaradi neprestanih državljanskih vojn je šlo roparstvo bujno v klasje in baš v mestih se roparjem obeta naj lepši plen. Zato je umljivo, da se meščani niso in ne bodo radi odločili, da bi obzidje žrtvovali. Če je kdo v letih 1912 ali 1913 stopil skozi mestna vrata, je moral mimo stražnice, ki jo je krasil mogočen petero-barvni prapor mlade ljudo-vlade. Od daleč je lahko vsak spoznal, da se služba ne vrši več v imenu cesarja. Morebiti se ti je na prvi pogled zazdelo, da je služba vobče nekam odveč. Kako po vsakdanje so hiteli ljudje mimo! Vsakdo je bil zaverovan v svoje lastne za-Gauvain je dospel do obnožja deve, nihče ni kazal najmanj! sumljive namere. Očividno si tudi straža ni delala posebnih mnogi kar niso mogli ločiti od nekako šiloma dopovedati, da stare šege, je začela republikanska vojska striči državljanom kite. Bilo je treba ljudem se naj vendar čutijo osvobojeni in naj to tudi na zunaj pokažejo. — A. Z. V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Franka Kravat ki nas je za vedno zapustil dne 31. marca 1938. Kako je naša hiša prazna, odkar ljubega očeta več ni; ta hiša, prej tako prijazna, nevljudna, tiha. h rum zdi. Deveto leto je minilo, kar truplo vaše že trohni, zdaj lepše sonce vam tam sije, in lepša zarja rumeni. Počivaj mirno, dobri oče, spavaj sladko, moj soprog, božja volja se zgodila, da odvzel te nam je Bog. Pri Bogu bomo se združili, na veke gledali Boga, saj to je vedno božja volja, da vsi gremo s sveta. : Nad zvezdami bo dom naš pravi, ko se zopet snidemo, veselje bode v višavah, pri Bogu našem Stvarniku. V grobu tihem sladko spite,, v kraju večnega miru, ljubi soprog, dragi oče, večna luč naj sveti vam. žalujoči ostali: ROSE KROVAT, soproga; JOSEPH KROVAT, sin. Cleveland, O. 1. apr. 1947. Ijevai grenadirjem. Gauvain je skrbi. Vojaki so v stražnica ali odpasal sabljo in jo izročil častniku. Potem je snel kravato in jo izročil rablju. Bil je podoben čarobnemu prividu. Nikoli ni bil tako lep. Njegovi plavi kodri so vihrali v ve. tru. Njegov beli vrat je spominjal na žensko, njegov junaški in odkrit pogled pa se je zdel ko pogled nadangela. Sanjavo je sta! na krvnem odru. Tudi šafot je svoje vrste višina in na tej višini je stal Gauvain, miren in ponosen. Solnce, ki je lilo nanj vso svojo svetlobo, ga je obdajalo z glorijo. Treba je bilo obsojenca zvezati. Rabelj se je približal z vrvjo v roki. Naenkrat, ko so vojaki videli, da je njihov poveljnik v resnici brez upa na rešitev zapadel sekiri, se niso mogli več držati. Njihovo srce se je z vso močjo oglasilo — čulo se je ihtenje cele armade. “Milost, milost!" je zadonelo iz vseh ust. Nekateri so se vrgli na kolena, drugi so vrgli svoje puške v travo in proseče dvignili roke k ploščadi, na kateri je sedel Cimourdain. Nek grenadir je, kažoč na giljotino, zaklical: “Ali ta-le ne sprejme namestnika? Evo mene!” Vsi vojščaki so bili iz sebe in sredi bučanja so se kakor iz razburkanega morja ponavljali rezki klici: “Milost! Milost!” Rabelj jč stal zmeden in neod ločen. Zdajci je pretrgal ta orkan rezek, odločen pa tih, toda vsem slišen glas; “Postava se naj izvrši 1” Spoznali so neizprosen akcent Cimourdaina., Vojska je zatrepetala. Rabelj se ni več obotavljal. Pristopil je z vrvjo v roki. “Počakajte malo,” je dejal Gauvain. posedali ;ali ležali. Uradno o-pravilo na cesti so prepuščali enemu samemu tovarišu. Le čudno, s kakšnim orožjem je ta čuval nad varnostjo starega mesta in mlade republike. Njegovo orožje so bile velike škarje, ki jih je resnobno držal v rokah. .Nenadoma plane vojak v trumo kulijev, ki pravkar prihajajo pri temačnih vratih. Že je enega zgrabil. Hip nato mu strga z glave ruto, in kar se prikaže, je krasna kita. Za kito ga držeč, ga odtira rja stražnico. Mož je menda mislil, da se bo, sključen pod ogromnim tovorom, pod katerim je sko-roda izginil, neovirano lahko prikradel v mesto. Pa se je zmotil. Oko postave ga je takoj spoznalo. Kuli milo stoka in javka, no, dosti časa mu ne pustijo. Že zaškripljejo škarje — ena, dve, kita se ne drži več glave! Revež se hitro sprijazni z usodo in samo to pros stražo, naj mu odstriženo kito vsaj vrne. Dala bi se pač spraviti v denar. Pa zaman moleduje. Krta ostane na stražnici, kjer se pridruži kakim desetim drugim, ki že visijo na žreblju kot plen tistega dneva. Njega pa, ki je bil še pravkar njen srečni lastnik, odslovijo z nekaj sunki. Kuli jezen odrine. Ko je v primreni razda' lji, daje svojemu ogorčenju duška s krepkimi psovkami. Vojaki ni morda ravnal iz nagajivosti. Ljudovlada, ki ga je postavila k mestnim vratom, mu je naročila, naj pazi na ljudi, ali so res izvršili vladni ukaz. In ta ukaz je pomenil zares najpogumnejšo novotari- MIZA IN 4 STOLI Vrh mize je porcelanast, stoli in spodnji del mize so iz kovine, s kromom prevlečeni. Jih imamo raznih barv, ki vam bodo prav všeč. ‘ (ena od $49.95 naprej NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Ave. vogal Norwood Rd. JOHN SUSNIK, “ Pozdravil je z desnico, ki je jo. ki je premnoge rojake kar bila še prosta, Cimourdaina, po tem slovesu pa se je dal docela zvezati. Nato je dejal rablju: “Oprostite, še en trenutek,” in je zaklical: “živela republika!” najkrutejše zadela. Ukaz se je glasil: “Kite proč!” Ko so kakih 270 let prej zagospodovali nad Kitajsko tujerodni osvoboditelji s severa, takozvani Mandžuri, so novim JIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll'- EKSPERTNA RADIJSKA POSTREŽBA Vse delo garantirano. MALZ ELECTRIC Pokličite EN 4608 da pridemo zastonj iskat in pripeljemo domov 6902 St. Clair Ave. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiii f 4 'M JVe odlašajte! DENAR VLOŽEN DO 10. APRILA 1947, BO DON AS AL OBRESTI OD 1. APRILA 1947 Vložite torej sedaj vaš prihranek na hranilno vlogo v našemu zavodu, ki plačuje obresti po najvišji meri, da je vam v dobrobit in tudi v varnost. Naša posojilnica pomaga tudi vojnim veteranom za dosego njih lastnih domov. Do 31. decembra 1946 je dobilo 267,600 veteranov Gl posojila pri posojilnicah. Veseli smo, da je imel tudi naš zavod s pomočjo naših vlagateljev priliko pomagati našim zaslužnim veteranom. Naš cilj je pomagati jim še v večji meri, torej bo vaša vloga v dobrobit vam in naši mladini. n. m SAVINGS & LOAN (0. v 1 «235 ST. CLAIR AVE. VELIKONOČNE CVETLICE IN ŠOPKI CVEJLICE ZA VSE PRILIKE BOOTH FLOWERS 751 E. 185. St. vogal Muskoka Ave. Odprto vsak dan in na velikonočno nedeljo Naročila po telefonu; IV 6101 Glavna prodajalna; 10200 Carnegie Ave. Tel. RA 5854. uijmrinjinjmrumrm njmriruijmrirLrLri AL ULLE PLUMBING 4 HEATING (0. Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za Meti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci. 15601 Waterloo Rd. KE 7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. mnniiTLrmjinrinjirLnjmruum^