S90B0DHB SL0VENI19 Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 3. marca (maržo) 1949 No. (Štev.) 9. NOVE NALOGE Slovence, ki so zadnje čase prišli v Argentino, čakajo docela nove naloge, ki se jih morajo nemudoma lotiti. Začetne težave so največje s stanovanji. Stari slovenski na¬ seljenci lahko povedo, da teh težav oni niso poznali. Ko so prišli sem¬ kaj so lahko našli stanovanje. Ne¬ izrečeno velike težave so nastale še le, ko so si šli iskat dela. To< je bilo težko dobiti, bilo je pa slabo plačano. Zlasti kot tujci so bili večkrat izkoriščani in v vedni ne¬ varnosti, da bodo spet čez noč na cesti. Brezposelnost je kakor Da¬ moklejev meč delavcu visela nad glavo. Te težke socialne razmere so se spremenile še le, ko je prev¬ zel vlado sedanji predsednik ge¬ neral Peron, ki je za delavstvo ustvaril docela nove in človeka vredne živl.jenske pogoje. Ker se jel gospodarsko življenje v tem ča¬ su zelo dvignilo in je Argentina stopila v svoje novo razdobje, ie danes dela in zaslužka dovolj, če¬ prav bo treba krepko prijeti, da se bo človek prebil skozi življenje. S tem preneha naše begunstvo in nastopa čas samostojnega in svobodnega življenjd. Z njim pa prihajajo nova vprašanja in nove skrbi, ki jim bomo mogli biti kos le, če si jih pravilno ogledamo in spoznamo. Ako je v begunstvu slovenska skupnost pomagala lajšati trplje¬ nje in omogočala skupno nositi te¬ žave, ki so bile vsem skupne, prav tako bomo hočeš nočeš tudi v svo¬ bodnem življenju navezam na vza¬ jemno samopomoč, ako bomo hoteli vzdržati, že v začetku naše nove poti tu v Argentini je bila tako dobrodošla najmanjša pomoč, ki jo je mogla nuditi ali tuk. sloven¬ ska skupnost v okviru Društva Slovencev ali pa naklonjenost po¬ sameznih novih in starih Sloven¬ cev. Ampak vse to je le začetek. Le prekmalu bo pred vsakogar v eni ali drugi obliki postavljeno geslo: “Primum vivere, dein philosopha- ri!” — najprej življenje, potem vse drugo. V trdem življenskem boju sredi tega ogromnega ustroja bo treba tudi našo skupnost posta¬ viti na gospodarsko in socialno podlago. Večino izmed novih naseljencev bodo doletele prej ali slej večje ali manjše gospodarske težave, ki jih ne bo mogla omiliti slučajna do¬ brota enega ali drugega rojaka. Kos jim bo le gospodarsko orga¬ nizirana skupnost. Prihajale bodo bolezni v družino, prihajala brez¬ poselnost, onemoglost, smrt. Niti enega rojaka skupnost ne bo sme¬ la pustiti, da bi osamljen shiral in utonil. Zato bo ta skupnost v pri¬ hodnje bolj, ko doslej morala biti gospodarsko dobro utemeljena. V tem pogledu so nam lahko vzor “Jednote” ki so si jih pred pol sto¬ letjem ustanovili slovenski izse¬ ljenci v USA. Te “Jednote” so po¬ stale velik kulturni in gospodarski činilec v življenju slovenskih iz¬ seljencev v Združenih državah. Ako se Slovenci v Argentini ho¬ čemo gospodarsko uveljaviti in ta¬ ko pozitivno sodelovati v gospo¬ darskem razvoju dežele, ki nas je sprejela, kateri nočemo biti v bre¬ me, moramo skrbeti, da bodo naše sile gospodarsko smotreno poveza¬ ne. Prepričani smo, da bomo v tem stremljenju deležni bratskega so¬ delovanja tudi s strani velikega dela starih Slovencev, kateri so v tem času že lahko pravilno ocenili moralno, narodno in gospodarsko vrednost tistih, ki ta leta na novo stopajo na tla Argentinske repu¬ blike. Tako ustvarjena velika sloven¬ ska narodna, gospodarska in soci¬ alna skupnost bo postala blagoslov ne le za posameznike in za celoto, ampak bo slovenski sloves utrdila tudi v gospodarskem ustvarjanju Argentine. Llegaron nuevos grupos eslovenos a la Argentina En las ultimas semanas trajeron dos barcos norteamericanos una cantidad apreciable de nuestros connacionales. A bordo del "Gral Holbrook" llegaron 675 y de "Gral Langfitt" a su vez 178. Todos esos eslovenos refugiados anticomunis- tas se han retirado de su patria ya en. 1945 y aguardaron el momento de su traslado a la Argentina en los campamentos de Austria. La mayoria forman familias con mu- chos chicos. Desde el momento cuando se fa- miliarizaron con la idea de trasla- darse a la Argentina, empezaron tambien con los preparativos para su porvenir, adiestrandose en los talleres y cursos para el olicio que iban a tomar en su segunda patria, para ganarse honestamente el pan Y para aportar tambien al benefi- cio del Pais que les abrio sus puer- tas hospitalarias, brindandoles la posibilidad de reconstruir su exis- tencia. Luego de cumplidas las formali- dades de la registracion en el Ho¬ tel de los Inmigrantes se inicio la distribucion. Un grupo notable — 50 inmigrantes — se decidio para Mendoza. Tres familias se dirigie- ron a Misiones, algunas a Cordoba; una cantidad notable se decidid para las obras del aeropuerto Ezei- za o para el trabajo en Chapadma- lal, ambos al servicio de MOP. Los demas hallaron en gran parte ya previsto para la časa y el trabajo en la Capital y en las cercanias, gracias a sus amigos y parientes, que se lo han procurado. Hay algu- nos que se preparan para viajar a Bariloche y otros puntos muy dis- tantes. En todas partes adonde llegan, nuestra gente se incorpora de in- mediato en la comunidad argenti- na, ganandose con su laboriosidad y exactitud simpatias de toda gen¬ te buena y de los superiores. En todas partes se apresuran tambien en organizar bien la vida de sus familias, para demostrar asi su al¬ ta calificacion y su disciplina y pa¬ ra documentar su gratitud para" con la Argentina que les hizo un favor tan grande. A su segunda patria quieren servir como miembros uti- les y de ninguna manera como car- ga ni estorbo. no groze po radiu vsem trem skandi¬ navskim državam, Danski, Norveški in Švedski, se vendarle zlasti socialistične stranke v teh državah, ki so najmoč¬ nejše v parlamentih, soglasno izrekajo zato, da bi te države pristopile k At¬ lantski pogodbi. Tako 'so sedaj tudi švedski socialisti začeli s propagando, da naj se Švedska tudi priključi k tej pogodbi. Novi manevri komunislov V francoskem parlamentu je voditelj francoske komunistične stranke Thorez, kot član zunanje¬ političnega odbora podal izjavo, v kateri je med drugim rekel, da bi francosko delovno ljudstvo po¬ zdravilo sovjetsko vojsko, ki bi vdrla v Francijo, prav tako, kakor so to storile, množice na Poljskem, v Romuniji in Jugoslaviji. Fran¬ coski vojak se ne bo vojskoval proti sovjetski vojski, ki da bo po njegovem mnenju prišla branit Francijo pred napadalnostjo ame¬ riških imperialistov. V vsej Fran¬ ciji je po tej izjavi, ki je hujska¬ nje na veleizdajo, silno završalo in vlada, parlament in vojska so za¬ celi z ukrepi proti komunistom. Thorez je tisti vodilni komunist, ki se ie že leta 1939 odtegnil svoji vojaški dolžnosti, dezertiral, pobe¬ gnil v Švico in od tam v Moskvo; pred odhodom je francoskim ko¬ munistom naročil, da naj sodelu¬ jejo z Nemčijo. Ko so Nemci za¬ sedli Francijo, so v začetku ko¬ munisti tudi ponudili svoje sodelo¬ vanje nacistom in njihov list “La Humanite” je Nemce zaprosil, da bi lahko izhajal naprej, ker hoče podpirati nemško politiko. Torej francoski komunisti niso prvič “izdajalci” in “kolaboracio¬ nisti”. Prvič so sledili leta 1939 Stalinu, ki je s Hitlerjem avgusta 1939 podpisal pogodbo in tako po¬ spešil drugo svetovno vojno; Sta¬ lin je sam sledil Hitlerju in napa¬ del najprej skupno z nemško voj¬ sko Poljsko, nato vdrl na Finsko in še odvzel samostojnost baltskim državam; z vsemi temi državami je imel Stalin pogodbe, ki so mu taka dejanja izrečno prepovedo¬ vale. Razne socialistične internacio¬ nale so že vedno zagovarjala na¬ čelo, da morajo delavci v slučaju izbruha vojne vstopiti v splošno stavko in tako nadaljevanje voj¬ skovanja preprečiti. Leta 1914 je vodja nemških socialistov Miiller mesec dni pred izbruhom vojne na konferenci internacionale v Pari¬ zu slovesno obljubil, da bodo nem¬ ški socialisti šli v generalno stav¬ ko. Ko pa je vojna izbruhnila, so nemški socialisti soglasno odobrili vladi kredite in šli celo v vlado; v Parizu je bil sicer ubit Jean Jau- res, toda njegov naslednik Vivia- ni je vso socialistično stranko po¬ tegnil za seboj, ko je glasoval za vojno napoved. Isto je bilo leto dni pozneje v Italiji. Vojne še ne bo tako kmalu in zato se še neve, kako bodo komu¬ nisti tedaj dejansko ravnali. Toda iz dosedanjih vzgledov komunistov je razbrati naslednje: 1. Stalin se je kot vodja komunizma priklju¬ čil Hitlerju in izzval vojno; 2. ko¬ munisti se v obrambi svoje domo¬ vine tekom druge svetovne vojne nikdar niso borili za osvoboditev domovine, ampak vedno po dikta¬ tih iz Moskve (v Franciji so naj¬ prej sodelovali z Nemci in šele na¬ to šli v “osvobodilno vojno”, pa v Franciji niso mogli ujeti vse ob¬ lasti v svoje roke) ; 3. “osvobodil¬ ne vojne” so izrabljali predvsem zato, da so uveljavljali svojo revo¬ lucijo in pri tem tudi sodelovali z okupatorji. Sedaj prihaja Thorez z izjavo, ki ni posebno nova in listi pišejo, da je ukazala Moskva svojim ko¬ munistom razglasiti to stališče za¬ to, da bi tako preplašila Ameri- kance, češ kaj sklepate pogodbe z državami, ki so vse že “minirane”. Glavni sunek Moskve pa velja to¬ krat Italiji in Franciji, kjer sta komunistični stranki najmočnejši. Gotovo je, da bo v Franciji ta po¬ teza komunistov izzvala silne po¬ lemike in nato čiščenje zlasti med intelektualci, kjer so trenja o ta¬ kih pojmih vedno uživala velik sloves in so debate takega znača¬ ja če sto spremenile pot Francije za desetletja. Ni izključeno, da se ravno iz te debate vsej zahodni Evropi porodi tisti tok, ki bo dal evropskemu gibanju federalizma tisti pomen, ki mu je potreben, da razkrinka komunizem, ki hoče in mora poprej uničiti Evropo, pred- no ji lahko zavlada. ENOTEN NASTOP SKANDINAVIJE Razvoj v skandinavskih državah gre tako naprej, da daje slutiti, da se te države morejo mnogo bolj zanašati na ameriško podporo, kakor pa se je to mislilo v začetku. Daši iz Moskve dnev- Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 9. "Patriot" je enako - mednarodni komunist Zdaj sta v kominformovskam 'n titovskem časopisju med sloven¬ skimi in jugoslovanskimi izseljenci v Argentini moderni dve novi kri¬ latici, ki naj lovita ljudi na lima¬ nice: med kominformovci “patriot, napreden rodoljub, zavesten Jugo- slovayi itd.”, med titovci pa: “za¬ vest slovanske družine, slovanski blok” itd. Torej: eni love na na¬ rodno čustvo, drugi na vseslovan¬ sko. Pri obeh pa gre za laž, za za¬ vestno laž. Danes ostanimo pri prvi krilati¬ ci, da vidimo, kako ima laž kratke noge. Komunistični list v zadnjih dveh številkah kar naprej opleta z gornjimi izrazi in že “napredna kolonija je edino patriotska... zdaj klevetajo pravilne patriote... itd. itd. Kadar hočejo povdariti svoj položaj proti “izdajalski zlo¬ činski itd. Titovi skupini.” Toda takoj v drugih kolonah jasno izpovedujejo kominformov¬ ci svoj pravi “patriotizem”, ko oči¬ tajo Titu, da je “zašel na nacional¬ no stranpot”. Bahajo se, da je nji¬ hova “patriotska” linija ravna že od 1. 1936 in so ji ostali zvesti: po¬ magali so najprej “rdeče” v Špa¬ niji, potem Titove partizane v “osvobodilni vojski” in zdaj se bo¬ re proti Titu, ker je izdal “brat¬ sko zajednico socialistične fronte in Sovjetsko zvezo”... Zvesti so ravni liniji, kajti, “še danes bra¬ nimo principe, zaradi katerih je naš narod šel v vojsko leta 19U1 na poziv vodje in učitelja napred¬ nega človečanstva velikega Stali¬ na.” To se pravi: pomagali so v Špa¬ niji mednarodni brigadi, borcem za mednarodni komunizem, posta¬ vili so se na stran partizanov, ker so šli v boj na Stalinovo povelje, ne za “osvoboditev naroda”, tem¬ več za — mednarodni komunizem (kar smo mi vedno trdili, in so še zdaj za — komintorm, ker mu je ideal — mednarodna diktatura proletarijata. To je tista — ravna pot, ki je nam že zdavnaj znana, pa jo oni sami skrivajo tako radi pod “patriotizem”. V istem hipu, ko se trkajo na prsi kot “zavestni jugoslovanski patrioti”, pa pišejo v istih števil¬ kah take-le stavke: “zvesto hodi¬ mo po poti internacionalne tradi¬ cije komunistične partije Jugosla¬ vije”..., “v Jugoslaviji so zaprti patrioti zaradi svojega brezkom¬ promisnega internacionalnega na¬ čela”, “patrioti, ki so vse dali za narodno stvar beže pred tistimi, ki so razbili internacionalistične principe delavskega gibanj a. . . zajednice svetovne Kompartije na čelu z brezsmrtno partijo Lenina- Stalina”, “to linijo — Marks— Lenin—Stalin morajo slediti vsi pošteni komunisti kot edino pot za sigurno zmago...”. Svoj interna- cionalizem pa odevajo v “narodni interes”, “zmago nad titovo grupo zahtevajo tako interesi narodov Jugoslavije kakor tudi interesi svetovnega proletarijata, katerega neločljivi del so tudi oni.” Ali ni torej jasno kot beli dan, da je krilatica “patriot” samo dru¬ go ime za internacionalnega ko¬ munističnega anarhista, ki mu je cilj svetovna diktatura proletari¬ jata — tako v Argentini kakor v Jugoslaviji in v Afriki. Kako je že govoril Lenin leta 1917 prvim če¬ tam rdeče armade: “Vi ste avant¬ gardi, te rdeče vojske, ki bo nekoč šla na boj -za osvojitev vsega sve¬ ta in proletarijat vseh narodov ji bo pomagal v njenem osvajanju.” In ali ni Stalin na Leninovem gro¬ bu prisegel, da bo v njegovem imenu šel za tem samim ciljem? -Tukajšni “zavestni jugoslovan¬ ski patrioti” so v zavestni službi tega rdečega marša čez ves svet. To pišejo sami tako jasno, kot je —Obletnico nacionalizacije železnic v Argentini, so v prestolnici slovesno proslavili dne 1. marca s posebno prire¬ ditvijo na glavni postaji “Presidente Pe¬ ron”. Spregovoril je ob tej priliki pred¬ sednik republike general Peron. Ob 12. uri so na vseh progah za 5 minut usta¬ vili ves promet v proslavo tega dogod¬ ka. —Stavka grafikov traja še naprej. Toda v glavnem mestu sta začela dnev¬ no izhajati dva časopisa in sicer “El Mundo” zjutraj in “Noticias Graficas” zvečer. Delavci, ki še stavkajo, so na- ziranja, da mora biti nova delovna po¬ godba sprejeta poprej, predno se oni vrnejo na delo,, interventor v grafičnem sindikatu pa povdarja, da ne more biti nove delovne pogodbe vse dotlej, dokler se delavci udeležujejo stavke, ki so jo oblasti proglasile za nezakonito. —Nova poštna tarifa je stopila v ve¬ ljavo dne 1. marca. V glavnem je povi¬ šanje v naslednjem: pisma za notranji promet se morajo frankirati odslej z znamko za 10 centavov, dopisnice s 7 centa vi; vse ostale pristojbine se tudi TRANSJORDANIJA. — Iz prestolni¬ ce Transjordanije Anama sta odpotova¬ la dva delegata na otok Rodos, da se z zastopstvom Izraela pogajata za skleni¬ tev premirja. To je nadaljnji korak za pomirjenje v Palestini, potem ko je bilo podpisano • premirje med Izraelom in Egiptom. URUGVAJ. — V Urugvaju so bile za¬ ključene plavalne tekme za prvenstvo Južne Amerike. V skupini moških je zmagala Argentina in sicer s 196 toč¬ kami, na dragem mestu je pa Brazilija s 120 točkami; v skupini žensk pa je zmagala brazilska skupina s 130 toč¬ kami, na drugem mestu pa je Argenti¬ na s 120 točkami. PARAGUAJ. — V Paraguaju sol spet hitro opravili eno revolucijo in odsta¬ vili začasnega predsednika republike ge¬ nerala Rolona, ki je šele pred nekaj ted¬ ni vrgel prejšnjega predsednika Gonza- leza. Novi začasni predsednik je Filip Molas Lopez, ki je bil prosvetni mini¬ ster v zadnji vladi. Volitve novega pred¬ sednika pa bodo dne 17. aprila, kakor je bilo določeno pred nekaj tedni. Vsi ti do¬ godki so v zvezi s trenji v stranki “eo- lorado”, ki je vladna stranka. USA. — Manevri ameriških vojnih sil v Karibskem zalivu so dokazali, da je Amerika premalo zavarovana pred nenadnim napadom z atomsko bombo po letalski poti. Zato predlagajo vojaški strokovnjaki, da se USA proti takemu napadu pripravijo z najmodernejšimi lovskimi letali in izpopolnjenimi aparati radar. FRANCIJA. — V Parizu se še ved¬ no nadaljuje proces, ki ga pisatelj Krav- čenko, avtor knjige “Izbral sem svobo¬ do”, vodi proti komunističnemu tedniku “Les Lettres Francaises”. Pred sodniki jasno iz gornjih citatov. Zato tu¬ di ne bodo mogli biti presenečeni, če se bo kdaj morda postopalo pro¬ ti njim kot proti — internacional¬ nim anarhistom, razdiračem ob¬ stoječega reda na — nedemokrat- ski nasilni način, dirigiranim iz — inozemstva, iz Moskve. . . Vse to je skrito in očito pod masko “naprednega jugoslovan¬ skega patriota”. Če je to v korist Slovencem v Argentini — dvomimo. povišajo za, 5 centavov in tako velja na pr. pismo z letalsko pošto v Evropo 75 centavov (poprej 70 centavov), itd. Ven¬ dar priporočamo, da se vsakdo za pose¬ bne primere obrne za nasvet na najbli¬ žjo pošto, ker splošni novi ceniki še ni¬ so objavljeni. —Vseameriški turistični kongres, ki je zasedal v San Carlos de Bariloche, je končal s svojim delom in so se dele¬ gati večinoma podali v Mar del Plata, da si ogledajo še to središče argentin¬ skega tujskega prometa. —-Na novo službeno mesto je odpoto¬ val iz Buenos Airesa novi argentinski konzul v Avstriji Jose Ramon Vicasoro, ki bo imel svoj sedež na Dunaju. —Argentinska trgovska mornarica je obogatela za dva nova velika potniška parnika. Te dni je prišel v Buenos Ai¬ res prvič velik parnik “Corrientes”, ki je pripeljal na svoji prvi poti iz Italije nad 1600 potnikov. Kmalu bo vključen še parnik “Salta”, ki je prav takšen, kakor “Corrientes”. —Železniška tarifa za potniški pro¬ met ostane še naprej neizpremenjena. si sedaj sledijo priče, ki sta jih pred¬ lagali obe stranki. Sovjeti so poslali francoskim komunistom na pomoč bivšo Kravčenkovo ženo, ki je prišla v Pariz z letalom iz Prage, seveda v močnem spremstvu sovjetskih policijskih agen¬ tov. Toda njene izjave pred sodiščem niso prinesle zaželjenib presenečenj. Prav tako so poslali na zaslišanje ge¬ nerala Rudenka, ki je bil v Washingto- nu šef oddelka na sovjetski ambasadi, kjer je bil Kravčenko v službi. Ruden- ko pa se je dal na tej razpravi pognati v tako zagato, da je odklonil nadaljnje pričevanje, ker da ga sodnik ni maral dovolj zaščititi pred Kravčenkovimi vprašanji. Pozneje pa so prišli pričevat razni ruski begunci, ki se nočejo vrniti v Sovjetsko zvezo ali pa so v zadnjem času zbežali iz Rusije. Vsi so potrdili, da so Kravčenkove navedbe o strahotah v Rusiji resnične. Stalin je nato od francoske vlade zahteval, da morajo Francozi izročiti tri priče sovjetom, češ da so vojni zločinci. Francoska vlada ie odgovorila, da tega ne more storiti, ker so vsi trije že odpotovali v Nemčijo in sicer dva v ameriško zono, eden pa v francosko. BOLGARIJA. — V Sofiji imajo te dni proces proti 15 protestantskim du¬ hovnikom, ki jih dolže vohunstva in kupčij s tujimi valutami. Poročila pra¬ vijo, da vsi obtoženci v celoti vse “pri¬ znavajo”, kar je tožilec napisal v svojo obtožnico. DANSKA. — Danska socialistična stranka, ki je večinska vladna stranka je sklenila, da se Danska priključi k Atlantski pogodbi. Dan poprej pa je poljsko poslaništvo v Kopenhagenu o- pozorilo Dansko, da naj ne pristopi k tej pogodbi, ki da baje spravlja v ne¬ varnost mir v Baltiku. AVSTRIJA ODKLANJA Avstrijski zunanji minister dr. Gru¬ ber je v posebni izjavi odločno odbil vse nove predloge jugoslovanske delegacije pri pogajanjih za državno pogodbo za Avstrijo. Gruber je izjavil, da avstrij¬ ska vlada ne pristane na noben načrt, ki bi Slovencem na Koroškem dajal av¬ tonomijo in prav tako odklanja sleher¬ no spremembo meje proti Jugoslaviji in ne mara pristati na plačilo .reparacij. Rekel je, da bi avstrijska vlada prista¬ la samo na neko mednarodno nadzor¬ stvo o tem, kako bi postopala s sloven¬ sko manjšino na Koroškem. IZPREMEMBE V BERLINU Mednarodne agencije poročajo, da je ameriški poveljnik v Nemčiji, general Clay sklenil podati ostavko. General Clay je bil tisti, ki je v Berlinu uvedel in izvedel sedanjo politiko nepopušča- nja sovjetskemu izsiljevanju. Za nasled¬ nika Clayu navajajo generala Wedeme- yerja ali pa generala Clarka. FINSKA. — Finski komunisti, ki so pri zadnjih volitvah propadli in morali nato iz vlade, zahtevajo sedaj, da mo¬ rajo biti sprejeti v vlado, ker da je Fin¬ ska v veliki nevarnosti, potem ko je Norveška pristopila k Atlantski pogod¬ bi, ki se pripravlja. Nekateri finski de¬ sničarski politiki menijo, da bi bilo pa¬ metno sedaj sprejeti komuniste v vlado, ko še niso tako močni, da bi mogli zah¬ tevati notranje ministrstvo zase. ŠVEDSKA. — Švedska vlada je skle¬ nila, da se še ne priključi k Atlantski pogodbi in tudi k nobeni drugi obrambni pogodbi skandinavskih držav, ker da ne mara preveč izzivati sosedne Sovjetske zveze. Pravijo, da se ruske čete zbirajo vzdolž norveške in finske meje, ne da bi pomenilo to grožnjo Norveški ali Finski, pač pa iskušajo Rusi na ta na¬ čin ostrašiti Švedsko; Švedska naj za¬ radi tega posvari i Norveško i Finsko, da ne bi ti dve državi šli predaleč v obrambnih kombinacijah proti.Rusiji. FRANCIJA. — Pred vojaško sodišče bodo postavili dva višja častnika, ki sta priznala da sta člana komunistične stranke. Eden od njiju je major in je priznal, da je izročal tajne listine fran¬ coske obrambe atašeju Titove ambasa¬ de v Parizu. INDIJA. — Predsednik indijske vlade Pandit Nehru je bil na glasu kot ruso- fil. Pokojni Gandhi mu ni popolnoma zaupal, ker ga je sumil, da je naklo¬ njen komunistom. Toda zadnjo nedeljo v februarju je imel Nehru velik govor, v katerem je silovito napadel komuni¬ ste. Rekel je, da je indijska policija u- gotovila, da se pripravljajo komunisti nato, da bi izvedli državni udar in prev¬ zeli oblast. Dalje je rekel, da so komu¬ nisti izvedli v zadnjem času celo vrsto sabotažnih dejanj in sicer zlasti v Kal¬ kuti. Komuniste je označil kot roparje, požigalce in morilce. FRANCIJA. — Sodišče je zahtevalo od vlade, da se 20 komunističnim po¬ slancem in senatorjem odvzame imuni¬ teta, da jih bo sodišče moglo soditi za¬ radi dejanj izdajstva in zaradi hujska¬ nja proti francoski vojski. USA. — Poveljnik manevrov ameriš¬ kih vojnih sil v Karibskem zalivu, jo izjavil, da je atomska bomba pod gla¬ dino morja prizadejala manj škode le¬ talonosilkam kakor pa atomska bomba, ki bi se sprožila nad ladjami. Manevri so se zaključili dne 2. marca. FRANCIJA. — Kongres socialistične stranke je z veliko večino sklenil, da ostane socialistična stranka še naprej v vladi, ki jo/ sestavljajo antikomunistične stranke pod predsedstvom radikala Queuillea. KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI MEDNARODNA KRONIKA Štev. 9. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Nova vseučiliška profesorja. Pod 36' danjim protiljudskini režimom v Jugo¬ slaviji sta postala vseučiliška profesor¬ ja tudi biv. odvetnika dr. Vlado Vavpe¬ tič in dr. Makso šnuderl. Oba sta pa že precej razočarana. Neprijetno vprašanje. Sed. pravosod¬ ni min. v Ljb. dr. Heliodor Modic je bil tudi prof. na univerzi. V procesu proti gen. Rupniku je pa bil tudi predsednik sodnega senata. V zvezi s tem procesom govore ljudje po Sloveniji, da ga je ob začetku semestra vprašala dijakinja ze¬ lo začudeno: “A, vi ste pa tisti gospod Modic, ki je sodil gen. Rupnika.” Modic je bil po teh govoricah precej v zadre¬ gi in je dejal, da je tako moral ravnati, ker mu je bilo tako naročeno. V Ljubljani je v vladni palači, v tr¬ govinskem ministrstvu, v službi kot šef odseka dr. Stojan Pretner, biv. odvetnik v Mariboru. Svoj čas je bil za sedanji protiljudski režim sila navdušen. Dr. Gosar Andrej je še vedno profe¬ sor na ljubljanskem Vseučilišču. Iz Gorice poročajo, da so v njeni oko¬ lici spremenili državno mejo tako, da sedaj pripade Jugoslaviji vas Rupa. Pri tem je pa značilno to, da so iz te vasi najprej pobegnili pred titovimi “osvo¬ boditelji” mnogi rdeči “patrioti”. Sam si je sodil. Znani komunist Snopk iz Račeve pri Žireh se je obesil. ..Težek zločin. Bivši partizan Brdarč- kov' Tomaž iz Žirovskega vrha je ustre¬ lil ženo, edinega otroka in nazadnje še sebe. Titovci so v zadnjem času v obmej¬ nih predelih zaprli mnogo ljudi. Očita¬ jo jim, da so pomagali nasprotnikom režima pri pobegu čez mejo» Državna meja titovine strogo zaprta. Zaradi vedno večjih prebegov čez mejo so titovci mejo zelo zastražili. Ponekod TUDI DELAVCI SO PLAČALI SVOJ RAČUN Od prebivalstva v Sloveniji je moral plačati svoj račun tudi de¬ lavec. V začetku je imel titov re¬ žim glavno oporo v delavstvu, ki si je v pretežni večini želelo take¬ ga režima. Od njega je pričakova¬ lo takega zboljšanja gospodar¬ skih razmer, kakor so jih titovi politkomisarji napovedovali med vojno. Doživeli so pa prvi razoča¬ ranje. Prej so se borili za osem¬ urni delavnik. Ko je prišel Tito, ni bilo zadosti dela 8 ur. Po kon- čanerrf delu so morali delati Je brezplačno po več ur zdaj za bla¬ gajno KP, zdaj zopet za kako dru¬ go komunistično stvar. Prej so lahko praznovali nedelje in praz¬ nike, zdaj niti tega ni bilo več ter so jih gonili na “udarniško” delo. Od delavstva so pa zahtevali ved¬ no večjo storitev, če je ni zmogel, so ga proglašali za saboterja. Pri vsem tem se pa njegov gmotni po¬ ložaj ni toliko zboljšal, da si ne bi želel “starih reakcionarnih časov” nazaj. V političnem pogledu je po¬ stal suženj režima. Prej je imel svoje svobodne strokovne organi¬ zacije. Danes ima samo eno in to od komunistične partije vodeno- in nadzirano. V tovarni, kakor tudi doma, je pod nadzorstvom Ozne. Spričo tega je jasno, da je de¬ lavstvo na celi črti razočarano in z režimom ni zadovoljno. Danes Slovenije so zamenjali tudi mejne straže in no- slali nove. Kljub temu pa še vedno ljud¬ je prihajajo čez mejo in sporočajo svo¬ bodnemu svetu strahote, ki se dogajajo pod sedanjim komunističnim režimom. V titovini so v zadnjem času zelo po¬ večali pritisk za oddajo živil. Kmetom odvzemajo zadnje prihranke, tako, da spomladi niti semena ne bodo imeli. Ta najnovejši pritisk je še povečal nezado¬ voljstvo med ljudmi. Ljudje ponekod kar javno zabavljajo čez režim. Na tržaško svobodno ozemlje je ne¬ davno pribežala skupina titovih častni¬ kov. Zaradi prebegavanja častnikov in vojakov so titovci poslali na mejo proti Trstu svojo “proletarsko brigado”. Vesela vest. V “Sv. Sloveniji” z dne 20. I. t. 1. smo objavili novico na podlagi poročil z več strani, da se je znani ve¬ letrgovec v Logatcu, Verbič Jože, obesil iz obupa. Iz Pariza nam pa sedaj piše njegov zet g. dr. Drago Zalar, da ima podatke, da je njegov tast še živ. NEZGODA MIHE MARINKA Predsednik slov. vlade v Ljubljani ko¬ munist Miha Marinko stoji strumno za Titom. Mož' je svojčas hudo zabavljal čez “buržuazijo” in se je spodtikal nad raznimi “reakcionarnimi razvadami in razsipavanjem ljudskega denarja”. Kot predsednik vlade je pozabil na vse. Živi v razkošju in polnem udobju v vladni palači. Da bi pa lahko v vsem dostojan¬ stvu tudi potoval po republiki si je v mariborski železniški delavnici naročil nov salonski vagon. Po ureditvi in raz¬ košju prekaša vse vozove take vrste, kar so jih napravili v omenjeni žel/ de¬ lavnici. Prvotno je imel postavljeno v vagonu celo radijsko postajo, in menda ravno nad sedežem. Ko se je Marinko vozil v tem vagonu je tako nerodno tudi delavstvo ve, da je tudi zanj komunizem nesreča. Zato ga od¬ klanja. Naravnost obupen je položaj že¬ lezničarjev. Vozni park je v zelo slabem stanju. Zato so nesreče na dnevnem redu. Za vsako nesrečo so pa vedno krivi železničarji. Ob- dolže jih sabotaže. V zadnjem ča¬ sti sta bili železniški nesreči večje-' ga obsega pri Zalogu in na progi Sušak-Zagreb. Strojevodja vlaka, ki je vozil vlak iz Zidanega mosta, proti Lju¬ bljani, je bil v službi že 48 ur. V Zidanem mostu je protestiral. Iz¬ javljal je, da je že preveč utrujen in da ne more več voziti dalje vla¬ ka. Od njega so pa zahtevali, da mora vlak voziti še do Ljubljane. Zaradi preutrujenosti je najbrže prezrl signal in je tako zavozil v nasproti njemu vozeči vlak. Več vagonov je zgrmelo v Ljubljanico. Bilo je precej mrtvih. Uradno so objavili 7 smrtnih žrtev. Železni¬ čarji so se nad tem poročilom sa¬ mo smejali. Do železniške nesreče na progi Sušak—Zagreb je pa prišlo zaradi sabotaže. Ljudje so govorili, da je bila na progo postavljena bomba. Od vsega delavstva so železni¬ čarji najbolj obremenjeni z delom. Nepretrgano delo 48 ur ni nobena posebnost. Če se temu upirajo, jih proglašajo za saboterje. Če pride do nesreče so zopet “saboterji”. Ko odhajajo na delo, se vedno od vstal, da je z glavo butnil v radijski aparat in ga seveda pokvaril, sam pa je na glavi tudi dobil znamenje te po¬ škodbe. Mož se je zaradi tega silno raz¬ buril. Kriv seveda ni bil Marinko, am¬ pak “sabotaža”. Vagon so nato poslali nazaj v delavnico in so ga morali preu¬ rediti, kar je zopet stalo težke tisočake. TITO UŽIVA V RAZKOŠJU Vsa poročila inozemskih časnikarjev, ki so imeli priliko vsaj malo pogledati v sedanje razmere v titovi “ljudski de¬ mokraciji” so si edina v tem, da je v tej državi, ki je tako bogata vsega, da¬ nes eno samo pomanjkanje. Ljudje ho¬ dijo okoli v starih oblekah in raztrgani. Nimajo ne blaga, ne sukanca, ne šivank, ne čevljev, ne zadostne hrane. Ko na eni strani ljudje trpe tako ve¬ liko pomanjkanje, na drugi strani seda¬ nji nosilci protiljudskega režima —‘ ko¬ munisti, žive v največjem razkošju. Sta¬ nujejo v zaplenjenih vilah in gradovih, hranijo se z izbranimi jedili in prire¬ jajo bankete ter se vozarijo okoli v kras¬ nih avtomobilih in salonskih vagonih. Vsem pa prednjači Tito, o katerem vsi trde, da po razkošju, v katerem živi, daleč prekaša Goeringa. Tako o njem pripovedujejo, da je nje¬ gov “dvorni vlak” tako razkošen, da navadni ljudje o njem govore kot o pravljici. Vlak večkrat stoji na postaji v Kranju, kadar se komunistično veli¬ čanstvo mudi na gradu kneza Pavla na Brdu. O Titu pravijo, da je vedno elegantno oblečen. V poletnih mesecih nosi belo uniformo. Ko se je nekoč vozil iz Beograda v Slovenijo, je izstopil za trenutek na za¬ grebški postaji. Na vsaki strani je imel po eno krasno dogo. Ljudje to blazno zapravljanje držav¬ nega denarja vidijo in s prezirom zro pa nosilce takega “ljudskega režima”. domačih poslavljajo, ker niso go¬ tovi, če se bodo še vrnili domov. Vedno računajo z možnostjo za¬ pora. Tako je danes z železničarji, ki so bili v začetku najzanesljivejši titov element. Pri osebnih vlakih je za sprevodnike nastavljenih tu¬ di veliko žensk. Prav tako na tramvajih v Ljubljani. Zato ni prav nič čudno, da je delavstvo danes v ogromni večini proti sedanjemu komunističnemu režimu. Delavstvo je danes tako proti Titu, kakor tudi proti komin- formovcem. Dobro ve, da so vsi' skupaj komunisti in samo komuni¬ sti. Svoje nezadovoljstvo z reži¬ mom je delavstvo na več krajih že tudi javno pokazalo. Tako so n. pr. v mariborski tovarni avtomobilov zapustili tovarniške prostore vsi delavci, ko so objavili, .da bi mo¬ rali delati nekaj dni po eno uro več brezplačno za francoske stav-, kujoče rudarje. Milica se je mo¬ rala umakniti, ker bi sicer prišlo do spopadov. Potem so pa odredili prisilno odtegnitev določenega zneska s pripombo, da tega zneska ni mogoče odslužiti z nadurami. Delavstvo se je moralo udati zara¬ di družin. Zanimiv pojav pri delavstvu in pri tovarniškem uradništvu so tat¬ vine. Razlog: pomanjkanje. V neki tovarni so z velikimi slo¬ vesnostmi proglasili neko delavko za “stahanovko”, ker je prekorači¬ la normo za 250 odstotkov. Še isti dan je dotično delavko zaprla Oz¬ na zaradi tatvine. Pri tem so pa Posebno delavstvo se bije po glavi, ker je samo pomagalo rediti gade, ki danes pijejo kri njihovih žuljavih rok. NOVI SMRTNI OBSODBI V SLOVENIJI ' Ni se še poleglo razburjenje katoliške svetovne javnosti zaradi obsodbe ma¬ džarskega kardinala Mindszentyja v Budimpešti, kar je v svobodni zahodni svet prišla nova novica o nasilju, ki ga je komunistična diktatura zagrešila nad dvema kat. duhovnikoma v Sloveniji. Po časopisnih vesteh sta bila v Slo¬ veniji od titove komunistične justice ob¬ sojena na smrt menih Alfonz Jarc in kaplan Viljem Savelli. Kardinal Mindszenty je bil obsojen v kominformovski Madžarski, menih Jarc in kaplan Savelli pa v Titovi komunis¬ tični Jugoslaviji, v kateri so v zadnjem času znova začeli gonjo proti kat. du¬ hovščini in so več duhovnikov prav zadnje dni tudi že zaprli. Vsi ti sedaj še čakajo na obsodbe in bodo vključeni v dolgo vrsto onih, ki jih je komunistič¬ na justica proglasila za krive samo za¬ to, ker so vestno izvrševali svoje nalo¬ ge kot kat. duhovniki in kot pravi ro¬ doljubi, ki so resnico in pravico ozna¬ njali ljudem proti laži in nasilju brez¬ božnega komunizma. Najnovejši smrtni obsodbi v titovi Jugoslaviji sta samo nov dokaz, da je v Jugoslaviji ostal komunističen režim tak, kakor je bil in kakršen je povsod, kjer je na oblasti: nasilen, krvoločen in brezbožen in da ni v tem pogledu med njim v Jugoslaviji in pa v kominfor- movskih državah prav nobene razlike. Eni, kakor drugi se na vse način tru¬ dijo, da bi uničili vse, kar nasprotuje kom. režimu, predvsem pa, da bi uničili kat. cerkev z zapiranjem in obsodbami oznanjevalcev Kristusovega evangelija, v mladini pa, da bi ubili vero v Boga. Posrečilo se jim pa ne bo ne eno, ne drugo. tudi ugotovili, da je uro, ki poka- zuje storitev znala tako spretno pomikati navzgor, da je prišla do te “časti”. V biv. Hutterjevi tovarni, kjer izdelujejo sukanec za šivanje, so odhajali nekega večera delavci z dela. Med nje je nekdo vrgl glas, da delavce pri izhodu pregleduje¬ jo. Vsi delavci so začeli od sebe metati skriti sukanec, ki so ga ho¬ teli prinesti svojim družinam. Tako je splošna oznaka tudi za delavstvo: pomanjkanje, slabše stanje kakor pred vojno, splošno nezadovoljstvo. OZNA — STEBER RE/IMA Titovščina se naslanja samo na Ozno. V njej so samo zanesljivi komunisti. Sedež ima v Ljubljani v bivši palači banke Slavija, kjer je imel svoje prostore med vojno Gestapo. Poslopje je zelo zastra¬ ženo. Organi Ozne so samo nezna¬ ni ljudje, tujci, da jih ljudje ne bi prepoznali. Pač pa vedo ljudje za vsakega domačina, ki dela za Ozno. Tega se ogibajo kot garjave ovce. V zvezi z Ozno je zanimivo po¬ glavje ovaduštvo sploh, ki je na¬ ravnost cvetelo v prvih letih tito- vega režima. Ko so pa ljudje spoz¬ nali komunistični režim po njego¬ vih delih, je splahnelo tudi ova¬ duštvo. Zanimiv primer v tem pogledu je bil v Mariboru, kamor je prišel predsednik odbora za preganjanje (Nadaljevanje na 4. strani) BEG V SVOBODO Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 9. Slovenci v Buenos Aires, 2. marca. PREDPUSTNA IGRA V “SAN JOSE” Za pustno nedeljo je “Igralska dru¬ žina Narte Velikonja” poskrbela za res¬ nično lep in zabaven večer v veliki dvo¬ rani “San Jose”, kjer se vrše naše naj¬ večje prireditve. Tokrat je režiser M. Willempart postavil na oder znano Mo- lierovo komedijo “Scapinove zvijače” po svoji modernizirani zamisli: to se pra¬ vi, ne v zgodovinskih kostumih Moliero- ve dobe, temveč z današnjimi rekviziti in v današnjem modernem duhu športa in aeroplanov. Morda je bilo komu žal za starim Molierom, toda priznati bo moral, da je tudi ta uspel. Prava umet¬ nost je vedno živa, pa naj bo oblika že taka ali taka. Molier zahteva situacijsko komiko, pa tudi karakterne vloge. V središču je Scapin, ki je v tej prireditvi dobil novo razlago: če smo ga bili vajeni videti kot zlobnega spletkarja, je tu v liku J. Pe¬ triča dobil živo postavo in prepričujočo gesto blaziranega bonvivana, ki uživa v zapletih in se mu vse posreči. Težo večera je nosil ta lik, ki je do¬ segel aplavz pri- odprti sceni. Ni pa se mu dovolj posrečil; prizor s fingiranjem banditskega napada. Dober je bil Ar- gante, kateremu je sekundiral Geronte, ki je bil dober zlasti v situacijskih ko¬ mičnih prizorih (stopnjevanje s klju¬ čem). Nekaj najboljših tipov pa so dale manjše vloge: tako tip lakaja in pa Sil¬ vester v vlogi bandita, ki je bil v maski in igri odličen, čeprav v postavi pre¬ majhen. Ženske vloge so bile majhne, pa so jih vse igralke rešile v skladu in v tempu celotne zasnove. Predstava je bila gotovo nadpovpreč¬ na ter je že šla preko diletantizma, če¬ prav bi potrebovala še gotovih prera- čunanosti in izgrajenosti fines. Občin¬ stvo je predstavi z veliko napetostjo sle¬ dilo in uživalo Molierovo komiko v novi obliki. Želi samo, da predstave začno ob (Nadaljevanje s 3. strani) zločinov dr. Mirko Brolih, biv. taj¬ nik bana dr. Marušiča in Dr. Kirn, biv. odvetnik v Ljubljani, Broli- hov pomočnik. Na sestanku sta po¬ zivala ljudstvo, naj ovaja “vojne zločince”, češ, da bi jih moralo biti v Mariboru kaznovanih najmanj 1.000, v resnici pa jih je bilo samo 70. Ljudje so molčali in niso niko¬ gar prijavili. O Dr. Brolihu je znano, da je precej napet in da je kriv že več nesreč. Prav tako dr. Kirn. Dr. Brolih je bil tudi tolmač v zna¬ nem komunističnem procesu proti dr. Diehlu in ostalim komunistom leta 1948 v 1 Ljubljani. On ja men¬ da še edini od “vidnejših”, ki se še eksponira za titov komunistični režim. Vsi ostali so postali zelo previdni, ker sedaj ne vedo, kaj naj bi počeli in za koga naj bi se opredelili. TITO MED VOJSKO NI VEČ PRILJUBLJEN Vojska je poglavje zase. Oficir¬ ski zbor, katerega začetki segajo v gmajne, je obstojal v glavnem iz popolnoma neinteligentnih ljudi, povečini nepismenih. Ti ljudje so napravili seveda ogromne kariere. Visoki položaji, dobre plače, do¬ bra prehrana in končno brezskrb¬ no življenje. Vse to je precej pri¬ spevalo k temu, da je bila vojska v začetku zanesljiva opora komu- Argentini napovedani uri in ne z velikimi zamu¬ dami! Srečna zamisel pa je bila tudi, da je odmore napolnjeval komični spored: ta¬ ko sta naravnost vžgala pevca Lipušček in Bras s petjem kupletov (policaj in pijanček, zlasti pa pesem o muchachi, vzeta iz našega novega' miljeja!); pa tudi kvartet violine, kitare in harmonik, ki je v narodnih nošah igral slovenske melodije. Brata Malgaj pa sta še pose¬ bej odigrala duet na harmonikah. O tem večeru moramo reči, da je bil na višini in da je uspel in za pustno ne¬ deljo prinesel res nekaj lepe slovenske zabavnosti, za kar smo režiserju kot predvajalcem hvaležni. Prihod novih Slovencev. V ponedeljek 28. februarja je prispel v Argentino z letalom g. Anton Levstik, ki je živel v zadnjem času v Nemčiji. V Buenos Ai¬ res je prišel iz Stuttgarta. Nesreča pri delu. G. Uršič Drago iz Acassuso, Olivos, se je prejšni teden po¬ nesrečil pri delu. Želimo mu skorajšnje¬ ga ozdravljenja! Kolektivna pogodba za tekstilno de¬ lavstvo podpisana. Pretekli teden je bi¬ la podpisana nova kolektivna pogodba s strani delodajalcev in delojemalcev. Pogajanja za to pogodbo so trajala ne¬ kaj mesecev in so se sedaj srečno kon¬ čala brez stavke. Delavske mezde so se zvišale in bodo tega zvišanja plač de¬ ležni tudi številni Slovenci, ki so našli svojo zaposlitev v tekstilni industriji. Zemlja v Misijonih. V nedeljo, 6. mar¬ ca, bo po maši, t. j. ob pol dvanajsti uri v pisarni DS na Victor Martinez 50, se¬ stanek/ vseh onih, ki se zanimajo za na¬ kup zemljišča v Misijonih in želijo po ugodnih pogojih priti do njega. Na raz¬ polago je še večji kompleks zemljišča po $ 62.50 ha. Vzeti pa je treba najmanj 50 ha, oziroma naj se dogovore znanci med seboj, da skupno vzamejo 50 ha. V dveh mesecih je treba plačati 40 odstotkov — kdor pa more, naj ta znesek takoj nističnemu režimu. V zadnjem ča¬ su se je pa precej spremenilo tudi tu. Od nepismenih oficirjev in ge¬ neralov so zahtevali obiskovanje šol in polaganje izpitov. Za čast¬ nike zahtevajo 4 gimnazije. S to zahtevo je pa bilo tudi simpatije konec. Tako so nezadovoljni ofi¬ cirji začeli postajati stalinovci, ti- tovci so jih pa pričeli kar na ve¬ liko zapirati in so jih precej že tudi spravili na drugi svet. Oficirji iz predvojne Jugoslavi¬ je imajo težko stališče. Očitajo jim “izdajstvo”. Vedno so tudi pod nadzorstvom. Nekaj je pa tudi ta¬ kih, ki se sploh za nič brigali niso in so prevzeli mesta iz golega kru- hoborstva in tudi po sili. S srcem so pa popolnoma drugje. Vse niž¬ je moštvo je proti. Je sito vsega in si želi samo spremembe ter ko¬ maj čaka, da bi lahko odvrglo o- rožje. Z vojaki postopajo nepri¬ merno slabše kot pred vojno. Med njimi ni niti pet' odstotkov za se¬ danji komunistični režim. Tako si tudi vojska želi spre¬ membe ter si je edina z vsemi os¬ talimi plastmi naroda v spozna¬ nju, da je sedanji komunistični re¬ žim v Jugoslaviji največja nesre¬ ča, kar jih je sploh moglo priti nad njega in da bo narod zopet lahko resnično srečen ir, svoboden šele potem, ko bo ta protiljudski režim odstranjen. Da se bo to zgo¬ dilo, so pa doma vsi prepričani. KONEC položi — drugače je pa treba plačati polovico zneska v 14 dneh, ostalo pa v 5 letih. Z nakupom zemlje najlažje oskr¬ bi vsakdo varno naložbo svojega denar¬ ja in preskrbi svojo družino. Važno je to zlasti za vse tiste, ki se razumejo na kmetijstvo. Izredna prilika za nakup zemljišča. V Lanusu Oeste, prav blizu, kjer ima DS lastno zemljišče in kjer živi že ka¬ kih 10 slov. družin, 3 kvadre od kolek¬ tiva in 5 kvader od tramvaja je napro¬ daj 42.000 kvadratnih metrov zemlje. Dražba bo 15. marca ob 15. uri. Ves kompleks prodajo nedeljivo. Če bi se prijavilo zadostno število rojakov, od katerih bi vsak pripravil kakih 300 pe¬ sov, bi mogli to zemljo kupiti in bi bilo na njej kakih 200 stavbišč. Izklicna ce¬ na je pet pesov, dražba pa jo bo gotovo dvignila na kakih 8 pesov, kar bi pa bilo še vedno poceni. Vsi interesenti poskrbite, da bodo za to ugodno priliko zvedeli še ostali naši rojaki, če bi imeli na razpolago kakih 40.000 pesov, ne bi bilo težko skleniti kupčijo. Plačilo bo v obrokih. Kdor se zanima za nakup zemljišča, naj se javi v pisarni DS. V nedeljo 13. marca pa bo tozadevni sestanek v dvorani poleg kapele, kjer je vsako nedeljo sv. maša. Mar. del Plata, 28. februarja. “Svobodno Slovenijo” redno dobivam. Rada jo berem, zlasti novice od doma. želim le, da bi se list še bolj razširil. Tu sve skupaj z neko Slovenko in na¬ ma je dobro. Poskrbljeno je v obilni me¬ ri za dušo in telo. Gospodinja je zelo po¬ božna. K maši lahko hodiva ne samo ob nedeljah, ampak tudi ob delavnikih. Vsa¬ ko popoldne se pa ob lepem vremenu kopamo v morju, da je veselje. Obala je čisto blizu. Kopalcev je veliko in kljub stalni straži vedno kak preveč pogumen kopalec utone. Mesto je zelo lepo. še boljši je pa zrak. Včeraj smo imeli avtomobilske dirke. Seveda tudi to pot ni bilo brez nesreč. S—j. Arroyo de Los Huesos, 20. febrarja. O sebi Vam ne morem napisati po¬ sebnih novic. Zaletel sem se na “veli¬ ko”, ker se drugače ne izplača. Z go¬ spodarjem imam veliko njegovo gospo¬ darstvo na polovico. Gospodar sam pa je zelo vplivna osebnost in je tako poz¬ nanstvo kar dobro. Zato tudi meni ni slabo in za življenje ne pogrešam ni¬ česar. Plače imam 250 pesov mesečno, Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Air** NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za Četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. Anglija: navadna 2 funta, letalska 3 f. dnevno 2 kg mesa, mleka kolikor ga pač hočem, ker molzem krave sam, prav tako jajec. Brezplačno imam na razpo¬ lago tudi vso zelenjavo, sadje, drva, raz¬ svetljavo in pohištvo. Vodo imam te¬ kočo. Od 250 pesov porabim za kuhi¬ njo 30—35 pesov, vse ostalo lahko spra¬ vim. Hišo imam svojo in v njej 3 sobe, kuhinjo, kopalnico in shrambo. Letos ob koncu leta še ne bom imel takih dohod¬ kov, kakor bodo pozneje, ko ho vsa stvar organizirana in, vpeljana. Če bo pa Bog dal srečo, bom prihodnja leta lahko ob koncu leta poleg mesečne plače spravil v žep tudi več tisoč pesov. Lep pozdrav vsem. M. V. Mendoza, 24. februarja. Vkljub mnogim, nekaterim naravnost smešnim vestem, ki so jih po lastnem pripovedovanju slišali proti Mendozi, so se nekateri vendarle spet opogumili in prišli k nam. No, potolaženi so ogledo¬ vali urejeno in povsem meščansko lice, ki jim ga je nudilo naše mesto že na prvi pogled. Ko so pa začutili še vse večjo domačnost, ki so je v velemestu tolikaj pogrešali, je bil pa strah pri kraju. Pa nam je bil tokrat ljudi Bog tudi močno naklonjen in so se kar kma¬ lu mogli razmestiti na svoje nove do¬ move, nekateri, upamo, prav srečno. Malo smo bili v strahu za usode obeh družin z obilnimi otročiči. Kaj, če se jih bodo povsod bali? Pa se je podjetnosti prvega družinskega očeta posrečilo kar brž dobiti pravo mesto, drugi družini je pa očevidno Božja Previdnost poma¬ gala v najhujšem trenutku. V nedeljo popoldne so sedeli z otročiči v glavnem mestnem parku. Pa jih je ogovoril mlad gospod. Čez čas je pripeljal s sabo tol¬ mača in so se dogovorili za prihodnji dan. Najstarejša dva je še gredoč od¬ peljal na malico. Naslednjega dne so se pa dogovorili in odpeljali na njegovo veleposestvo. Najbolje so pa gotovo odrezale tri družine, ki jih je osebno prišel iskat g. Orfila, lastnik tovarne za konserviranje sadja. Gospod je z našimi delovnimi ljudmi očevidno zadovoljen in ima sedaj na svojih posestvih že pet slovenskih družin. Vsem slovenskim beguncem in staronaseljencem! MODNI SALON “ANITA” CASTELAR F. C. N. D. F. S. (F. C. O.) Anatole France 2892 (s postaje 2 kvadre levo) Izdelujemo ženske obleke 1 , jopiče, kostu¬ me, plašče, otroške obleke, žensko in moško perilo. — Najnovejša moda, so¬ lidno, točno jn ceneno delo. Naročila in mere v -salonu tudi ob ne¬ deljah in praznikih od 4—5 popoldne. ZUPAN HERMAN KNJIGOVEZ Vsakovrstna vezava knjig in molitveni¬ kov. Lepa izbira albumov in spominskih knjig — vezenih in risanih (olje). Solidne cene, točna postrežba! NAROČILA: Vsako nedeljo pred cerkvijo na Belgra- nu pred in po sv. maši, ali pa LANIN 15 — Capital (Constitucion). "ČASA BOYU” OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Lepa izbira ur, zlatnine, srebrnine in nakita. Vsa popravila ur in zlatnine naj vestne je in točno izvršena. Odprto vsak dan od 9. do 12.30 in od 14.30 do 20. Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644