w Posamezna številka Din 1*50. St. 128. V Ljubljani, v soboto 31. maja 1924. Poštnina v gotovini. Leto 1. /MODNI DNu/Nk * 'jfcmk. ■ ' Bm mm J|H 4P I Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. • f Mesečna naročnina: f l V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I n.....................................—-................ □ ? Neodvisen političen list. -rc- Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — TeleSon 212. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. [3............................................... -••••£} • f * Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. » f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ' I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I □ □ Naša sramota. Ni menda v Sloveniji inteligenta, ki ne bi bil globoko uverjen, da je napačna pot, po kateri hodi gospod Radič. Ker ie kljub vsemu še vedno vsaj večina naše inteligence v ozkem stiku z raro-dom, bi moralo slovensko ljudstvo v skladu 'z mišljenjem svoje inteligence odklanjati Radičeve fantazije in ohraniti sebi sloves treznega in prevdarnega naroda. Vse pa kaže, da bo ta sloves našega naroda v kratkem popolnoma zaigran, 2akaj vedno manj odločuje v r.ašem političnem življenju argument pameti |n vedno bolj odločujoč faktor postaja instinkt sovraštva. In v tem, da more Prospevati med našim narodom radi-^pvščina, pa čeprav se ni priporočila fliti po' svojih možeh in niti po svojem programu, temveč le s svojim sovraštvom do srbstva, v tem je naša nacionalna sramota, v tem je naša nacijo-^na nesreča. Kajti propaganda sovraštva je jedro fadičevčine.. Zato se do neverjetnosti ^Vzdigujejo lastne vrline, zato se do besnosti hvalijo stari časi, zato se do Zmožnosti pripisujejo vsi grehi Beogradu in zato se z vso virtuoznostjo razkrivajo napake sedanje dobe. Vse to Pa samo zato, da bi bila primera med željami prebivalstva in sedanjimi .az-nierami čim bolj uničujoča za našo uje-mjeno Jugoslavijo in s tem fanatizem •nas za nek nemogoč raj čim bolj raz-Paljen. Ta razpaljenost mas pa naj bi zagnala narod v neko hipnotično stanje, da ne bi poslušal argumentov, da ne bi *?Fe^al dejanj svojih demagoških voditeljev, temveč da bi sodil le po svojem sovraštvu. . Resnično! Voditelji radičevščine imajo vzrok, da se boje argumentov in da se umikajo kritiki svoje lastne osebe. Zakaj v nobenem oziru ne vzdrže niti najmanjšega boja. Pravijo, da so za človečanstvo, za mir med vsemi narodi. Ta svoj ideal pa propovedujejo na ta način, da uče sovraštvo do svojih najbližjih bratov. Ljudje, ki ne morejo živeti v slogi niti s svojimi rodnimi brati ti ljudje imajo drznost predstavljati se kot nosilci človeške misli! Ponosno se trkajo na prsa, da so republikanci in da so v stanu premeniti “Ugoslavijo v takšno republiko, kakor Švica ali Amerika in da bo naš di-imel enako veljavo ko švicarski 'rank ali ameriški dolar. In vendar ti Novopečeni republikanci prav dobro ^edo, da je postala Amerika to, kar je ^nes, samo vsled tega, ker so vsi ^nierikanci složno ustvarjali dobrine, ,er so bili vsi Amerikanci primer dob-Ji« državljanov. Pri nas pa ubijajo ti Krivi proroki državljansko zavest in Vendar se drznejo lagati, da bo njihova republika ljudi brez državljanske za-esti enaka Švici, v kateri so nezaved-1 državljani bele vrane. bo *n ,dalie govore ti naši radičevci, da . p.ri nas Čudež dobre republike brez ttio?- državl&nov ustvarljiv s po-Kliii avtonomizma ‘n federalizma. . tetnu pa, da imata ta dva pojma J tako Čudotvomo moč, še vendar ra>i ° s^a^’ kako si oni ta dva pojma sj ,agaj9‘ Nasprotno se s čudno do-m "ostjo stalno razlaga pojtn avtono-Krad S jrupc‘W, ki da vlada v Beo-tont vendar ima korupcija prav ijk 0 p°sla z monarhijo ko z repub-stem ^5"tralizm°m ali federacijo. Ta si-si a"cen m°lk o federalizmu, kakor TadiA p^^stavliajo, dokazuje, da ti Doh«6' a2enti nalašč ne razlože ^QČeioV ■°n0m^a *n federacije, ker uČen ' f ^ narod v tem ozira nepo-niiia /f a mu Postane beseda avtono-*emu s P°imom raja. In da je tiale . °’ se vidi iz tega, da danes sko ljudstvo meče že dejan- 5 republiko, avtonomijo in tiuje AZ(lm ’n more ki se ime-zeni Avtonomist« propagirati federali- Dro?r^C duš?vne revščine, kakor jc v rP,'n- na^ radičevskih apostolov, ^alf, ni moK^e najti. Ni pa tudi ^ko J1110«oče dobiti ljudi, ki bi bili kaor ema‘° priporočljivi kot voditelji, so današnji radičevi agenti Razprave ministrskega sveta. Izmišljotine opozicije. Beograd, 30. maja. (B) Vlada je razpravljala ves dan. Večerna seja se je končala okoli 10. Vlada je večinoma razmotrivala o položaju, ki je nastal s proglasom, ki ga je izdala opozicija na narod c rešitvi parlamentarne krize. Opozicija je začela lansirati vesti, da nameravata sedaj odstopiti ministra Trifunovič in Uzunovič, ker hočeta ba-je izvajati posledice, predno se sestavi koncentracijska vlada, ki naj bi sledila sedanji, in se tako izogniti obračunu. Radikali odločno zanikajo vse take govorice in izjavljajo, da kriza ni začasno rešena, ampak definitivno. Najboljši dokaz za to je kraljevi ukaz, ki se ne da izpremeniti. Ako bi hotela krona kaj ukreniti v tem pogledu, bi morala najprej konzultirati ministrski svet, ki gotovo ne bo nasvetoval, naj se skupščina skliče pred oktobrom. Gotovo je tudi, da vlada'ne bo dala sedaj oblasti iz rok. Za radikale je položaj sedaj popolnoma jasen. Pravi, da ostane na svojem mestu do 20. oktobra, potem pa gre znova v boj v krizi, ki se ^o gotovo zopet pojavila. Za to borbo se vlada že pripravlja med narodom. P©st?eft©wanSa opozicije. Vprašanje udeležbe naših parlamentarcev na medparlamentarnem kongresu v Bruslju. — Poslanske dnevnice. Beograd. 30. maja. (B) Opozicijski krogi so danes razpravljali o nadaljnji akciji za boj proti Pašič-Pribi-čevičevi vladi. Zlasti so razpravljali o predstoječem medparlamentarnem kongresu v Bruslju dne 25. junija, na katerem naj bi bila zastopana tudi naša narodna skupščina. Radikali so potom skupščinskega predsednika Jovanoviča predlagali, naj bi šla na ta kongres z naše strani delegacija desetih poslancev, in sicer po pet vladne koalicije in opozicije. Blok je na svoji popoldanski seji odklonil ta predlog radikalov in zahteva, da bodi delegacija sestavljena po številčni moči, češ, da ima opozicija večino. Po njihovi zahtevi naj bi opozicija dobila v tej parlamentarni delegaciji šest ali celo sedem poslancev, vladna koalicija pa le pet. ker je v manjšini. Jutri dopoldan ima opozicijski blok skupno sejo, na kateri se bo bavil s to zadevo. Na dnevnem redu je tudi vprašanje izplačanja dnevnic poslancem, ki kakor izgleda, sedaj najbolj zanima vse parlamentarne kroge. Po tej seji se sestanejo načelniki parlamentarnih skupin v predsedništvu skupščine, da se doseže sporazum v tem pogledu. Opozicija zastopa stališče, da zbornični poslovnik ne predvideva slučaja, kaj je z dnevnicami, ako se skupščinske seje predčasno zaključijo. Ona pravi, da imajo dobiti poslanci dnevnice, ker bi bili sicer nekateri prisiljeni, oprijeti se drugih poslov, ki bi jih morda degradirali. Bsmenjava uradnikov. Beograd, 30. maja. (Z) Na včerajšnji seji ministrskega sveta so samostojni demokrati 'zahtevali izmenjavo nekaterih uradnikov, zlasti velikih županov v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru. Kot njihovi nasledniki se or.- njajo za Zagreb dr. Ivan Zuccon, za Ljubljano dr. Vilko Baltič in za Maribor dr. Otmar Pirkmayer. Ezvoz našega vfrca v ieškosEevaško. Beograd, 30. maja. (Z) Češkoslovaška vlada je dovolila uvoz 110 tisoč hi vina iz naše države v Češkoslovaško brez vsake kompenzacije, in to počenši od 16. junija. Uverenja za izvoz bodo izdajale pristojne trgovinske zbornice. DR. RAVNIHAR PRI MIN. PREDS. PAŠIČU. Beograd, 30. maja. (Z) Včeraj je prispel v Beograd dr. Vladimir Ravnihar ter je bil sprejet od ministrskega predsednika Pašiča. PROGLAS MUSLIMANOV. Beograd, 30. maja. (Z) Jugo-slovenska muslimanska organizacija je po svoji današnji seji objavila svoj proglas, ki ga je podpisalo 18 muslimanskih poslancev. Po vsebini je proglas sličen proglasu opozicijskega bloka. USTAVLJEN ŽELEZNIŠKI PROMET. Beograd, 30. maja. (Z) ustavljen je direktni železniški promet na Vinkovci-Subotica, ker je voda razdrla železniški nasip v širini 80 m. Promet med Vinkovci in Subotico se vrši ji reko Indjije in Novega Sada. JULIJ APPONYI t. Budimpešta, 30. maja. (K) Tukaj je po daljši bolezni umrl grof Julius Apponyi, sin bivšega vrhovnega dvornega maršala grofa Ludvika Apponyja. Star je bil 51 let. ^Saši dolgovi Ameri&i. Beograd, 30. maja. (Z) Vseuči-liški profesor in izvedenec za naše vojne dolgove v Ameriki Arangjelovič se je te dni vrnil v Beograd. Obvestil je ministrskega predsednika in zunanjega ministra o svojih razgovorih z ameriškimi delegati. Razgovori odpirajo ugodne izglede za finančno pomoč Amerike naši državi. Profesorja Arar jjelo-viča je predvčerajšnjim sprejel tudi kralj, ki se je jako interesiral za to vprašanje. ©fessdffl® SIM!© v Albaniji. Nevarnost ponovnih spopadov. Beograd, 30. maja. (Z) Po vesteh iz Albanije je polkovnik Šalja stopil v zvezo z Bajram Curom in se pripravlja, da v kratkem zavzame Skader. Šaljino pleme je dobro oboroženo. Albanska vlada je glede na položaj proglasila v vsej Albaniji obsedno stanje in začela v vseh krajih deliti orožja med svoje pristaše. Prebivalstvu Skadra vlada ni dala orožja. Tudi v drugih krajih ima vlada precej nasprotnikov, kakor n. pr. v Valoni. Bajram Cur ima v Skadru mnogo pristašev, in zato je v kratkem času pričakovati ostrega spopada. JAPONSKA PROTESTNA NOTA IN AMERIŠKA JAVNOST. VV a s h i n g t o n. 30. maja. (T) Državni tajnik Hughes je prejel danes protestno noto japonske vlade proti priseljeniškemu zakonu. Državni tajnik si je pridržal vsako odločitev, dokler se nota popolnoma ne prouči. Uradni krogi v Washingtonu so proti ugoditvi japonskemu protestu, dočim je velik del javnosti, predvsem duhovščina in trgovski krogi na strani Japonske in ne odobrava postopanje kongresa. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 30. maja. Vremenska napoved za 31. t. m.: Večinoma jasno, rahlo nagibanje k nevihtam. Gorki živahni južnozapadni vetrovi. Kljub temu pa se trdi, da sprejima naš narod vedno bolj radičeve kon-fuznosti in prišlo je celo tako daleč, da si upa trditi g. Prepeluh, da bi slovenski narod izvolil tudi 18 metel, če bi mu jih priporočil Radič. Radičevščina je naša nacijonalna sramota in zlasti še razžalitev naše inteligence. Ker verujemo v zdrav raz- um našega naroda, zato smo tudi prepričani, da bo naš narod to svojo bo-le(zen premagal in se obvaroval nesreče, ki ga čaka neizogibno, če se ne reši demagogov. Da pa se to zgodi čim preje, pa mora skrbeti tudi inteligenca in zaradi tega prevzeti vodstvo naroda, zakaj to ie njena nravica in dolžnost! Mariborski ©bli^ski sv@S. Maribor, 30. maja. Za nocoj je sklical župan izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi se sklepalo o najetju posojila v gradbene namene. Ob prehodu na dnevni red je poročal župan o dveh sklepih načelnikov klubov, ki naj jih občinski svet naknadno odobri. Prvi se nanaša na prodajo koksa iz mestne plinarne, drugi na na izplačilo nagrade ravnatelju električnega podjetja ob njegovem izstopu iz službe. Oba sklepa sta bila brez debate odobrena. Graja župana. Kluba občinskih svetnikov SLS in NSS sta stavila pismen predlog, ki ugotavlja, da je župan leta 1921 za izdajo šolskih knjig odobreni mu kredit v znesku 50.000 kron prekoračil za 276.000 dinarjev. Za to samo-lastno postopanje naj občinski 'vet izreče županu najostrejšo grajo, naj skieae da se javi zadevi velikemu županu mariborske oblasti v nadaljne postopanje in da naj se izvede preiskava po štiričlanski komisiji, koliko je na zadavi sokrivo mestne knjigovodstvo. O predlogu se je razvila skoro dveuni;, debata, m?d katero se !e najstrožje grajal županov absV.utizvm. Ronstatiralo se je, da to ni prvi primer, ko je župan prekoračil svoje področje. Dr. Jerovšek je zahteval, naj prevzame predsedstvo za čas, dokler se razpravlja o osebni zadevi župana, podžupan Druzovie, čemur je župan po kratkem ugovarjanju ugodil. Zupan se je skušal izmotavati, češ, da je Nadeva itak v odseku in naj se o njej razpravlja še-le. ko bo odsek končal svo’e delo, ker bi bil vsak sklep danes prenagljen. Zadeva je prišla na dan, ko se je s u-čajho ugotovilo, da je poduradnik, kateremu je bilo poverjeno razpečavanje knjig, poneveril 17.000 dinarjev. V teku debate se je zlasti grajalo dejstvo, da kliub zadevnim ponovnim sklepom občinskega sveta župan še vedno ne nadzoruje občinskih organov, katerim je poverjen občinski denar, in da se dve leti in pol ni vršila v blagajni nobena revizija ali skontracija. Komunisti (nezavisni socijalisti) se debate niso udeleževali in so zapustil dvorano. V imenu socijalističnega kluba je podal občin- ski svetnik Bahun izjavo, da stoji popolnima na stališču predlagateljev in da bi bilo absurdno, če bi socijalisti glasovali proti temu predlogu. Četudi je župan pripadnik njihove stranke, vendar ne morejo zagovarjati nepravilnosti, ki jih je zagre&il s tem, da je prekoračil od občinskega sveta dano mu pooblastilo. Zato se bo klub so-cijalistov vzdržal glasovanja. Dr. Mulej izjavlja v imenu kluba JDS. da so zaznali za zadevo še-le sedaj in da je krivda županova dokazana. O drugih, z zadevo spojenih, podrobnosti, naj se nadaljuje točna preiska- • va, županu pa naj se izreče graja, nato jra naj se preide na dnevni red. Pri glasovanju, katerega so se socijalisti vzdržali, soi bili sprejeti vsi trije predlogi. Gradbeno posojilo. Nato je občinski svet prešel na dnevni red. Zupan je poročal o pogajanjih, ■ ki so se vrši a te dni v Beogradu glede najetja gradbenega posojila v znesku 5 milijonov dU narjev. Ker je denar, s katerim razpolasa hipotekarna banka, začasno zaseglo prometno ministrstvo za železniške investicije, je izplačilo mogoče še-le na jesen. Tudi so se pogoji spremenili toliko, da zanteva banka 12 letno amortizacijo, ki bi znašaj z 10 odstotnimi obrestmi vred letno 14.20 odstotka. Odplačeval bi se dolg v polletnih obrokih po 355.000 dinarjev. Valorizacijo, banka odklanja. Glede kritja zahteva ban-, ka, ali vknjižbo na nepremičnine ali zasfa-vo kake davščine. Po kratki debati ie bilo soglasno sklenjeno, da se najame posolito v znesku 5 milijonov dinarjev po zahtevnni obrestni meri in amortizaciji in sicer s pogojem. da sprejme banka kot zastavo avtonomno davščino, plačljivo po davčnem uradu in da sme mestna občina odplačevati do'g tudi v večjem obroku in v krajšem času. Za podpis zadolžnice se pooblasti župan Grčar, podžupan Druzovič ter občinski svetnik dr. Leskovar. Katera davščina naj se nudi banki v zastavo, o tem bo razpravljal finančni odsek ter poročal na, prihodnji seji. — Ob 10. zvečer je župaa zaključil sejo. mandatov v italijanskem parlamentu. Rim. 30. maja. (T) Na današnji seji zbornice je po formalnostih volilni odbor predlagal, naj se verificirajo mandati vseh poslancev (fašistovske) liste. Poslanec ljudske stranke Presutti je stavil nato predlog, da se verifikacija odloži, ker obstoje pritožbe proti izvolitvi teh poslancev, o katerih pa volilni odbor ni poročal. Zbornica je predlog odklonila. Potem je govoril zmerni socijalist Matteotti, ki je v jedrnatih besedah naslikal vsa nasilja, ki so se dogodila med volitvami. Poudarjal je, da ni bilo volilne svobode. Fašisti so pred volitvami govorili, da bodo vladali s silo, četudi bi propadli pri volitvah. Matteottija so fašisti skoraj pri vsaki besedi prekinjali z vzkliki in ropotanjem, levica pa je spremljala govor z neprestanim ploskanjem. Matteotti je zahteval, naj volilni odbor prouči pritožbe. Predsednik volilnega odboru je zavrnil predlog. Potem se je oglasil k besedi fašist Giunta. Ko je izpregovo-ril nekaj besed proti opoziciji, je nastal v dvorani velik hrup. Poslanci so začeli zapuščati dvorano, tako da je moral predsednik Rocco prekiniti sejo, let se je čez nekaj minut nadaljevala. GU unta je nadaljeval svoj govor proti opoziciji. V znak protesta so začeli poslanci levice zapuščati zbornico, kar ie povzročilo velik hrup v dvorani. Faši-. sti so klicali »Živio-Mussolini!« Predlog Matteottija je bil potem odklonjen z 285 proti 57 glasovom in je bila s tem odobrena državna (fašistovska) lista. Ministrski predsednik Mussolini je nato sporočil, da čaka odobritve zbornice približno 2000 do 3000 kraljevih ukazov. Na koncu seje so bili izvoljeni stalni parlamentarni odbori za proučavanje proračuna in trgovinskih pogodb. POSKUS PLACIRANJA BLAIROVEGA POSOJILA. Beograd. 30. maja. (Z) Bleero-va skupina se zopet trudi, da v Ameriki in Angliji vrže na trg drugi obrok našega posojila. Naši urejeni zunanji politični odnošaji so v Ameriki ustva^-rili ugodne pogoje za to. Ce se efek-tuiranje drugega dela tega posojila ne bi moglo izvesti, bo naša vlada stopila v zvezo z londonsko tvrdko Windshor$ Aemstrong & Co. POŽAR V PANČEVU. Beograd, 30. maja. (Z) Škoda, ki jo je povzročil požar v tovarni škroba v Pančevu, znaša 8 milijonov dinarjev. Rešeno je bilo 14 vagonov, zgorelo pa je 820 vreč škroba v prahu ter štiri in pol vagona na pol dovršenega fabri« kata. Borzna poročila. Beograd, 30. maja. Devize. Dunaj 0.1152—0.1153, Budimpešta 0.095-0.10, Bukarešta 34—34.90, Ženeva 1442—1443, London 353.75—354, Milan 359—359.50, New York 81.75-81.79, Pariz 428-^30, Praga 241—247, Solun 150—157, Sofija 57.50-58. Zagreb, 30. maja. Devize. Dunaj 0.1143—0.1163. Bukarešta 35.50-35.50, Italija, Izplačilo 358—361, London, Izplačilo 352.50—355.50, ček 352.30-355.30, New York, ček 81.15—82.15, Pariz 431.50-436.50, Praga 239.75—242.75. ček 239.50—242.50, Švica 1440—1452, ček 1436—1446. Valute. Dolarfi 80.125-81.125, avstrijske krone 0 1150—0. angleški funti 351—0, romunski leji 0—39.50. Trst, 30. maja. Devize: Zagreb 27.75— 27.95, Francija 119—119.75, London 98,70____ 98.95, Ne\v York 22.80—22.95, Švica 402— 405, Praga 66.90—67.40, Dunaj 0.0315________ 0.0325. Valute: Dinarji 27.75—28. avstriiske krone 0.0315—0.0325. dolarii 22.75-»-22 90 funti es.70-P8.90. Cur ih, 30. maja. Beograd 6.95, New York 567.25, London 24.46, Pariz 29.60, Milan 24.80, Praga 16.6625, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.45. Sofija 4.05, Dunaj 0.007975. Dunaj. 30. maja. Devize. Beograd 803—867. Berlin 16.75—17.05, Budimpešta 0.77—0.83, Bukarešta 305—307, London 306.300—307.300, Milan 3119—3131, New York 70.935—71.185, Pariz 3G97—3713, Praga 2083—2093, Sofija 500—504, Curih 12.515 —^o- Vahue. Dinarji 859—865, dolarji 70.460—70.860, nemške marke 16.40—16.80, J*04.500—306.1Q0, francoski franki mS^nl°5,,lire 3115-3135, romunski leji £«5—302. švicarski franki 12.400—12.480, j-eškoslovaške krone 2070—2086, madžarske krone 0.70-0.76. Praga, 30. maja. Beograd 42.455, Dunaj 4.785, Berlin 8.14, Rim 152.75, av^ strijske krone 4.77. lire 152.25, Budimpešta 3.85, Pariz 182.75, London 146.925, New, York 33.95. Curih 602.50. Berlin, 30. maja. Beograd 5.145, Dunaj 5.89, Milan 18.45, Praga 12.395, Pariz 21.81 London 18.205. New York 4.19, Curih !. 73.91. Odkritje Malgajevega spomenika v Guitanju. Velika obmejna maniiesiacija. — Ogromna udeležba vseh delov Slovenije. 2e V ranih jutranjih urah se ie pričelo fr Guštanju danes zbirati slovensko ljudstvo iz Mežiškega, da prisostvuje veliki fcarodni proslavi odkritja spomenika junaku • Malgaju. Hiše so se odele v narodne Jn državne zastave ter v zelenje in nad ji Z slavolokov z navduševalniini napisi je i>ričalo, da doživlja ta lepi kraj izreden dogodek. Na kolodvoru je sprejemal od-ibor za postavitev spomenika pod vod- stvom dekana g. dr. Cukala goste in korporacije ter društva, ki so prihajala z rednimi in posebnimi vlaki iz Maribora, Celja Jn od drugod. Zadnji vlak z zunanjimi gosti je prispel iz Maribora krog 8, ure. Vlak !e bil ves okrašen z zelenjem in narodnimi zastavami, lokomotiva pa je imela spredaj Velik oriunaški znak. Pred narodno šolo so se vršile sokolske vaje za popoldanski javni nastop. Po va- jah se je formiral veličasten sprevod: železničarska godba »Drava« iz Maribora, Malgajeva četa (Malgajevi soborci), odred vojaštva, zbor oiicirjev in četa orožništva, Orjuna v kroju, šolska mladina, Orli, vojaška godba iz Maribora, Sokoli in Soko-lice iz Maribora, Celja, Ruš, Vuzenice, Laškega, Št. Jurja, Zagorja, Šoštanja, Jesenic, Ljubljane itd. z 8 zastavami in mariborskim naraščajnim praporom, mariborski^ skavti, guštaniski ognjegasci in drugo občinstvo. Sprevod je krenil po guštanj-skih ulicah na trg, kjer je bil postavljen oltar za mašo na prostem. Ko je dospel sprevod na trg, je bilo tu 'ie toliko občinstva, da je bilo le s težavo mOgoče napraviti prostor še za društva. Ob ‘JO. uri je pričel brati svečano mašo mon-signor dr. Medved iz Maribora, ki se je iv svoji pridigi spomnil najprej praznika Kristovega vnebovhoda, nato pa našega slavja in junaka Malgaja. V vznešenih besedah je proslavil spomin boritelja za svobodo Koroške in sploh za osvobojenje in jUjedinjenje Jugoslavije. Pri maši so pela ■domača in okoliška pevska društva, ojačana s pevskim društvom »Jadran« iz Maribora ter sta igrali tudi obe godbi. Po končani slovesni maši se je zopet formiral sprevod ter se napotil proti spomeniku, ki stoji ob železniški progi, pod hribom, kjer je Malgaj padel, kake 3 km od Guštanja proti Dravogradu. Sprevod je bil dolg nad 2 km in se ga je udeležilo, kakor (tudi odkritja, 4 do 5 tisoč ljudi. Toliko množico, posebno pa slovensko, Guštanj še n; videl. Pod spomenikom na cesti je čakal v avtomobilu na odkritje g. general Maister, ki se je bil kmalu po osmi u{i pripeljal s svojo soprogo in svetnikom Devom iz Maribora. Ljudske množice so obstopile zakriti spomenik in čakale, da je stopil na njegov podstavek predsednik odbora g. dr. Cukala in pozdravil navzoče ter otvorll slavnost. Dr. Cukala je orisal pomen 29. maja pred 5. leti, ko so čete generala Maistra In Smiljaniča za vedno združile Mežiško z (Jugoslavijo. Dne 6. istega meseca In leta pa je padel na hribu nad današnjim spomenikom Malgaj in dva njegova tovariša. Naglasil je, da je Malgaj prelil svojo kri za belega orla in za celokupno domovino. Zahvalil se je slovenskemu ljudstvu, ki je ■spomenik postavilo. Poimensko je pozdravil še vsa društva in gener. Maistra (živio-kiici), dr. Vodopivca iz Maribora kot zastopnika velikega župana in prodekana ljublj. univerze g. dr. Ktišeia. Potem je zaprisegel zbrane množice z besedami: »Ali boste kdaj dopustili, da se poruši ta spomenik?« Gromoviti in enoglasniodziv ti-sočev grl: »Nikdar!« | Ob trikratnem živio-klicu je padla zavesa s spomenika, ki je zgrajen iz granita v obliki obeliska s križem na vrhu, belim orlom, bronastim reliefom Malgaja z bojno <2elado na glavi in z velikim bronastim napisom »Malgaj«. Spodaj stoji na mramorni .plošči napis: »Padel za pravdo domovine fdne 6. maja 1919. Rojen dne 20. nov. 1894. jV St. Jurju ob Južni žel.« Potem sledi Maistrov verz: »O jaz ne spim, le čakam čas in čakam vas, da gremo skupaj čez št. Vid, med brate našo Zilo pit!« Godba je zasvirala državno himno, pevci pa so_ zapeli »Slovenec, Srb, Hrvat«. Dr. Cukala je pozval tolstovrškega župana g. Dominika Kotnika ter izročil njemu in bbčini, na katere zemlji stoji, spomenik v Varstvo. G. župan je na to z navdušenjem obljubil, da bo občina, ki je bila skozi tisočletje vedno zavedna slovenska, čuvala nad lem ponosnim svojim znamenjem. i> Vstal je v avtomobilu gen. Maister ter pričel slavnostni govor. Orisal je vso zgodovino bojev za Koroško in junaštva Mal- Guštanl, 29. maja. gaja in njegove čete, na to pa kakor pro-rok v globoko v srce segajočem govoru oznanjal velik) dan osvobojenja tužne zemlje onkraj mej, ko nas bo Malgajev duh vodil na Gosposvetsko polje in dalje na Zilo, do zadnje koče, kjer se moli slovenski »Oče naš...«, da zasadimo tam svoje zastave in mejnike. Svoj krasni govor je zaključil s prošnjo: »Ti veliki Bog, če ne meni. daj vsaj najmlaišemu tu med nami dočakati dan osvobojenja Korotana. Do takrat in vedno ostane Malgajev spomenik božja pot Mežiške doline.« Po njegovem govoru, ki je izzval viharno navdušenje je zopet zasvirala godba. Dr. Cukala je pozdravil dve Malgajevi sestri jn brata, ki so se udeležili odkritja in na to so govorili g. Rajko Kotnik v imenu Malgajevih soborcev: g. dr. Oblak iz Ljubljane v imenu »Gosposvetskega zvona«; g. prof. Ribarič iz Maribora hrvatsko v imenu »Jngoslovenske Matice«; g. dr. Janko Kotnik iz Maribora v imenu Dobrovoljcev; g. L j. Džamonja iz Maribora v imenu »Narodne Odbrane«; g. prof. Kenda iz Maribora v imenu »Orjune«; Sokolica gdč. Berta Florijan iz Št. Jurja kot Malgajeva rojakinja; zastopnik C. M. Družbe; g. J. Čampa v imenu Orlovske zveze; g. dr. Rado Kušej v imenu univerze; gospod dr. Obersne! v imenu Gorenjske sokolske župe; gospod Janko Ravnik z Jesenic v imenu jugoslovenskega delavstva; g. dr. Leskovar iz Maribora v imenu SLS; g. Deržič iz Llubljane v imenu NSS in »Bratstva«; g. Škulj v Imenu Belokranjcev In mladi Džamonja v imenu mariborskih skautov. Večina navzočih korporacij In društev je položilo na spomenik vence in šopke, tako Sokol, Orjuna, Nar. odbrana, skauti, Malgajeve! itd. Slavnost odkritja je zaključil zopet g. dr. Cukala, na kar se je zopet formiral sprevod za povratek v Gu-štanj. Med govori je svirala godba in so peli pevci. Posebno globok vtis je napravila in do solz ganila pesem »Malgaj«, ki jo je nalašč za odkritje po Maistrovem besedilu skomponiral v narodnem duhu g. Adamič. Vsi govorniki so brez izjeme prisegali zvestobo Malgajevi ideji in osvobojenje Korotana In Gospe Svete. Pismeno sta odkritje pozdravila Malgajev soborec g. Franjo Peneč, četni narednik 10. graniC-ne čete v Strugi ob Ohridskem iezeru ln komandant Dravske divizije g. dr. 2. Stojanovič, brzojavno pa so častitali: Načelstvo in predsedstvo JDS v Ljubljani, koroški Slovenci v Dolnji Lendavi, ptujsko pevsko društvo in g. dr. Brejc iz Ljubljane. Po odkritju so odšli gosti na obed, po obedu pa se je vršil poleg narodne šole nastop Sokola. Nastopili so člani in članice raznih društev mariborske in celjske župe s prostimi vajami, vzornimi vajami, nara-ščajskimi vajami in vajami na orodju. Razen tega ie nastopil tudi oddelek vojaštva v polni vojni opremi z vajami s puško. Gledalcev je bilo par tisoč. Istočasno in pozneje se je vršila na posebnem veseličnem prostoru prosta zabava, ki je trajala pozno v noč, še potem, ko so zunanji gosti že odšli. Pred sokolskim nastopom so šli Or-junaši z godbo »Drave«, pevskim zborom »Jadrana« in deputacijo Sokola na pokopališče, kjer so se poklonili spominu Antona Ermenca in Ivana Zapundžiča, ki sta tam pokopana v skupnem grobu in sta padla tudi 6. V. 1919 kakor Malgaj. Ob grobu sta govorila v imenu Orjune prof. Kenda, v imenu Malgajevcev g. Rajko Kotnik, »Jadran« pa je zapel: »Vigred se povr- ne...« in »Blagor mu...« Današnja proslava odkritja Malgajevega spomenika je bila tako veličastna, kakršne Mežiško sploh še ni doživelo. Ostala bo ljudstvu in vsem udeležencem v globokem spominu. Interesantno je, da so jo nemčurji hoteli motiti. Nameravali so istočasno, torej tudi danes, odkriti na tukajšnjem pokopališču spomenik »Volks-vvehrovcem« z izzivalnim nemškim napisom »padlim za našo domovino!« Oblast, ki je bila komaj neposredno pred dnevom o tem obveščena, je seveda to izzivalno perfid-nost prepovedala in odredila, da se je ta protidržavni in sramotni spomenik odstranil. Bilo bi pač na mestu, da bi se ljudi, ki so si upali poizkusiti tako predrznost, eksemplarično kaznovalo. iiiiiiiiiiiiiia „STENICOL“ Najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga A. Kane, Ljubljana. Malin ©t¥®ritu@ zb&mice> (Od našega stalnega pariikesa dopisnika.) Kakor znano, določuje ustava dobo rednega zasedanja na pet mesecev. Ako se prične zasedanje 8. januarja, se morajo vršiti seje najmanj do 8. junija. Mandat stare zbornice preneha z 31. majem. Nova zbornica se sestane prihodnji dan brez posebnih formalnosti in brez sklicanja. Zbornica šteje 534 poslancev, od katerih je eden že umrl (radikal Planche iz departementa Hautes-Alpes). V stari zbornici je bilo 10 strank. Volitve so tozadevno povzročile pravo revolucijo. Neodvisno od novih nazivov, ki jih bodo brez-dvomno dobile stare grupacije, se more nova zbornica praktično razdeliti tako-le: Konservativci Nacijonalni blok Desničarski republikanci Desničarska opozicija »Briandisti« 15 183 12 210 49 Levičarski republikanci, radikali, neodvisni socijaiisti 191 Socijalisti S. F. I. O. soc. kom. 103 Večinski blok Komunisti 299 25 Iz teh številk je razvidno, da tvori tako-zvani »bloc des gauches« (na skupni listi izvoljeni levičarski republikanci in socijalisti) sam zase absolutno večino (299 proti 285). V praksi bo večina seveda mnogo večja, ker bo 49 republikancev »briandistov« in še marsikak pristaš dosedanjega nacijonalnega bloka načelno odklonil sodelovanje s komunisti in rojalisti. Herriot bo mogel splošno računati na 380—400 glasov... Približno isto število, kakor ga je imel do sedaj Poincarž. * Prva seja, ki pade na nedeljo, bo formalnega značaja. Starostni predsednik je profesor Pinard, član medicinske akademije, ki je star 80 let. Najmlajši tajniki, izvzemši socijaliste in komuniste, niso stari nad 26 let. Ustanovitev »starostnega urada« bo naj-brže naletela na ovire vsled bojevitega značaja komunistov in vsled njihove nepraktič-nosti (štirje najmlajši so navadni delavci). V torek 3. junija morajo biti pravila že objavljena v uradnem »Journal ofiiciel«. Isti dan jih mora zbornica definitivno odobriti. Kakor hitro je 293 mandatov validiranih — eden več ko polovica — se imenujejo zbornični predsednik, štirje podpredsedniki, osem tajnikov in trije kvestorji. Ob tej priliki se pojavijo prvič politične tendence nove zbornice. Kakor znano, so nominirali radikali in socijalisti za predsednika bivšega ministrskega predsednika Painlevča. S čisto številčnega stališča bi morala biti njegova izvolitev zasjgurana. Toda na obeh straneh jih rs, Pariz, koncem maja. je mnogo, ki smatrajo Painlevža nesposobnega za to mesto. Pri tajnem glasovanju se mu torej lahko zgodi, kar se je zgodilo leta 1920 Clemenceauu. O kakem protikandidatu sedaj še ni nobene govorice. Dosedanji predsednik Raou) Peret je odločno odkloni! podporo konservativnih glasov. Francoski poslanci imajo letne plače 15 tisoč frankov in od leta 1920 naprej še letnih 12 tisoč frankov za stanovanjske in potne stroške. Od tega' mora skoraj vsak poslanec prispevati svoj delež v strankino in propagandno blagajno, tako da ta obrt ne nese mnogo. Komunistom se bo v tein oziru godilo še slabše: vsak kandidat je moral namreč pred izvolitvijo podpisati izjavo, da se odpoveduje v strankino korist vsaj svoji poslanski piači in da in;a glavna strankina blagajna pravico prevzemati zanj plačo. Zato jim daje stranka dnevno odškodnino 30 frankov,! kar znaša dnevno mezdo nekvalificiranega delavca. Poslanci imajo brezplačno vožnjo na vseh francoskih železnicah proti mesečnemu abonnementu 26 frankov. Nadalje dobivajo po 55. letu pokojnino v znesku 1800—3600 frankov, ki se more deloma prenesti na vdovo in otroke. * Poincaržjev kabinet bo brezdvomno na prvi seji brez glasovanja podal ostavko, ki jo bo Milleracd sprejel. Po parlamentarnem običaju pa se posvetuje državni predsednik pred sestavo vlade z zborničnim predsednikom. Zbornica pa pred 5. junijem skoraj gotovo ne. bo izvolila svojega predsednika. Poleg tega se vršita v prvih dneh junija radikalni in socijalistični kongres, kjer se bo sklepalo o udeležbi v vladi. Francija torej pred 10. junijem ne bo imela nove vlade in zbornica bo mogla šele sredi junija razprav* ljati o vladni deklaraciji. Po ustavi more vlada pred S. junijem poslati parlament na počitnice. Ako bi bilo ozračje ugodno za državni udar, je tu izvrstna priložnost... Treba je pripomniti še to: Republikanski socijalisti (biolleteova skupina) in radikalna skupina okoli dnevnikov »Duotidien« in »Ere Nouvelle« zahtevajo, da ne sme noben levi-, čarski politik prevzeti vlade iz Millerando-vih rok: »Imamo krizo obeh predsednikov in ta kriza se more rešiti le istočasno.« »Millerand, zakaj se obotavljate? Ljudstvo je zahtevalo vaš odhod, požurite se! Ako ne dobite takoj novega stanovanja, nastanite se začasno v hotelu!« — Tako piše dnevno levičarsko časopisje. Danes se še ne ve, kako bo padla kocka. V smislu besed ustave ni treba Millerandu demisijonirati, toda njegovi nasprotniki se sklicujejo na duha ustave, proti kateremu se je predsednik pregrešil. Ako Millerand prostovoljno ne poda ostavke, potem znajo biti parlamentarne seje zelo zanimive, kajti večina je zares sklenila, da hoče imeti »čiste račune«... Kritični dnevi Nemili©. Razvoj odškodninskega vprašanja je dosegel svoj vrhunec. Problem, ki ie zahteval tekom petih let izgubo toliko energije, povzročil evropskim državnikom toliko preglavic se nahaja pred končno rešitvijo. Zmagovitim zaveznikom moramo šteti v velikansko zaslugo, da so dopustili Det let slepomišenja in to Nemcem, ki ne bi v slučaju zmage poznali nobenega pardona. Dopustili so, ker so čakali, da zavlada v Nemčiji nov duh, da se nemški narod osvobodi one mentalitete, v kateri so ga vzgojil! pruski militaristi. In tudi, ko je bilo že precej jasno, da skrivajo Nemci za svojim jadikovanjem druge namene, so postopali ku-lantno in ne tako, kakor dopušča postopati vojno pravo zmagovalcu napram premagancu. Sklicevali so se samo na svojo sveto pravico do povračila po nemški voiski povzročene škode, dasi bi jim bila dana možnost poslužiti se v dosego svojih ciliev drugačnih sredstev, ki tudi ne bi škodovala evropskemu gospodarskemu sistemu. Tega niso storili, ker niso hoteli ovirati notranjega prerojenja nemškega naroda. Njihovo početje je pripisovati njihovemu stremljenju za res resničnim mirom, ki je nemogoč, dokler prevladujejo v Nemčiji reakcijonarni nazori. Danes, ko so sc vse zavezniške države zedinile na nepristranski podlagi izvedeniškega poročila, je nemški narod prisiljen, da dokaže pred vsem svetom, da je krenil na nova pota, da ni več to oni narod, ki je še nedavno sanjaril o germanski nadvladi nad velikim evropskim kontinentom. Od njegove odločitve je odvisna njegova na-daljna usoda. Odgovoriti mora na vprašanje: ali je za končno likvidacijo vojnega stanja, kar žele vsi ostali evropski narodi, ali pa hoče napovedati boi vsemu svetu. Odgovor leži na dlani. Vendar pa dokazujejo dogodki v Nemčiji, da se nemški narod še vedno ni otresel svoje predvojne mentalitete, da še vedno vidi svoj ideal v raznih Ludendorfih, ki niso po svoji lastni izjavi čitali vse svoje življenje druge knjige, razen vojaških, v vojaških uniformah, ki najbolj odgovarjajo njegovemu uniformiranemu duhu. Zaman so Ruska idila. Henrik Gluckn.ann (prevel Bolči 2van). Ana Petrovna je bila krasna deklica, (vredna najboljšega moia, kar Jih premore svet. Jn ona je našla takega moža, čeprav ■ne na poti, kjer bi ga mogla iskati. Neki brhek dragonski častnik ji je dvoril, eden tistih metuljev z epauletaml in pstrogaml, katerih imena niso vredna, da bi jih obdržali v spominu, Premamil je Ano Petrovno, potem pa odšel daleč proč, ne da >1 jo poprej popeljal pred oltar. Vendar talko daleč ni mogel oditi, da bi ga ne bila mogla prevarana deklica najti. Poiskala ie nezvestneža v carski prestolici In mu pri belem dnevu, sredi živahnega uličnega vrtenja pognala kroglo v prsa. Častnik ni umrl in je okreval. To ]e juplivalo na obsodbo Ane Petrovče kot olajševalna okolnost, Dobila je samo — sto itdarcev s palico. Da bi bila njena krogla .učinkovala smrtno, bi se sodba glasila na dvesto udarcev. | Kdor }e bil v sveti zemlji ob Volgi kaznovan s palicami, ta je za Evropo nehal Jbiti človek. Ako je ni odkuril s pomočjo 'ijetničarja skrivaj'čez mejo, so ga poslali jpreko v Azijo. Tam je lahko nadaljeval to lepo življenje, dokler mu Je bilo mogoče, f Lepi Ani Petrovni so pojasnili, da v telo problematičnem slučaju, ako ostane po »to udarcih Še duša v njenem nežnem te-lahko, odpotuje v prijazni Kopal, kjer lahko ostane do konca življenja. Tamkaj se sme tudi omožiti in v Kopalu ne manjka moških. Prijazna trdnjava Kopal leži na ljubkem vrhu gorskega hrbta v Srednji Aziji in nudi tako lep razgled, da se more s šestimi topovi pokositj cela četa Kirgizov. Kraj ima še druge prednosti. Na deset milj daleč ne srečaš nobenega drevesa ali grmiča in tri dni lahko blodiš sedeč na brzonogt kameli po pustinjah, nexda bi našel pitne vode. Najbližji sosed je bil sultan Karapalk, po imenu Emris, kj je živel z Rusijo v tesnem 'prijateljstvu. Njegova žena je bila vzorna matj. Obleke za svojo deco jo izgo-tavljala lastnoročno in sicer na zelo preprosi način. Svoje prince in princezinje Je od časa do časa okopala v neki gosti, mastni, rdečkasti kopeljl, ki je bila prirejena iz razredčene ilovice. Po kopanju ie pognala svoje nadebudno potomstvo na solnce, kjer so se osušili in je ostala na njihovih telesih strjena ilovnata skorja. Tako je bil mladi knežji rod zavarovan vsaj pred pikanjem muh in obadov. Njen visoki soprog je nosil popolno obleko samo pozimi. Poleti je bi le opasan, a red sv. Vladimirja si je pripel kar na gola prsa. V trdnjavi Kopal so prebivali ruski poveljnik in njegovi vojaki, pasje poslušni hlapci in gospe njihovih gospodarjev. Dvakrat na leto Je odšla Iz trdnjave četa kazakev na konjih, da preskrbe za prebivalce trdnjav« Kopal moko, žganje in druge potrebščine, ki slade življenje. Obenem so prinašali pošto. Ti ljudje tedaj niso bili popolnoma odrezani od sveta. — V tem mikavnem kraju so bile zaposlene misli Ane Petrovne. Vendar je morala prenesti poprej še 100 udarcev, kajti trdnjave Kopal ne dado nikomur zastonj. Pod udarci ženska lahko umre. 2e samo, če ji strga Jetnlčar sralco z ramen in če namigne v bližini stoječemu kazaku, naj zgrabi obe njeul roki in Jih zveže na hrbtu, da bo lažje udarce prenesla, že samo radi ti ga, mislim, lahko Zenska umre. Ana Petrovna, pogumna Ana Petrovna je padla od groze na kolena. Z rokami sl je pokrila obraz in trepetala kot trepetlika. Jetničar Je segel po njeni vratni ruti. Ana Petrovna ie zakričala, kot da se je dotaknila razbeljenega železa; in vendar to ni moglo boleti. »Tarboga!« Je zaklical Jetnlčar, nakar je stopil poklicani kozak iz vrste. Obsojena deklica Je bila pripravljena braniti z vsemi desetimi noht! ruto, katero je imela ovito okrog prsi In je praskala, kot divja mačka. »Pograbi Jo za roke in paz!, da ne bo grizla!« Nato Je objel kazak z železnimi pestmi roke Ane Petrovne, da ni tnogla ganiti. Tudi grizla ul, marveč je samo gledala vojaka s svojimi velikimi očmi v obraz. In v tem pouledu Je ležal čar, ki bi krotil divje zveri, Iz njenih oči i« odsevala silna bolečina« tiha prošnja, da se je omečala trda kazaška duša vsled topline tega pogleda. Ko je jetničar ponovno segel po dekličjein oblačilu, Je dejal Tarboge: »Ne dotikaj se je! Jaz prevzamem polovico kazni na sebe.« »S* kakšno pravico, sinko?« »S pravico, ki mi gre, ako jo poročim! Ti veš, da sme mož deliti kazen svoje žene.« »To je res. Sleci se torej! Toda obžaloval boš'« Tarboga se je slekel do pasu, si dal oviti vrv okrog rok, da bj ga tako potegnili na mučilni steber. Noge so mu obtežili s 24funtno kroglo. Jetničar je besnel. Z obema rokama Je vihtel palico, zamahoval z vso silo in pri vsakem udarcu vprašal: »No, sinko, ali imaš še veselje do lepega dekleta? Sl še vedno željan srčkane ženice? Se zelo veseliš svatbenega plesa. Zares, čedno stvarco si si izbral!« Tarboga je grizel brke med zobmi, samo, da ne bi stokal od bolečin. Ana Petrovna pa je gledala napol blazno, tako škropi po tleh kri žrtve, ki je prevzela polovico njene kazni. Sedaj takoj pride vrsta nanjo. Petdeset Je bilo odštetih. »še deset za deklico!« je zarenčal Tarboga. »Ah, ti si v resnici vrl dečko. Čakaj samo, sedaj tl jih dam deset ,najslajših’-« In dal mu js deset .najslajiih’. opomin; treznih mož, ki kažejo na prepad, i proti katerem drvijo vedro večje množice. Takoj po vojni je bil nemški narod preJ šibak, da bi pometel z raznimi krivimi pro-roki, iznebil se ie rajši ljudi, kakor Rafte: nau-a. ki so mu odkrito pokazali edino pol k svobodi. Posledice niso izostale. — Nad nemškim narodom se maščuje setev sovraštva, sejana med državljane iste države in sicer se maščuje baš v času. ko bi moral stat,- nemški narod strnjen v enotno fronto, Predvsem se maščuje nad nemškim narodom napačna igra, s katero so razdelili re-akcijonarji nemško ljudstvo v »nacionalce« in .^protinacionalce«. Nemška reakciia, ki je po krivdi slabotnih vlad zadobivala vedno večji greben, je venomer zatrjevala, da it nemška država država novemberskih zločincev. Vse gorje na znotraj in vsi neuspeli) na zunaj, da niso posledica izgubljene vojne in prejšnjega sistema, marveč nujna posledica republike in krivda republikanskih voditeljev. Kdo se bo torej čudil, ako se ne morejc najti stranke v tako kritičnem času. Brezkončno se vlečeio v Berlinu pogajanja za sestavo vlade. Kombinacija izpodrine kombinacijo. pravega uspeha ni mogoče doseči Kako pa tudi. Stranke, ki sicer obstojajo na tem, da se pride do rešitve odškodninskega vprašanja na podlagi izvedeniškega poročila, se ne morejo zediniti na celotni delovni program, parlamentarna skupina nem-škonacionalcev, ki je vodila svoi volilni boj pud geslom: proti izvedeniškemu poročilu, Pa je žrtev svojega lastnega početja. In vendar je danes edino to vprašanje, ki ga mora rešiti bodoča nemška vlada. Državni predsednik Ebert je poveril sestavo tiove vlade dosedanjemu kanclerju Marxu. Dobro, stranke centruma so se ž« pogajale z nemskonacionalci in uvidele, da nočejo s pravo barvo v tem velevažnem vprašanju na dan. Uspeh njegove misije i* na tej strani torej silno problematičen. Toda tudi na levi centruma je močna skupina socialdemokratov, ki so izšli iz volilnegs boja ie malo oslabljeni. Morda Pa se Marsu posreči, da doseže njihovo podporo. V tem slučaju bi imela vlada potrebno večino. Toda predočiti si moramo, kaj bi pornenils preko sto mož broieča opozicija nemškona-cionalcev. Ne bi sicer rnogla preprečiti rešitev perečih vprašanj, toda baš to rešitev bi izrabila v svoje propagandne svrhe in čuditi se ne bi smeli, ko bi lepega dne slišali, da je postala Nemčija monarhiia in sicer predvojna monarhija z vsemi njenimi napakami. V Interesu Evrope ie torej, da stopi v novo nemško vlado tudi nemško-nacionalna skupina. Seveda moraio zavezniki v tem slučaju prenehati s svoiim popuščanjem in odločno vztrajati na striktni izvršitvi predlogov nepristranskih gospodarskih strokovnjakov. r&ssks komunistične stranke. Iz Moskve poročajo: Na XIII. shodu ruske komunistične stranke je imel dne 24. t. m. Z i n o v j e v referat o političnem delovanju izvrševalnega odbora. Referat je trajal 4 in pol ure. Zinovjev je govoril: Mi" nulo leto nam je prineslo znatnih uspehov.. Stranka je delovala sicer brez Lenina, ali v Leninovem duhu. Zato tudi ni odbor naredil pomembnejših napak. Lansko leto je bilo leto napetja vseh sil v vseh strokah našega delovanja. Začelo se je z ultimatom lorda Curzona, s krizo v razpečavanju in diskusijo v stranki, in se končalo s priznanjem SSSR de jure in z leninskimi nabori. Pravilno smo videli potek v razvoju svetovne reolucije: motili smo se le v določitvi dobe in revolucijskega tempa. Sedaj se nahajamo pred važnim vprašanjem: ali je oživljenje narodnega gospodarstva v prospeh kapitalizmu ali socljall-zmu. Na to vprašanje odgovarja strankin lz-vrševalni odbor: socijalizmu. Kot nikdar preje ie naša zunanja pelitikadanes neloč" ljivo zvezana z našo notranjo politiko In zato bi moral narodni komisarijat za zunanje zadeve postati eden od naj popularnejših komisarijatov tudi po naših vaseh, ker se bodo morala vprtšanja mednarodna politike rešiti s sodelovanjem' kmetskega stanu. O boju proti privatni trgovini je Zinov-jev izjavil, da ni naloga komisarijata za no* iranjo trgovino, da uniči privatno trgovino, ampak da jo samo omeji. Današnje razumevanje privatne trgovine k državni je kako 64 : 36. Moralo bi pa biti ravno obratno Komunisti so še vedno preveč mestna stranka in poznajo premalo vas. O 'situaciji v stranki je Zinovjev povedal: Prvič v zgodovini naše revolucije smo za-šli v položaj, da je bil v času med dvenrn kongresoma napravljen poizkus, izpremeniti* politiko osrednjega odbora in njegovo sestavo. Svoj referat je Zinovjev končal z be,-sedami zadnjega Leninovega govora v moskovskem sovjetu: »Iz neposke Rusije bo končno vendar nastala socijallstična Rusija.« -Ji— .. ' ' ■ ' ■ '.LiHg Ani Petrovni je pokalo srce ob vsakem udarcu, ki ga je morala gledati in slišati. Bilo jih je že šestdeset. »Se deset!« ie zarenčal kozak. Jetničarjeva togota je prekipevala. Sopeč kot divja zver je bil svojo žrtev, ki J« brez alasu prenašala udarce za drugega. Le še deset Jih je ostalo za Ano P*' trovno. Kazak je pogledal s svojega muče-niškega stebra nanjo in videl, kako strmi kot blazna predse. »Še deset!« je zahnopeJo Iz njesovil) sopihajočih • prsi. Dali so rau še te. Vendar rnu je njegovo vrože dibafli* dopustijo, da Je ponovil: »Še deset!« Pri 90. udarcu ni mogel ve{ govoriti. Zapustile so ga moči io zaprl Je oii. »Hej, sinko, želiž še poslednjih deset i* lepo deklico?« Ni mogel govoriti, samo z glavo ie kimal. Tedaj je planila Ana Petrovna, sl *tr' gala sama ruto s prsi In Jo razprostrl# P Tarbogovem krvavečem hrbtu. S svo)“® lastnim telesom je pokrila Tarbogo. Nas j' vila je snežnobela ramena mučitelju In ^ čala v divji strasti: .fl »Ne pustim svojega moža krvaveti smrti! Meni ostale udarce!« In nato sta postala mož in tovo *ta se ljubila in živita morda Je ® v prijazni trdnjavi Kosal. — |Šte^ 128. Kdor nam ne more koristiti, nai nam ;- ; vsal ne Skodide. .tržaška »Edinost« ie prinesla pod tem jwSiovom zelo umesten članek, v katerem a? Prav upravičeno zgraža nad početjem fft ii1 naših tvrdk, ki dosledno dopisu-? «L i t v slabi Italijanščini ali nemščini. Bp-IpH ’ . 151 trpi naša tr2°vina na Haeflu spričo takemu nerazumevanju na-položaja v trgovini z Italijo, je na c,1* n'^ manj očividna ni škoda, ki se od-Vsled vsiljivega italijanskega in nem-^esa dopisovanja naših trgovcev v Trst, ftLi* 0 številno in prvovrstno trgovsko naši *I'C0' ^i ne more Priti vsled krivde Živ' ,rgovcev do zaslužka v emporiju, ki fro-mi es v prvi vrsti °d jugoslovenske ^sovine. Največjč tržaške tvrdke so obo-fani m vedno bogatijo izključno na L5“n ?,aže trgovine in gotovo ni prevelika K » zahteva, da naj bodo te tvrdke, ki so 'dajo °dvisne, vsaj toliko trgovske, da £aslu*nlS’m tamkajšnjim rojakom vsaj oni kav ’ katerega imajo neoporečno itrgovp0' )U^ ^ temu >° pa v ro^ail Jiaših '<10 sipj\!?d katerih pričakujemo, da se bo-leflnjič vendarle zavedali svojih dolžil “apram našemu narodu, ki ne sme Jejiiu l250stavlien zasmehovanju in sramo- Eaha , strani onih, kojih sreča je nave-| ',ia.na našo trgovino. M. ie fnevi ,lam ie Poročal prijatelj, da lavnrir, 6 Javnik enega največjih bančnih Wa?nr V ^rs*u izrazil, da bi moral raz-bisaval!’ msoslovenski trgovci do- jng0su v svojem jeziku, z najmanj tremi fenes -^kimi korespondenti, dočim nima ■ nit; enega, ker so jugoslovenski tr- tovski Z ei vspt, • .,°Ki tako prijazni, da dopisujejo v '' ' Jezikih S ’ M* .“fužbah in drugih trgovskih podjetjih. -seh j .,r.sl Iako prijazni, aa aopisujejo v S^Vsod ’ samo v sv°iein ne- Tako je hiu Pri ostalih bankah, pri zavaroval- enli» rojakom sc odreka na njihovi lastni *l«žek trSovini z našo državo vsak za- nfa ^ Je ta ugotovitev »Edinosti« popolno-%nskp5le^u’ nam dokaže razburjenje ita-^uSa **ska. ki ga le s težavo prikriva, gpm, i^6. dobrikati našim trgovskim kro-tinosti se *301^0 ^rez vsake sentimenti Posluževali onega jezika (čitaj ita- lijanskega), ki njihovim interesom najbolj odgovarja. Italijani imajo pač zelo kratek spomin, kadar je to njim v prid. Pozabili so že, da se je sklenila lansko leto na zelo važnem gospodarskem zborovanju med drugimi tudi resolucija, s katero se je zahtevalo, da naj italijanski trgovci dopisujejo v inozemstvo v samio laškem jeziku in da so zagovarjali to svojo zahtevo z istimi argumenti, katere smo navedli tudi mi v obrambo svoje veliko bolj upravičene zahteve. Kar je njim dovoljeno. Jugoslovenom ne bi smelo biti. V pomanjkanju boljših argumentov proti našemu stališču, se sklicujejo seveda na prisrčne gospodarske odnošaje, za katerimi stremijo Italijani in Jugosloveni po sklenjenem sporazumu. Italijani naj nikar ne kujejo iz političnega in gospodarskega sporazuma med njihovo in našo državo zase prevelikega kapitala. Sporazum smo sprejeli in ga celo z radostjo pozdravili, toda praktično vrednost bo imel šele tedaj, če bo slonel na podlagi stoodstotne enakopravnosti. Da smo bili prav resno pripravljeni sodelovati na praktičnih tleh v duhu sporazuma za njega uresničenje smo dovolj jasno dokazali s svojim zanimanjem za ustanovitev italijansko-jugoslovenske trgovinske zbornice v Trstu do nesrečnega zadnjega zborovanja, na katerem so sami Italijani na zelo nepreviden način razkrinkali svoje namene, ki so v popolnem protislovju z duhom poštenega sporazuma. Naravno, saj smo morali z vso odločnostjo odbiti za naše gospodarstvo tako poguben udarec. Kakor tej, tako je pripravljena vsaki drugi italijanski inicijativi, ki ne bi hotela računati z našo popolno enakopravnostjo (kvantitativno in kvalitativno) ista usoda. Noben pravi Jugosloven, kateremu so pri srcu koristi jugoslover.skega naroda, ne bo mogel sodelovati z Italijani, ako ne bodo njihovi nameni popolnoma čisti. Bizancil. TaipK Aiabiirtin pripoveduje v »Berli-^Srad tUs sledeče zanimive beležke V$am petujgjf1 *ujcem, ki potujejo v Carigrad, ‘Mi Poopi, 4 k vratim sv. Romanosa. Ne *er jq ,e°ne lepote teh vrat, temveč zato, er Pa Vl!&ta najznamenitejša na svetu. iT Ton ve imenujejo ta vrata »kanonska« Easii. ^anu> kar je primernejše našemu ?0vinsL*e^ vrat>h se je konča! velik zgo-j® bil kon kaj*’ tu so vdrli Turki in tu Tu je Save ^antinii -*e Padel z mečem v roki zadnji lnski «sar Konstantin XI. Na to «KtnCa ,im,est<> vozi preko ruševin starega , esto h. ektrična železnica št. 2. Glavno latern i?ant‘nske države ni bilo doli ob kjer je»sedaj barbarsko vr-011° sp,:,, ega glavnega mesta, ampak je pOrjem ?ano na višini nad Marmarskim lisk; n-,x/es*° n* kilo sezidano na orijen-:°žnie Ri1In’ ^ar se opazi že tekom hitre firok,- ,e so ravne ceste in harmonični Vrtnar i?1’ pobočju teh gričkov do fi dam> e.sa moria ie bila država, o kate-lz Jr®8 nihče več ne ve. Kje so dvorane a> kjer so se sprehajali filologi v fin,! ‘astih obuvalih? Kie so muzeji s sta-Vrt 8rškimi umetninami? Kje je čudežni kot ?ne kratice, ki je pričela svojo karijero lili i ebušna plesalka? Na tem vrtu so go-wln iznašli bezeg. Pridobitev, ki ima več i “Dosti kot iznajdbe smodnika in tiska, kj. Vprašam vse poštene ljudi, kaj vedo o HSCu- Najbrže nič. Le besedo »bizan-je 5« rabimo vsi in mislimo pri tem, da iettt !®ja Pred najvišjim deželnim poglavar-w Rigati z repom'. Toda ta označba je 'Bi , resno goriška vrata, vendar Rossi Nato pričnejo Jugoslovani z ofenzivo s j nimi prodori, ki presenetijo za trenotej riško obrambo. Toda to traja le par ffJLJ Goričani s svojo ....._____________________ 32. min. zastrelja Mazzoli. Tudi Marin®Lflj izrabi kmalu nato dve sigurni šanci. It} nato brani Crasnich v corner. V 40. tn®' JU seže Pammer po krasnem napadu ju*08 I nakar otvorijo napadalno vrsto protinapade in Vj doseže po predložku lepe spojke prvi venske napadalne vrste izravnavo. neprestano svoja vrata, ki so izstavljen® Uj prestanim strelom domačinov. V 23. j pa dosežejo Jugoslovan; na splošno PrU,i nečenje drugi goal. Sledijo napadi nov, ki obvladujejo sedaj situacijo. se Ilirija z večkratnim podstavljanjem.nj skuša priboriti prostost, dosežejo nebroj kotov, ki jih pa ne izrabijo. *yaSij strel z glavo konča v rokah Miklavčič®-K se že, da bo tekma končala s porazoin ričanov, posebno pa, ker prično zopet z nevarnimi napadi in prodori. minut; se končno le posreči Furlani® J«) enačiti, kar sprejme publika s entuzij®s“(j nim odobravanjem. Igra postaja vedno nimivejča in bolj napeta, vendar »0» brez nadaljnih uspehov. Tekma je zador Ijila vse. OLIMPIJADA. 9 Dan presenečenj. Četrtkove tekme na Pariški 01hnP‘ii. so prinesle dva silno presenetljiva rfzU.ri, tata. Madžarska, ki je bila splošno fa, .u zirana kot olimpijski kandidat je P°dlcL Egiptu s 3 : 0. Vest c*porazu svojeg® štva je učinkovala v Budimpešti nost porazno. Istotako presenetljiv j® L« tekme Svedska-Belgija. Belgija, sveKU prvak iz Anivverpske Olimpijade leta ‘U podleže Švedski z naravnost katast^U nim scorom 8 : 1. No Jugoslovani ®e jg moštva, ki zavzemajo gotov rang in nismo najslabše odrezali. Ostale tekffl® se končale kot se je pričakovalo. UnjFU porazi z največjo lahkoto Zedinjene ve 3 : 0, Italija pa tolče Luksenburg 12 - Do sedaj so izpadle iz turnirja slede^če _ žave: Turčija. Romunija. Bolgarija. sSavija, Poljska, Litva, Letonija, Esfc® Španija, Belgija, Luksenburg, Severna Ai rika in Madžarska. Ostanejo pa še Sved8 Uruguay, Italija, Egipt, Holandija, Francija in zmagovalec tekme Češk°sl° ška-Svica. Sportvereln (Beljak) .- Ilirija. deljo, 1. jun. igra SK Ilirija nogom-koroškim prvakom Sportvereinom lZ,„-nl Ijaka. SV se nahaja letos v jako dobri in ima najboljše izglede, da vnovič d os prvenstvo v koroškem nogom. savezU. segel je razen tega letos nekaj lepih rfU tatov proti graškim in dunajskim kU®^. Idrija se bo morala torej pripraviti na borbo. Zadnje srečanje med Ilirijo ®yr jeseni 1923 v Beljaku je končalo z 2 • prid SV. — Tekma se prične ob 1^.30 e>.j predprodaja vstopnic v trg. J. Gor ec. sedeži Din 20.—, stojišča Din 12.—, in članske vstopnice Din 8.—, vstopnKUe nedoletne do 14 let Din 3.—. Znižane za dijake, redno članstvo In vojake daja samo v predprodaji, mladinske^^ same pri dnevni blagajni. Tekma se vsakem vremenu. Vsem turistom v vednosti ča na Kamniškem sedlu se otvori v dne 31. maja t. I. — Preskrbljena je jedjo, pijačo ter fotografičnlmi' razP®®gte*; TnI- Pot do vrha je prosta snega, le Pj jue* nah Brane in Planjave se nahajajo žišča. — Osrednji odbor SPD. ,_„wnega II. redni občni zbor zimskošP d. saveza se vrši dne 6. julija 1924 uri zjutraj v damskem salonu kava*®6 " na z običajnim dnevnim redom. Izpreči sodišča- HUD CESTAR. Vincenc Repe, državni cestar cestni kanal. Med tem je privozil J °0.C00 lir. Izvozilo se je pšenične i8°(vf 148 kvintalov v vrednosti 12 l'r> otrobov 196 kvintalov za •oOO lir, 53 kvintalov jute za 4300 lir, &3nile iuta-tkanine 1256 kvintalov za lir kvintalov vate za 12.000 , 'bombažno predivo 1549 kvintalov u/615.829 lir, bombažne tkanine 2232 tin aIov za 6,673.600 lir, bombažne Savice 12 kvintalov za 3000 lir, vol-Q.ne tkanine 17 kvintalov za 20.000 lir. Uvozni predmeti so torej bili mbažne tkanine in predivo in tkanine k Jute, j ,?a ie italijanske proizvode obstoja J v bodočnosti velika možnost pla--iranja. Uvoz v napoijsko okrožje iz Jugo- Ucirif Pa 2našal leta 1923 blaga za »aOO.OOO lir, med tem 436 kvintalov a za 63.339 lir, 212.590 kvintalov fižol 'ap0ria za S72.000 lir, 64S5 kvintalov ^menta za 170.500 lir, 20.900 kvintalov okroglega lesa za 505.000 lir, 307.330 Kvmtalov desk za 12,672.842 lir itd. Za napoijsko pokrajino, ki je ena najgostejše naseljenih v Italiji, je popast uvoza iz Jugoslavije zelo velikega pomena. Napoijsko okrožje ne potrebu-Je samo lesa in cementa iz Jugoslavije, temveč tudi živo živino, meso in sočivje iti to v znatnih količinah., tako da bo ‘ncgel ta izvoz delovati za znižanje cen življenjskih potrebščin v Napoliju in Golici. tračni Promet Budimpešta—Beograd Carigrad. Šef madžarske delega-tjgjj trgovinska pogajanja je predlagal Ji&legacfji, da bi se uvedla zračna proti k?ud!lnPe5ta—Beograd—Sofija—Carigrad, Šeri* borila podaljšek že obstoječe proge tej,. ^Budimpešta. Naša delegacija se o rnet Pj^Jekhi ni mogla pogajati, ker pred-n' v programu pogajanj. Vremenske v naši državi od IS. cio 24.* msja V bački oblasti je bilo poplavljeno dne 24. maja v ocačkovem srezu okrog 600 hektarov zemlje. V bitoijski oblasti je padala dne 22. maja v srezih Prilep, Negotin, Bitolj in v struškem srezu močna toča, ki je povzročila precejšnjo škodo, ki pa še ni ocenjena. Srednjemočna toča ie padala tudi 22. maja v štipskem srezu v bregalniški oblasti, ki pa ni povzročila nobene škode. Zelo močno toča je potolkla polja v vranski oblasti v krivopalanskera srezu. Toča ie padala in poškodovala polja v izmeri 60 hektarov in povzročila 50.000 dinarjev škode. Negativno škodo je povzročila močna toča dne 22. maja v kruševački oblasti v žup-skem srezu. Srednjemočna toča je padala 22. maja v aleksinskem okrožju niškega sreza. Toča je poškodovala vinograde in sadovnjake v izmeri lQhekta razsvetljenega od meseca, je videla glavo &ost levinje. Zareče, divje oči ie upirala narav- 1 vanjo. »Glej, Esmeralda!« je zašepetala. »Za božjo voljo, kaj sedaj!« Esmeralda, ki se je še tesneije oklenila svoje gospodarice, je boječe pogledala proti malemu okencu, baš ko je levinja rahlo zarenčala. To je presegalo sile že itak preveč razdraženih zamorkinih živcev. »O Gabriel!« je zavpila in se kakor mrtva zrušila na tla. Medtem je stala levinja s prednjimi šapami na oknu in se besno razgledovala po notranjščini. S 3vojimi velikimi kremplji je že preskušala trdnost oknovega omrežja. Deklici je skoro pošla sapa, ko je k sreči glava izginila. Čula je, kako se levinja oddaljuje od okna. Takoj nato pa se je ponovilo vohanje okrog vrat in nato tudi praskanje. Takrat je žival z vso silo naskočila deske, da bi prišla do svojih žrtev, če bi Jane Porter vedela, kako močna so ta vrata, bi se ji ne bilo tTeba bati, da jih levinja zlomi. Ko je John Clayton delal ta vrata, si gotovo ni mislil, da bodo dvajset let pozneje varovale lepo amerikansko deklico pred zobmi in šapami divje zveri. Celih dvajset minut se je žival mučila krog vrat in od časa do časa zarjula od jeze. Končno je opustila svoje poskuse in Jane Porter je čula, da se je vrnila k oknu. Tam je trenutek počakala in se potem z vso težo pognala v oknovo omrežje, ki ga je tekom let že načela trohnoba. Lesene palice so zapokale, toda za enkrat so še vzdržale sunek in zver je padla nazaj na tla. Toda levinja je naskakovala znova in znova, dokler ni do smrti prestrašena jetnica v koči opazila, da je del omrežja odnehal. Takoj nato se je v notranjščini pojavila šapa in potem glava zveri. S svojim orjaškim tilnikom in močnimi pleči je razmaknila palice in prožno telo se je rinilo vedno bolj v notranjščino* Deklica je planila kvišku, roko na prsih s široko razprtimi očmi. Poleg nje na tleh je še vedno ležala zamorka. Če bi to spravila na noge, bi se jima morda z združenimi močmi posrečilo pobiti krvoločno vsiljenko. Jane Porter se je sklonila in pričela tresti zamorko. »Esmeralda, Esmeralda! Pomagaj mi, sicer sva izgubljeni!« Počasi je zamorka odprla oči. Prvo, kar je ugledala, so bili zobje levinje. S krikom groze je pokleknila, drsala po koči in kričala: »O Gabrijel! O sveti Gabrijel!« Esmeralda je tehtala svojih dvestopetdeset funtov, kar jo seveda nikakor ni bogatilo z graci-joznostjo gazele. Če je hodila po vseh štirih je bil to naravnost pogled na bogove. Levinja je za hip mirovala in gledala plazečo se Esmeraldo. Ta je lezla proti omari, kjer je menda hotela skriti svoje ogromno telo; predno pa jo je dosegla, je zakričala in se zopet nezavestna zgrudila na tla. Levinja je med tem napela nove sile, da bi prevlekla svoje telo skozi okno. Deklica je stala bleda ob zadnji steni in z naraščajočo grozo razmišljala, kako bi ušla nevarnosti. Dočim je pritiskala roko na prsif je začutila trde obrise samokresa, ki ji ga je Clayton dopoldne dal. Hitro ga je potegnila iz namerila proti glavi levinje in izprožila. f Zabliskalo se je, razlegel se je pok in žival je zarjula od bolečine. Jane Porter je videla kako je velika glava izginila z okna, potem je padla tudi ona v nezavest in spustila samokres. Toda levinja ni bila mrtva. Kroglja je prodrla le pleča. Umaknila se je le zato, ker se ie ustrašila Nikakor pa ni bila voljna opustiti svoj napad, čez hip je bila že zopet na oknu in si znova poskušala izsiliti vhod. Zdaj je šlo seveda težje, ker ni mogla več rabiti ranjene rame. Videla je svoji žrtvi — obe ženi, nepremično ležati na tleh. Torej ni se ji bilo treba bati odpora. Plen je ležal pred njo — treba je bilo zlezti le skozi malo odprtino. Počasi je vila svoje telo skozi okno. Zdaj je bila notri glava, potem sprednja šapa in pleča. Previdno je poskušala potegniti tudi ranjeno ramo skozi zlomljene palice. Ko se ji je posrečilo tuc^l to, je sledilo dolgo, prožno telo. V tem hipu je Jane Porter odprla oči.' Gozdni log. Ko je Clayton čul strel, še je silno prestrašil. Mislil je, da je streljal najbrže kak mornar. Potem se je pa spomnil, da je pustil Jani Porter samokres; živčno že ves razdražen, je bil prepričan, da je dekle v veliki nevarnosti in da se mora v tem trenutku boriti z divjim človekom ali pa s kakšno divjo zverjo. Kaj je mislil njegov vodnik, je lahko le slutil, toda bilo je jasno, da je čul strel In da je ta nekako uplival nanj, ker je pričel na vso moč hiteti. Clayton bi mu rad sledil, toda v par minutah se je neštetokrat izpodtaknil, in opustil misel, da bi vzdržal z onim korak. Ker se je bal, da pogine v samoti, je poklical divjega, od drevesa do drevesa vzpenjajočega s« moža in ta se mu je približal skozi veje. j Tarzan je trenutek ogledoval mladega moža, kakor bi ne vedel, kaj naj stori i njim. Potem se je sklonu pred Claytonom in mu naznačil, naj objame njegov vrat. Ko je imel Angleža na hrbtu, je splezal zopet na drevo in nadaljeval potovanje v zračni višini. 'StranS. _ NARODNI BnEVNIK,“ST. maia' 1924 Stev. 1 2> '■ ‘.'< nudbe pod »Sigurne p na upravo lleta. Oglasi v ..Harodnem Dnevniku” imajo velik usoeh!