Poštnina plačana v gotsriai.
ŠTEV. 234
V LJUBLJANI, sobota, 15 oktobra 1927.
LETO IV
številka Din 3.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa«
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamk« za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev, 18.633*
Zveza industriicev proti vladi.
Esdeesarski tisk objavlja z zadoščenjem in na isti način ko svoje neslane volivne šlagerje okrožnico Zveze industrijcev proti volivnemu redu v zbornico. Ne bomo se spuščali v to, koliko je ta protest potreben in umesten in tudi ne bomo pogrevali znanega dejstva, kako so gotovi gospodje sami zaigrali priliko, da bi bil volivni red izdelan po njih želji, temveč konstatiramo samo to, da pomeni okrožnica Zveze industrijcev jasen in dvoumen strankarski nastop proti vladi. In samo zaradi tega par čisto jasnih besedi.
Ni ravno v navadi industrijalcev, da so v prvi vrsti borcev proti vladi, ker je pač &tara izkušnja, da vsaka industrija mno-8o lažje izhaja, če je v dobrih odnosa jih 1 vlado, kakor pa v slabih. Carinske tarife, železniške tarife, razni davki in takse, vse to so momenti, s katerimi lahko vsaka vlada vpravi vsako industrijo na kolena. Je sicer vse obsodbe vredno, če se katera vlada tako daleč spozabi, da iz prestižnih vzrokov uničuje katerokoli industrijsko panogo, toda človeško je to razumljivo in zato je treba upoštevati tudi to eventualnost. Po vsem svetu jo industrialci tudi upoštevajo, vse pa kaže, da se smatrajo nekateri slovenski industrialci tako močne, da si morejo dovoliti to luksuzno turo.
In za č^ga račun? Tn tu dobimo najbolj žalosten odgovor, ki je sploh mogoč. Za industrijski odsek je namreč dosežen popolen sporazum in industrijce bodo zastopali v novi Zbornici samo ljudje, ki so si jih sami izbrali. Pri tern ni igral volivni red prav nobene vloge in je zato Protest nekaterih industrijcev čisto neaktualen in nepotreben. Pač pa rabi tak Protest gotova stranka, ki se hoče polastiti Zbornice in samo njej v prid se eks-ponirajo slovenski industrijalci in tvegajo svoje interese. Česar nikjer na svetu ni, da bi tlačanili industrijalci za ka-ko politično stranko, to se dogaja v Sloveniji irt ta stanovska nezavednost je pač nekaj najbolj žalostnega, kar je bilo mogoče doživeti. In to treba pribiti!
Kot demokrate bi nas izredno veselilo, če bi naši premožni sloji smatrali za svojo državljansko dolžnost, da z vso svojo avtoriteto posegajo v politično življenje in da so v prvih vrstah borcev za pravo demokracijo. Toda za kakšno demokracijo nastopajo oni, ki se bore za interes besedolomne stranke? Na to bi si želeli odgovor.
A nič manj važno ni drugo vprašanje, če imajo namreč slovenski industrialci res vzrok, da zaradi besedolomne šivanke nastopajo proti vladi. Ni še daleč čas, ko je bilo demontiranje slovenske industrije skoraj v vladnem programu. Ne sicer v oficielnem, toda zato v še bolj učinkovitem praktičnem. In tedaj so bili tudi zastopniki SDS v vladi. A ne samo to. Šele boj za slovensko samoupravo, je onemogočil nadaljno demontiranje slovenske industrije, ta boj za samoupravo, Pa je esdeesarski tisk dosledno smešil. Sedaj pa se navdušujejo nekateri industrijalci za SDS!
Vsi Slovenci smo interesirani na tem, da se slovenska industrija razvija in širi, ker drugače Slovenija ne more imeti dovolj zaslužka. Zato je dolžnost vseh slovenskih strank, da skrhe za slovensko industrijo in da za njo delajo. Toda na drugi strani je tudi slovenska industrija dolžna, da upošteva slovenske stranke in da se zlasti ne postavlja proti najmočnejši slovenski stranki. Absolutno nočemo, da bi slovenski industrialci pred komurkoli krivili hrbte, toda naj tudi ne hodijo za druge po kostanj v žerjavico.
Cena Beg ubit
Praga, 15. oktobra. Sinoči ob 10. je v kavarni Passage albanski dijak Alkiv-čad z dvema streloma ubil bivšega albanskega poslanika v Beogradu Cena bega. Oba strela sta bila smrtna. Cena j beg je malo naio v vozu rešilnega dru-I stva pri prevozu v bolnico umrl. Aten-j tator je bil aretiran. V kavarni je med streljanjem nastala strašna panika in atentator bi bil v zmedi, ki je nastala,
skoro goiovo ušel, da ga ni zgrabil glavni natakar in ga zadržal, dokler ni prišla policija.
Atentator je izjavil, da je prišel v Prago v posebni misiji, da ubije Cena bega, ker hoče ta doseči zbližanje med Jugoslavijo in Albanijo. Čakal je že več dni na ugodno priliko, ki se mu je danes ! končno nudila. Atentator je doma iz Al-basana.
Raztn dveh, vsi mandati verificirani
Beograd, 15. oktobra. Včeraj popoldne ob 4. se je nadaljevala debata verifikacijskega odbora. Začela se je razprava o mandatih volilnega okrožja Pančevo-Bela Crkva. Potem je prešel odbor na subo-tiško okrožje, kjer so bili potrjeni vsi mandati. Tudi v novosadskem okrožju, ki je prišlo nato na vrsto, so bili z večino glasov potrjeni vsi mandati. Sledilo je somborsko okrožje, kjer so proti volitvam vložene štiri pritožbe. Razvila se je daljša razprava. Nato je predsednik odredil odmor.
Med odmorom je vladna večina sklenila, da se potrde vsi mandati v som-borskem okrožju in mandat mesta Ljubljane. Kot sporen pa se proglasi v sarajevskem okrožju tretji mandat na listi dr. Milan Srškiea, to je mandat Milutina Popoviča.
Ko se je seja zopet otvorila, je odbor prešel k glasovanju ter so bili potrjeni \ si mandati v somborskem okrožju.
Prišel je nato na vrsto mandat mesta Ljubljane, kjer so klerikalci vložili pritožbo proti mandatu dr. Kramerja. Pritožbo cita dr. Ilohnjec. Med njegovim go-vcrom je prišlo do burnih prizorov. Klerikalci so bili v polnem številu navzoči pri seji. Dr. Holinjec navaja, da so za samostojne demokrate glasovali odsotni in mrtvi, in predlaga, da se Kramerjev mandat razveljavi.
Dr. Kramer odgovarja. Med njegovim govorom so klerikalci zagnali silen hrup, ki je večkrat trajal po pet minut. Dr. Kramer pravi, da je iz pokrajine, ki je na žalost pod stalnim terojem klerikalcev. Tu nastane velik nemir. Radie zakliče: To je nasilje nad vestjo, ki ga oni izvajajo.« Dr. Kramer:	Oni	izvajajo teror,
ki je hujši od fizičnega. To je pritisk na
duše.« Štefan Radič: »Pritisk na žene! Splošen smeh. Hrup pri klerikalcih. Dr. Kramer: »Naš narod je zasužnjen od politične duhovščine. Klerikalci so proglasili svoje volilne skrinjice za skrinjice Srca Jezusovega.« Klerikalci kriče: »To je laž!«
Dr. Hodžar odobrava navedbe v pritožbi in zahteva, da se Kramerjev mandat razveljavi.
Z večino enega glasu je bil nato predlog dr. Hodžarja odklonjen in potrjen mandat dr. Kramerja.
Odbor preide nato na slučaj dr. Milutina Popoviča v sarajevskem okrožju. Sprejet je bil predlog dr. Kulenoviča, da se uvede sodno preganjanje proti nekemu predsedniku volilnega odbora. Sprejet je bil tudi predlog, da se ta mandat ne potrdi, temveč da se o njem izvede anketa.
V razpravo je prišel nato mandat Miloša Vukičeviča, sina predsednika vlade, ki se mu očita, da nima še dovršenih 8.0 let, ki se zahtevajo za poslanca.-Sle-ciila je mestoma srdita debata. Po končani debati se je prešlo na glasovanje. Za verifikacijo tega mandata so glasovali samo radikali in klerikalci. Zato je bil mandat Miloša Vukičeviča z večino glasov razveljavljen. Na njegovo mesto pride Stojič. Med debato je Radič zaklical, da je Vukičevič goljuf in da bi moral podati ostavko vlade.
Končno je prišlo na vrsto še nerešeno vprašanje mandata g. Ivana Ureka, samostojnega demokrata iz okrožja Mari-bor-Celje. Po daljši debati je bil tudi (a mandat z večino glasov potrjen.
Ob 10.40 zvečer je bila seja prekinjena. Nadaljuje se danes ob 10. dopoldne z dnevnim redom: podpis zapisnika.
POPOLN SPORAZUM MED RADIČEM IN PRIBIČEVIČEM.
Beograd, 15. oktobra. Med odmorom seje verifikacijskega odbora je dal Svetozar Pribičevič novinarjem izjavo, v kateri je hvalil sporazum z Radičem. Naglasil je, da sla se oba v vseh vprašanjih popolnoma zedinila, tako glede občin, samouprav, agranega vprašanja in glede rušitve gospodarske krize. Zato je neupravičeno misliti, da bi se, če bi bila v vladi, razšla. Nadeja se, da se bo začel zemunski sporazum v kratkem tudi izvajati. Blok Radič-Pribičevič jo blok pre-čanskih strank, proti katerim hočejo vladati srbijanske stranke. Ko so novinarji omenili, da radikali prete z novimi volitvami, je dejal Pribičevič:	Nove vo-
litve se bodo za radikale slabo končale, ker bomo postavili povsod skupne liste: mi in Radič na eni strani, zemljoradniki
Vsled strankarstva iu politike je že marsikoga bolela glava, čisto nepotrebno je, da bi bolela iz tega vzroka tudi slovenske industrialce. Ne rečemo to vsled industrijalcev samih, temveč le vsled slovenske industrije, ki jo slovenski narod potrebuje in ‘icer močno in neodvisno industrijo, ne pa take, ki dela tlako be-sedolomni stranki.
in Davidovič na drugi strani. Vsa Hrvat-ska, Slavonija, Bosna, Hercegovina in Dalmacija bodo dale opoziciji večino. Znali pa se bomo trudi drugače braniti. Znali bomo odgovarjati na teror.
NOVI VOLIVNI RED.
Beograd, 15. oktobra. Na predsinočnji seji ministrskega sveta.se je nadaljevala razprava o novem volilnem zakonu, ki se pripravlja /a narodno skupščino. Po tem načrtu bi imela skupščina '520 poslancev, ki bi se volili na osnovi list srezkih kandidatov. Ukinil bi se torej sedanji sistem volitev na osnovi okrožnih list. — Glede tega načrta, ki sta ga izdelala dr. Voja Marinkovič in dr. Laza Markovič, obstoji še nesoglasje. Dr. Marinkovič smatra, da bi se morali kot volilne enote obdržati sedanji srezi, dr. Markovič pa je mnenja, da bi bilo treba izdelati zakon na osnovi nove porazdelitve srezkih enot. Ker je sedaj 266 srezov, bi prišlo v narodno skupščino 266 po srezih izvoljenih poslancev.
Sstalih 54 poslancev bi bilo izvoljenih po državnih listah. Volitev teh 54 poslancev bi se izvršila na osnovi proporca, ki bi se dobil iz vsote vseh glasov, katere bi oddale stranke v vsej državi.
Dve važni avdiiend
Beograd, 15. oktobra. Včeraj sta se sestala Voja Marinkovič in Velja Vukičevič. Vukičevič je na tem sestanku izrazil Marinkoviču svoje nezadovoljstvo nad resolucijo »Demokratske zajedni-ce«, ker smatra, da je bila z njo izrečena nezaupnica Sedanji vladi. Vukičevič smatra, da se pod takimi pogoji ne more nadaljevati današnja koalicija. Zato zahteva od Demokratske zajedni-ce, da se določno izjavi, ali je za to vlado ali proti njej.
Voja Marinkovič ni o tem sestanku še nikogar obvestil. Sestal se je samo z demokratskimi ministri in jim povedal,
o	čem sta se razgovarjala z Vukičevi-čem. Marinkovič bo bržkone v nekaj dneh zahteval, da se »Demokratska za-jednica iznova »sestane k posvetovanju in se opredeli napram današnji vladi.
Razen tega sestanka med Vukičevi-čem in Marinkovičm sla bili včeraj tudi dve pomembni avdijenci: dopoldne Vu-kičevičeva, proli večeru Marinkovičeva. Tudi ti dve avdijenci sla v zvezi z aktualnimi političnimi vprašanji v sami vladi.
DR. GOSAR O STANOVAJSKEM ZAKONU.
Beograd, 15. oktobra. Sinoči ob 6. do pol 10. je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali edinole o stanovanjskem zakonu.
Po seji so se vsi minislri zopet sklicevali na dr. Gosarja. Ta pa je bil precej rezerviran. Izjavil pa je: Objavljeni načrt zakona o stanovanjih je točen. Projekt, ki ga je prinesla »Politika«, ni natančen. Vsi člani vlade so se načelno zedinili v vseh točkah. Res je, da se bo zakon podaljšal še do 1. maja. Ni pa dosežen še popolnoma sporazum o vseh ukrepih. Tako hišni lastniki kot najemniki dobe nekaj več prostosti. O tem pa se bo še sklepalo. Ne bo nobenih izjem, da bi se kakim družabnim razredom, kakor n. pr. vojnim vdovam itd. dovolile kake koncesije.
KRAL) BORIS SE ŠE NI VRNIL V SOFIJO.
Sofija, 15. oktobra. Včeraj bi se bil moral vrnili kralj Boris. Toda on pride šele prihodnji leden. Sobranje bo otvo-ril predsednik l.japčev., ki bo prečital prestolni govor. V torek pa se bo pričela razprava o proglasitvi prekega soda nad bolgarsko Macedonijo.
NEMŠKI OPOMIN BOLGARSKI.
Bern, 15. oktobra. »National Zeitung« prinaša pod naslovom »Sod smodnika na Balkanu« članek, v kalerem zastopa tezo, da Bolgarija, ki živi v težkih gospodarskih razmerah, ne bi smela dražiti Jugoslavije. To pa toliko manj, ko pride zdaj na vrsto povečanje reparacij, kakor je to določeno v načrtu. Bila bi napaka, če bi se Bolgarija dala zavesti od italijanskega tiska, ki namigava, da bi bila Italija v slučaju oboroženega spopada na strani Bolgarije. Bolgarija se igra z ognjem, italijanski tisk pa neti ta ogenj. Zveza narodov ve, da so tu vmes prsti Italije, in se bo morala baviti tudi s tem vprašanjem.
FRANCOSKI PARLAMENT JE * SKLICAN.
Pariz, 15. oktobra. Vlada je sklenila, da se parlament skliče za S. novembra 1927.
ALJEHIN REMIZIRAL S CAPABLANCO.
Buenos Aires, 15. oktobra. 14. partija Aljehin-Capablanca je trajala 3 ure in je po 27. potezi ostala remis.
nrmm
Razgalile so se.
>JUTRO« PROTI ZMANJŠANJU STNOVANJ KB MIZERIJE - »JUTRO« PROTI SLOVENSKI KULTURI. — SAM V PRAZNA DEMAGOGIJA.
Klosičen primer, kam more zavesti slepa strankarska zagrizenost, je način, kako vodi esdeesarski tisk boj za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Samo da morejo blatiti svojega političnega nasprotnika, potvarjajo esdeesarski listi resnico in se zaletujejo v slvari, pa naj bodo te še tako dobre.
Tako grmi »Jutro« in ves esdeesarski tisk, ker gradi sedaj Zbornica stanovanjsko hišo. Treba res že precejšnje porcije socijalnega čuta, če v današnjih razmerah kdo grmi, proti graditvi stanovanjske hiše. Samo slep strankarski fanatik more pasti tako nizko.
Ze celo neoprostljivo pa je, če se kdo za-letuje v to, da gradi Zbornica stanovanjsko hišo. Vprašamo: Kdo pa ni bolj poklican, ko gospodarski krogi, da tudi svoje pripomorejo k omiljenju stanovanjske krize. Naj ne čveka »Jutro« o bednih trgovcih in obrtnikih, ki bodo morali plačti milijone za to hišo, ker »Jutro« samo ve, da je to laž. Ogromno večino prispevkov zbornice plačujejo velika industrijska podjetja in samo ta bi bila upravičena protestirati proti gradnji stanovanjske hiše s strani zbornice. Toda ta ne protestirajo, ker se pač zavedajo, da
•	j - njihova socialna dolžnost, da pomagajo pri omiljenju stanovanjske krize. Mesto njih pa protestira »Jutro«. Ali je mar zagovornik Trboveljske, Jesenic in Ru, ali je mar pooblaščeno, da protestira?
K« je vladni komisar razpisal obligacijsko posojilo za zgradnjo 282 stanovanj, je bilo »Jutro« proti, ko je pred leti začel dr. Gosar svojo akcijo za omiljenje stanovanjske bede, so mu letela od iste strani polena pod noge in ko gradi sedaj Zbornica stanovanjsko hišo, je »Jutro« zopet proti. Ali je v resnici SDS patentirana, nasprotnico omiljenja stanovanjske bede? Ali .niti to ne bo izučilo Ljubljančanov.
Drug, še bolj neumen voliven šlager es-deesarjev je preureditev zbornične palače. Ncčemo opravljati nobenega Sisifovega dela in učiti esdeesarje, kakošno skrb zahteva slovenska umetnost, temveč konstatiramo samo to-le. Slovenci smo tako srečni, da imamo arhitekta Plečnika, moža svetovnega slovesa. Iz ljubezni do svojega narpda živi g. Plečnik v Ljubljani, čeprav bi drugod po svetu lahko vlekel milijone, a ne dinarjev, femveč malo več vrednih čeških kron in šilingov. A g. Plečnik dela v Ljubljani vse brezplačno in zahteva samo to, da se dela dobro in tako,
dr. bo v £ast slovenskemu imenu. In k sreči so se našli v Zbornici ljudje, ki imajo smisel za slovensko umetnost in žrtvovali za preureditev svoje palače potrebne vsote, da dobi Ljubljana in z njo Slovenija umetnino, ki bo še poznim rodovom v čast. Umetnine so seveda draga stvar, zlasti umetnine, ki ne poznajo nobenih imitacij, nobene talmi-kulture. Toda vprašamo: Kdo drugi pa je bclj poklican, ko naši bogati industrijci in trgovci, da zapuste potomcem umetnino, ki bo v ponos slovenskega imena še tedaj, ko o »Jutru« in
o	esdeesarskih polomijah ne bo več sledu! Zato vsa čast Zbornici-, da je umela svojo dolžnost in da je dala slovenskemu narodu umetnino, ki je vsekozi slovenska in vseskozi na višku.
Samo čudno bi bilo, če se v to umetnino ne bi zaletavalo glasilo lažinaprednjaštva in esdesarskih polomij.
To sta glavna dva šlagerja, ki jih ima esdeesarski tisk. Tretji pa je še bolj reven in še bolj neslan. Vse iz sebe so gospodje, ker ne morejo po Zbornici več nastopati po svoji mili volji in ker tudi za nje enkrat velja to, kar velja za vse druge. Pa se bodo še drugih slvari morali navaditi, ker so časi njih slave minili ne samo v Beogradu, temveč tudi v Ljubljani.
Sicer pa gospodom povemo, da smo jim prav radi na razpolago, če hočejo še razpravljati o volivnem redu in o volivnih predpripravah. Če žele jim povemo, tudi to, ka- i ho je skušal neki esdeesarski agitator podkupovati. Naj si zapomnijo, da ne mi, marveč oni potrebujejo obzirnosti.
Nismo se dosedaj mešali v potek volilnega l boja za Zbornico, ker smo bili prepričani, j da slovenski gospodarski krogi že sami vedo, j kaj je njihova dolžnost. Ker pa postaja es- ■ deesarski tisk vedno bolj drzen in ker ve- ! cino bolj potvarja resnico, tudi nismo mogli molčati in zato smo pokazali, kako je slepa strankarska strast esdeesarje tako razgalila in kako je dolžnost vseh svobodno mislečih gospodarskih krogov, da nastopijo proti tej kliki.
Že davno bi bil v Zbornici mir in složno delo, če ne bi bilo klike, ki misli, da se mora j njej vse pokoravati in da morajo celo go-; spodarsko čisto neodvisni gospodarski krogi ! plesati po njih melodiji, pa čeprav ve ta j melodija od Agro - Merkurja naprej pove-i dati le o esdeesarskih polomijah.
čisto ista reakcionarna politika — samo ministri bi bili drugi. Mi nismo pozabili, da je dal Radič v zagrebški oblastni skupščini vreči novinarje na cesto in da je na najbolj brutalen način postopal proii opoziciji. Če v oblastni skupščini, ki je le majhna oblast, nastopa diktatorsko, kako bi šole nastopal Radič proti svojim polifonim nasprotnikom, če bi imel državno krmilo v svojih rokah! Pri-bičeviča pa smo videli na oči, za demokrate pa vemo, da so glasovali za Obznano in za parcelacijo Iirvatske. Jasno je, da gre tej gospodi le za strankarske interese in da bi isto delali, če bi dobili vlado, kar so delali Pašič in vsi njegovi nasledniki.
Iz vseh teh razlogov je jasno, da ni ta demokratski biok, če se ustanavlja samo za do-sežonje oblasti, niti najmanje zaželjen. Ker je jasno, da se demokratom noče iti v opozicijo, temveč da hočejo, da bodo čim krepkejše na vladi in da dobe policijsko ministrstvo in velike župane, ni zato tudi nobenega upa-
nja za osnovanje demokratskega bloka in to
tem manj, ker noče Marinkovič iti ne z Radičem in ne s Pribičevicem. Vse kričanje z demokratskim blokom je bilo samo manever i)avidoviča, da dobi policijskega ministra. To smo trdili v začetku vse kampanje in to so dokazali degodki. Radikali in demokrati, čeprav se sovražijo, se bodo vendar za podelitev oblasti dogovorili, čisto postranskega pomena pa je ,če bo ministrski predsednik Marinkovič ali Vukičevič ali pa kaka peta oseba. Na vsak način pa Beograjčani ne bodo izpustili vlade iz rok, Pribičevič in Radič pa morata skupno v opoziciji premišljevati o usodi prečanov, ki vodijo slabo politiko, ker služijo vodno le enemu ali drugemu voditelju patentiranih srbskih strank.«
Tako nepristranski glas in v resnici ni pomoči onemu slovenskemu »inteligentu<, *J tudi po teh izredno odkritih besedah še z navdušenjem sedi na limanicah v demokW' skem bloku.
Dosedanji in bodofi razvoj evrop. manjšinskih kongrese«.
Nepristranski glas o sedanjem poiitifriem položaju.
Ker se esdeesarska iarbarija o sedanjem političnem položaju še ne neha in ker se na drugi strani najde še vedno vse polno takozvanih inteligentov, ki tej iarbariji z navdušenjem nasedajo, objavljamo v sledečem dobesedno uvodnik »Obzora«, ki ima malo boljše zveze z Beogradom ko »Jutro« in ki je tudi malo bolj uvaževan ko naše slavno »Jutro«. Pri tem pa ni »Obzor« glasilo prav nobene stranke in je zato njegova sodba, sodba res nepristranskega in objektivnega lista.
In ;Obzor« pravi:
»St. Radič ima novo idejo. Ne mara več »demokratskega bloka«, ker mu je to prema-
lo,	zato zagovarja sedaj koncentracijo, to je, tla se ustvari vlada, v kateri bi bili radikali, demokrati, Pribičevič in Radič. Po njegovem mnenju bi bila taka stvar najboljša, ker bi bil skoraj ves parlament v vladi, a v opoziciji bi bili samo trije poslanci. Idealne jše vlade in idealnejšega parlameita si sploh ni mo-gojg misliti!
Druga stvar pa je, kako bi izgledala ta fantastična vlada v realnosti in če bi sploh ■preživela celih 24 ur svojega življenja. Mislimo, da bo tudi ta akcija propadla, ko mnoge 'druge Radičev koncepcije, da mogoče je celo, da Radič v najkrajšem času proglasi tudi Davidovič za »pokvarjenega gospoda, ker mu že pošilja ultimatum. Gospod Davidovič tako grmi Radič, se mora odločiti ali za koalicijo z radikali, ali pa za demokratski blok s Pribičevičem in Radičem. Mi smo
nja, iste tatvine kroglic kakor pod PP režimom. Opozicija se zgraža in Pribičevič kriči, toda ie bi danes dobil mož, bi delal ravno to, kar je delal s Pašičeni. Razlika je samo v tem, da so bili od terorja sedaj zadeti tudi Srbi. Preje so najveE trpeli Hrvatje, pa tedaj so molčali demokrati, preganjanja pa je odobraval Pribičevič. (Kakor jih je pri nas odor bravalo Kramarjevo »Jutro«. Op. uredn.)
Da se bo ravno tako postopalo tudi proti narodnostim v onih krajih, ki jih vsaka vlada smatra za svojo rezervo in svoj rezervoar za mandate, je čisto jasno. Toda za to se nihče ne briga, niti se kdo pritožuje proti temu.
Davidovič in demokrati se z vso pravido pritožujejo nad policij, terorjem, toda značilno je, da se ne pritožujejo vsled tega, ker ni svobode in enakopravnosti, za vsakega državljana, temveč le zato, ker mislijo, da jim je to na škodo. Ne zahtevajo oni od radikalov demokracije in svobode volitev, temveč zahtevajo ministrstvo policije, torej ono moč, ki odločuje pri srbijanskih volitvah. Davidovič zahteva 15 velikih županov in okoli sto okrajnih glavarjev. In v tem je spor z radika-
li,	ne pa v načelnem boju. Boj za policijo razdeljuje demokrate in radikale, a g. Radič misli, da gre boj med reakcijo in demokracijo! Kakor da niso srbijanski politiki reakcionarni, kadar so na vladi in revolucionarji in demokrati, kadar so v opoziciji! (In ali niso natančno taki tudi naši esdesarji! Op. uredn.)
Če bi Davidovič v resnici mislil le na dc-
opetovano skušali naši javnosti in tudi radi- mokracijo a ne na svoje strankarske interese čevcem pojasniti, da ne poznajo ne Beograda , on ne bi niti stopil v koalicijo z radikali. Če ne pašičevcev in ne Davidoviča. Naši ljudje 1 v>> ™ stnnil v nadi. da bo Vukičevič pri vo-
sodijo tudi doma beograjske politike po naših razmerah in našem pojmovanju. Oni mislijo, da bodo demokrati zaradi kake ideje vstopili v opozicijo! Pozabljajo, da gredo v Beogradu v opozicijo samo tedaj, kadar morajo, kadar ne morejo dobiti oblasti. Demokrati se prerivajo z radikali in sigurno je, da se ne bodo nikdar odkritosrčno sporazumeli. To pa jih ne moti, da ne bi bili skupno v vladi, kadar vedo, da ne eni ne drugi «ami ne .morejo biti na vladi.
I Vukičevič i Davidovič manevrirata kako bi sama (a s pomočjo prečanov) dobila oblast. Davidovič še vedno upa, da bo to mo
bi pa stopil v nadi, da bo Vukičevič pri vo litvah korekten, bi moral takoj zapustiti vlado, (če bi se vršila nasilja), pa magari, da bi Marinkovič ostal v vladi. Če bi bil to storil, potem bi mogel pred javnostjo figurirati kot vodja demokracije, tako pa izgleda tudi on kot »partizan«, ki manevrira, da si pridobi oblast. Ali mar niso smešno vse te fraze o demokraciji in vse te pritožbe demokratov nad volivnim terorjem in vse to dolgotrajno posvetovanje demokratskega kluba o dozdevnem prelomu z radikali, ko pa istočasno glasujejo demokrati v verifikacijskem odboru skupno z radikali in odrivajo po vrsti vse pritožbe opozicije? Na delu se spozna-
•___1-i	nnnlnvini	nn r>xi nlnomron ill rlamn.
goče in skuša odbiti radikale,’ki so trenutno	jo junaki, poslanci pa pri glasovanju,	demo-
močnejši, ti pa se zopet boje za svojo oblast	krati pa	glasujejo z radikali! In to je najvaz-
in so ustavili vse medsebojne prepire in sku-	.	n e jše v	vsej stvari
šajo razbiti Davidovičeve račune. In v tem	! Če bi	Davidovič, Radie m Pribičevič	v les-
................................................  nici	ustanovili	demokratski	blok s ciljem, da
se iz temelja izpremeni naša politika, da se uveljavita zakon in pravica, ravnopravnost in svoboda, bi bila sigurno vsa javnost za njih.
intrigiranju, podstavljanju in farbanju obstoji vse beograjsko politično življenje, pri čemur pa se nihče ne briga za interese države. V Beogradu je veduo vladna kriza, nič ni stalno in zato se nič ne dela, ker vsi čakajo na rešitev krize. Povdarili smo in to ponavljamo, da so vse te krize samo osebna boi;ba posameznih strankarskih oligarhov (poklicnih politikov, op. uredn.) za oblast. Tu ni govora o programu, delu, o boju idej, temveč gre le za to, kdo bo minister!
Vukičevič je sicer napovedal spremembo režima ter priznal vse napake dosedanje državno politike, pa čeprav je imel dobro voljo, vedi on dejansko isto politiko z istimi metodami, kakor so jo vodili pašičevcii injvse ostale vlade. Treba je samo prestati poročila iz verifikacijskega odbora, da se vlcil ko je ostalo pri starem. ((Nekaj se je le zbolj-fialo. Op. uredn.) Ista nasilja, ista lzigrava-
Toda kdo naj veruje Fribičeviču, da je on pripravljen boriti se za svobodo, ko pa je dokazano, na je najhujši rcakcionarec, kadar je na vladi! Kdo naj veruje Davidoviču, ko pa so vidni njegovi manevri, da si pribori ministrstvo policije! In kdo naj veruje Radiču, ko pa vendar vsak hip menjava svoj program, svoje temelje, in svoje zaveznike! Sedaj je najboljši prijatelj Pribičeviča, dočim je bil še včeraj Pribičevič po Radiču »naj-ogabnejši batinaš«! V politiki ne zadostuje ideja, temveč potrebni so tudi ljudje, ki bodo te ideje izvajali, mi pa ne verujemo, da bi ti strankarski šefi uveljavili v našem pol. življenju drugo politiko od one, ki si je vodila sedaj, temveč mislimo, da bi se vodila
BLIŽNJE NALOGE.
V	smislu sklepa, sprejetega na zadnjem kongresu, mora novi izvršilni odbor izdelati statut, ki bi predvsem vseboval določbe glede sprejema novih skupin. Ta statut bi imel odbor predložiti odposlancem vseh skupin, da ga odobre. Potem bomo sklicali prihodnji kongres. Glede sprejema novih skupin ibi bilo po mojem mnenju 'potrebno bolj misliti na to, na.kar smo spočetka, leta 1925., še mislili, toda pozneje, ko je postalo vprašanje sprejema novih skupin sporno, preveč izgubili iz vida. Kongresi so dogovorjeni sestanki.
.Važen jc dogovor; ta je temelj sestajanja in skupnega dela. Kongresi niso zavodi, kamor mora biti principielno vsak sprejet, ki razpolaga z gotovo kvalifikacijo, ustrezajočo imenu kongresa. Ime kongresa je okrajšana označba nalog elementov, ki ga tvorijo. Le to in nič več. Kakor se meni zdi, se pravi grešiti zoper idejo kongresa kot dogovorjenega sestanka, če dosedanjimi udeležnikom poskuša na temelju večinskega sklepa vsiliti nove udeležnike. Kvečjemu in tudi ne zmi-rom — če bi to določil posebno kvalificiran večinski sklep, toda tudi tedaj šele na podlagi novega iprincipijelnega dogovora. Nasprotno pa ne sme biti izigravati namen naših kongresov, ki hočejo koristiti manjšinam. Skušnjava je močna, tako misel razplesti do absurdnosti in smešnosti. Treba se je s tem sprijazniti, da se tudi potom najtemeljitejše izdelanih določb o sprejemu naših skupin in
o	njihovi potrebni kvalifikaciji ne da obiti omenjene točke, zahteve po čim največji soglasnosti vseh bistvenih sklepov. Vsled tega se tudi bojim, da ne bo z nobenimi določbami našega statuta mogoče izpremeniti vprašanja o sprejemu novih skupin v ipriprosto računsko nalogo. Začrtali bomo pač statu-tarifne smernice, toda konkretno rešitev bomo v slučaju spora našli zmirom le potom
sporazuma.
Golo glasovanje ima za naše kongrese kot narodnostne kongrese še neko posebno slabo stran. Če so namreč slovanske narodnosti, čeprav le slučajno, v kakšnem vprašanju edine, pridobe po eni strani potom delitve v Ruse, Poljake, Lužiške .Srbe itd., po drugi strani pa se zde proti neslovanskim skupinam kot enoten slovanski blok. Nočem tu razlagati, zakaj ne verjamem sploh in p<>' sebno pa ne v okvirju evropskih narodnostnih kongresov v eksistenco panslavistične nevarnosti v .kateremkoli smislu. Omenjeni psihološki efekt je zadosten vzrok, da se na naših kongresih glasovanjem kolikor mogoče izogibamo. Kakor sem se moral n e za upa-nju izstopivših skupin, izraženim proti onim, ki so ostale, odločno zoperstaviti, tako bi rad pregnal tudi neutemeljeni strah pred drugi; mi strahovi v našem krogu. Geslo narodnosti se mora glasiti: Zaupanje za zaupanje.
Se^ nekaj smo tekom debate o mirovneni vprašanju prezrli. Predno se je pripra^^/ji odbor na svoji zadnji seji'v Berlin u „y. vprašanja o sprejemu novih skupin, s®' v posebnem pritrjevanju vseh prisotni, 11. odbora :povdaril da nima naša odločitev B benega substancijelnega in definitivnega P mena, pač pa le formalnega, ki ga je zmirom mogoče preklicati. Zmisel te odločitve je mogel biii le ta, da smo s stališča in v interesu enotnosti našega ‘kongresa pristop in sodelovanje prizadetih skupin pač želeli ali Pa odklonili. Ta razmotrivanja so lahko vsaj za enkrat ustvarila le oporišče »za bodoča posredovanja. Delo našega kongresa bo vsled svoje, le v soglasju udeleženih skupin se ohranjujoče in naraščajoče moralične sile koristilo vsem narodnostim in posebno tilu tistim, ki se ne smejo zaradi oportunisticmii razlogov udeležiti skupnega dela. Zaradi tega cilja se 'paž lahko doprinese ne principi-jelna in končno veljavna, paS pa le taktična in zaSasna žrtev.
(Koneo.\
Politične vesti.
= Zahteve demokratov. Po beograjskih in-foramcijah so zahtevali demokratski ministri ctl Vukičeviča to-le: 1. Demokrati dobe notranje (policijsko) minstrstvo. Če jim radikali to ministrstvo ne bi hoteli odstopiti, potem dobe podtajniško mesto v notranjem ministrstvu. 2. Demokratom odstopijo radikali še poljedelsko ministrstvo in ono za agrarno reformo, dočim demokrati vsa dosedanja ob-drže. 3. Demokrati dobe 20 velikih županov. 4. Demokrati dobe od 280 okrajnih glavarjev celih stopeldeset. — Torej doba dvojne garniture v uradništvu naj se zopet prične!
—	Opozicija nezadovoljna z demokrati. Opozicija, zlasti radičevci, so silno nezadovoljni s postopanjem demokratov. Zlasti so ogorčeni, ker demokrati redno glasujejo v verifikacijskem odboru z radikali proti vsem obtožbam opzicije. Radič je vsled tega stavil demokratom že ultimatum in izjavil s svojim »Narodnem Valu«, da bodo radičevci izvajali vse konsekvence proti demokratom, če ne bodo ti izpremenili svoje taktike v verifikacijskem odboru. — Enako je odločno nastopil proti demokratom vodja zemljoradnikov Jo-ca Jovanovič. Izjavil je, da bodo Davidoviča zapustili ne samo politki, temveč tudi iz na-reda, če ne ob takoj spremenil svoje dosedanje politike in šel v smeri, kakor v začetku. Jovanovič pravi dalje, da je podoben demokratski komunike onim francoskim vojnim poročilom, ki so se izdajala tedaj, kadar se ni nič zgodilo. Komunike demokratske za-jednice je čisto nejasen, je zaključil g. Jovanovič svoja izvajanja.
= Rakovski odpoklican. Končno se je sovjetska vlada vendarle ustrašila preloma s Francijo in ustregla francoski vladi ter odpoklicala Rakovskega. Za njegovega naslednika bo imenovan sedanji sovjetski poslanik v Tokiu Dovgalovski. Po poklicu je Dovga-lovski inženir in je bil vsled soudeležbe pri revoluciji 1. 1905 od carske vlade pregnan v Sibirijo. Po boljševiški revoluciji je postal poštni niinistf.r v sovjetski vladi.
—	Stalin proti opoziciji. Vodstvo komunistične stranke je izključilo iz stranke Sere-brjakova, Šacova in Preobraženskega, ker so ustanovili tajno tiskarno, ki je razširjala nauke opozicije. Posebno izključitev Preobrazi nskega je vzbudila največjo senzacijo, ker spada Preobraženski med vodilne teoretike boljševizma. Pa tudi po deželi je začel Staiin energično nastopati proti opoziciji. Tako J kontrolna komisija v Erivanu (Armeniji) .. ključila' iz komunistične stranUe pet n J vidnih članov opozicije. Še °strelš^J ki :e jil. le„lnBr,d,k,	*£
izključila iz stranke ka _..rriv izcinil in cije. Voditelj opo^^Manur^v ie_.zgm.Mn
Se "kava ki io je odredil Stalin, je ugotovila da so bil e organizacije opozicije odloči-širiene po vsej Rusiji m da je pripravljala opozicija odločilen udarec proti osrednjemu
odboru. Čeprav napoveduje opozicija še odločen boj proti Stalinu, vendar pa je le malo upan ia, da bi uspela, ker je strankin aparat še trdno v Stalinovih rokah.
—	Vatikan o rimskem vprašanju. »Osser-vatore Romano« podaja v uvodniku stališče Vatikana do rimskega vprašanja. Pravi, da se ne sme misliti, da so nastopile vsled uljudne-ga tona, ki je zavladal med Vatikanom in rimsko vlado, tudi že res prijateljski odno-šaji med obema. Vatikan vztraja slej ko prej na reštivi rimskega vprašanja. Ni sicer treba. da bi bila papeževa država obnovljena
v	prejšnjem obsegu, toda obnovljena mora biti in Italija, ki je neodvisnost papeža uničila,. je moralično dolžna, jo zopet obnoviti.
To Stori Italija tem lažin Iror in mniVinn nn -
..(uidiiuuu uoizna, jo čupei uunovm
  Italija tem lažje, ker jo majhna pa
pezeva državica ne more niti najmanj ogrožali. Vatikan ne zahteva nobene garancije od drugih velesil za nedotakljivost te države, Ker se obnovitev papeževe suverenosti tiče samo sv. stolice in rimske vlade. Vatikan upa, da bo pravičnost italijanskega naroda poskrbela za pravilno rešitev.
= Paleologue demantira madjarska »od-kritja«. Tiskovni oddelek ruumunskega zunanjega ministrstva poroča, da je rumunski poslanik v Parizu Konstantin Diamandi prejel od bivšega ministra Paleologua pismo, v katerem piše: Dragi prijatelj. Bil sem siguren, da ne boste niti malo pripisovali francoski vladi odgovornost, češ, da je ona leta 1920 vodila bizarna pogajanja z madjarsko vlado, katera že več nedelj povzročajo toliko vznemirjenosti pri Madjarih. Sličnih pogajanj sploh ni nikoli bilo. Kar se tiče službene note, katero naj bi jaz podpisal in radi katere je dvignila madjarska vlada toliko vika in krika, izjavljam, da je to falzifikat od prve do zadnje vrste. — Paleologue.
—	Amerika gradi nove križarke. »United Presse« trdi, da je ameriško mornariško ministrstvo izdelalo še pred pričetkom zetiCT-ske razorožitvene koference la^°. CJ/ 0 P°: množitvi ameriške vojne	1ce- *a taJ"‘
načrt je bil izdelan za	da	se konča
ženevska konferenca &re	pesno. Sedaj ^
bo pričel ta načrt«	uresničevati. Po
zanesljivih informacijah bo zgradila ameriška vlada 3e 10 križark od 10.000 ton in bo tako postala tudi glede križark enako močna Uo Vel- Britanija. Ker pa je Amerika mnogo močnejša glede torpedovk in tudi velikih ladij od Vel. Britanije, bo pomorska premoč Amerike sedaj zasigurana.
= Vprašanje reške svobodne cone. Na Reko je prispel general Macinghi, predsednik vladne 'komisije, ki ima nalogo proučiti položaj v vseh večjih italijanskih lukah in staviti konkretne predloge v pogledu aplikacije nove vladne odredbe o razširitvi svobodnih laških con. Generala Macinghia so sprejeli predstavniki oblasti. Sedaj proučava položaj in teren. (Jez par dni bo odpotoval v Rim, kjer so stavil vladi konkretne predloge z ozirom na razširjenje svobodne luške cone na Reki.
Obnovljeno delovanje »Slovenske Matke" na temelju
novih pravil.
>Slovenska Matica« je najstarejše književ-no-znanstveno društvo za izobraženstvo na Slovenskem. Ustanovljena miselno 1863. leta, a pravno 1864. leta, je pol stoletja izpolnjevala svojo nalogo s tem, da je izdajala slovstvene, znanstvene in potrebne šolske 'knjige. Posebno si je pa prizadevala, da seznanja Slovence z njih zemljo, zgodovino in narodno dušo. Zato je pripravljala izdajo zemljevida slovenskega ozemlja ter začela priobčevati zemljepisno-zgodovinske opise slovenskih dežel pod skupnim imenom Slovenska zemlja« in »Slovanske narodne pesmi«.
'Pri tem delu jo je zadela svetovna vojna z vsemi posledicami in nato preobrat, ki je sicer ustvaril narodno državo, katere del smo tudi Slovenci, a na drugi strani odtrgal tretjino slovenskega naroda od celote. Ta nesreča je v zvezi s povojnimi razmerami, ko je duševno razbito in gospodarsko oslabljeno izobraženstvo izgubljalo možnost in smisel za umetniško - znanstvene vrednote, imela posledice tudi za »Slovensko Matico«.
Kljub vsemu temu je vendar novi odbor, ko je prišel na krmilo meseca novembra 1920. leta, izvršil dedščino, ki jo je bil prejel od svojih prednikov: poleg manjših slovstvenih in znanstvenih spisov je izdal ljevid slovenskega ozemlja«, dokončal zbirko »Slovenskih narodnih pesmi« m »Slovensko zemljo« razen zemljepisnega dela Štajerske s Prekmurjem, ki se pa tudi pripravlja. No-
vi	odbor je letos olajšal tehnično poslovanje in uredil glede na zboljšanje valutne razmere članarino, pri čemer pripominjamo, da je »Slovenska Matica« ob svoji veliki knjižni zalogi brez dolga.
»Slovenska Matica« prihaja z novim delom na dan. Obrača se na slovensko izobraženstvo, da se ji pridruži v čim večjem številu in tako pospešuje slovensko umetniško in znanstveno knjigo. Posebej opozarjamo na izdajanje Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi, ki ž njo prednjačimo Slovenci pred drugimi južnimi Slovani.
Članarina za leto 1928 znaša 50 Din in tlobe elani za ta znesek naslednje tri knjige:
1. Dr. Izidor Cankar: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, 2. snopič.
2. Dr. Janez Mencinger: Moja hoja na Triglav (uredil dr. Jos. Tominšek).
3. .Bernhard Shaw: Sveta Ivana (prevedel
Zupančič).	'
Knjige izidejo v začetku 1928. leta. Pnea-k ujemo od slovenskega iaobraženstva, da ne zamudi te prilike in si za malo članarino preskrbi solidno umetniško in znanstveno berilo, kar si naj šteje v svojo dolžnost.
»Slovenska Matica« je nepolitično ter v ničemur konkurenčno društvo širšim slojem namenjeni Mohorjevi družbi ali Vodnikovi družbi.
Način plačevanja članarine za redne člane:
a)	Pristo-pivsi član plača (poverjeniku) ta-
koj članarino proti potrdilu na »Prijavi«;
,toj .....—- .
b) želi poravnati članarino po čeku sam;
c) želi plačati po čeku v obrokih (največ 5 mesečnih po 10 Din);
e) član želi plačati članarino ob sprejemu knjig.
Danes so torej vse možnosti odplačila po volji pristopivšili članov.
Pokrovitelji plačajo, in sicer juridične osebe (knjižnice, društva, družbe, korporacije) enkratno 10.000, posamezniki 5000 Din.
Ustanovniki:	juridične	osebe	5000	Din,
posamezniki 2000 Din.
Društveniki enkratno pristopnino 100 Din in vsako leto redno članarino (letnino).
Redni člani le članarino (letamo).
Dosedanji ustanovniki, ki žele ostati ustanovniki v naprej, morajo doplačati razliko med novo in staro ustanovnino. Ako pa tega ne store, dobe vse knjige, ce plačajo razliko med letnino rednih članov in obrestmi vplačane (stare) ustanovnine.
Ustanovila se bodo, oziroma so deloma ze ustanovljena poverjeništ’ 'zven Ljubljane po vsej Sloveniji na sedežu okrajnih sodišč za cele okraje, po potrebi tudi v drugih večjih prometnih krajih za dotične okoliše.
Da se olajša delovanje društvenega administrativnega upravnika z nabiranjem članov v Ljubljani, se vabijo vsi interesentje iz j Ljubljane, a tudi vsi izven Slove- j n i j e živeči Slovenci, da prijavijo pismeno po dopisnici društvu svoj pristop I in način zaželjenega odplačevanja članarine; * stori se to lahko tudi osebno ob delavnikih i med 10. do 12. ure dopoldne v društveni pisarni (v lastni hiši na Kongresnem trgu štev. 7.
»Slovenska Matica« ima velike zaloge v prejšnjih letih izdanih knjig in okroglo 7000 izvodov zemljevidov »Slovenska zemlja«, ki je bila izdelana med vojno še v vojaškem geografskem institutu na Dunaju. Vsak zemljevid obstoji iz 4 velikih pol ter da družba na njih narisati državno mejo, da bodo uporabni tudi za šolske namene, bolj pregledni in očiten dokaz, koliko Slovencev živi, žal, izven ujedinjene Jugoslavije.
O	vsej tej zalogi izide v kratkem natančni seznam. Člani bodo deležni zelo znižanih cen za vse knjige in zemljevide.
»Slovenska Matica« je z »(Narodno galerijo«, »Znanstvenim društvom za humanistične vede« ih »Slov. Pravnikom« podlaga bodoče »SLOVENSKE AKADEMIJE ZA ZNANOST IN UMETNOST«.
Nabavni izdatki za knjige za leto 1928 visoko presegajo članarino 50 Din, za katero ilobe elani te knjige, ki se bodo na književnem trgu pradajale najmanj enkrat dražje. Primanjkljaj med nižjo članarino in nabavnim izdatkom krije društvo iz dohodkov svoje neobremenjene hiše.
V	Ljubljani, v oktobru 1927.
ODBOR.
mladino, zelo močna struja, ki zahteva, da je najmerodajnejši in najodločnejši faktor cele takoiinenovane »katoliške akcije« epi-skopat. Vstajajo pa iz nje vrste tudi tej struji nasprotni glasovi. Brezdvomno pa odlikuje hrvatsko ljudsko stranko med drugimi političnimi strankami lo, da je njen program jasno začrtan in da se zaveda, da je edina pot, ki je možna privesti do uspehov, podrobno delo med ljudstvom. V tem oziru je prvačila dozdaj samo Radičeva stranka.
Želja po trenutnih, vnanjih uspehih mesto po trajnem podrobnem delu na strokovnem polju, ta želja je vzrok, da se delavske stranke ne morejo med delavskimi masami trajno usidrati. Anarhija, ki vlada v delavskih strokovnih organizacijah, pritiska delavske mase med komuniste, ki pri vsakih volitvah r.adkriljujejo vse druge politične delavske organizacije. O razmerah zakonite delavske zaščite v tovarnah nisem podučen, pač pa sem imel priliko seznaniti se s tozadevnimi razmerami med obrtniškim delavstvom. Med temi sem našel take razmere, da o kaki urejeni delavski zaščiti sploh ne nvore biti govora. Zakonitega delavnega časa po teh delavnicah spoh ne poznajo. Konkurenca btezposelnih, povečini obrtniških strokovno neorganiziranih, obrtniških delavcev razdira vsak temelj osnovnih plač povečini obrtnih delavnic. Dela se samo da se je pod stre-l o in da je opoldne kaj za želodec. Na vse drugo se v teh razmerah pozablja. Naravno je, da v takih razmerah tudi o kakem določenem številčnem razmerju med pomočniki in vajenci po delavnicah ne more biti govora. Kar pa se tiče zdravstvenih razmer po delavnicah je pa to žalostno poglavje zase. Glede zakonitih odpovednih rokov ima delodajalec zelo lahko stališče. Pri sprejemu v delo brezposelnega in neorganiziranega delavca si pusti delodajalec podpisati izjavo, ki mu omogočuje postaviti delavca vsak čas na cesto.
Žalostno je vse to, ampak resnično. V naši mladi državi se ravno ne moremo pritožiti, da ne bi bilo na polju socijalne zakonodaje marsikaj storjenega. Tu pa opazimo, da ravno oni, ki bi morali te svoje zakone, postavljene njim v korist, najbolj čuvati, jih pa prezirajo. Kdo je temu kriv? Prvič veliko pomanjkanje smisla delavstva za strokovno organizacijo. Drugič pritisk mnogih iz-venhrvatskih delavcev v Zagreb. Tretjič — brezposelnost. To brezposelnost pa neorganizirani delavci sami pospešujejo s tem, da delajo preko maksimiranih delavnih ur in s tem stotinam odjedajo kruh. Res je, da brezposelnost tira delavca v anarhijo. Politično ga zavaja v frazerski komunizem, strokovno pa v suženjstvo, v katerem pozablja na vse pridobljene delavsko zaščitne zakone samo, da si more po dolgem stradanju zopet za silo napolniti želodec. V takih razmerah pada delavski pokret zopet za desetletja nazaj, ali pa se osredotočuje v valovih
komunizma, kateri valovi pa se pri nas razbijajo ob zidovih zakona o zaščiti države. To so doživeli v zadnjem času zagrebški komunisti v tem, da so jim bili uničeni njih mandati v mestnem zastopstvu.
Ena največjih in najlepših palač v Zagrebu bo izročena čez nekaj dni namenu, za katerega je bila zgrajena s stroški 40 milijonov dinarjev. Med temi milijoni jih je vsaj polovica delavskih. Na pročelju te palače se vidi napis v zlatih črkah: središnji ured za osigu-ranje radnika. Nedaleč od te palače je glavni zagrebški kolodvor. Tam pred njim in po klopeh parka Zrinjevca pa se tere brezposelnih, ki iščejo in čakajo že tedne in tedne dela. Pa tam gori na Kaptolu okoli spomenika Marije Device! Pa povsod, povsod jih dobiš. Nedavno je prisedel k meni na klop na Zrinjevcu mlad človek. Izgledal je tako, da bi ga Meštrovič porabil lahko za model kipa, ki bi ga naslovil »sestradana mladost«. Vse na njem je bilo še mlado in živo, toda vse ogrnjeno v pajčevino stradanja. Samo en teden jela in dela, pa bi bila iz tega človeka izlita zopet sama mladost. Začel je pogovor in mi odkrito pripovedoval kako se že ledne in tedne peha okrog, da bi prišel do kakršnegakoli dela. Vse zaman. — V Savo bi šel, pa se bom, ker znam plavati. Obesiti bi si moral kamen krog vratu. — Tako je končal žalostno pripovedovanje. Kriminalna policija ima v tem času polne roke dela, v časopisih pa se vrsti rubrika za rubriko o samomorih ...
Ne samo v Hrvat skl, ampak celokupno jugoslovansko delavstvo potrebuje mladih, močnih sil. ki bodo znale in mogle v prvi vrsti med raztepenim, do suženjstva ponižanih delavstvom vzbuditi samozavest in privesti te mase v večini v prvi vrsti v svoje strokovne organizacije in jih iz teh voditi naprej do političnih uspehov. Potem ne bo sameval v naSem parlamentu en sam delavski zastopnik, kot ie to sedaj. Brezdvomno pa je, da je brezposelnost rak, ki ne razjeda samo teles hsočev in tisočev, temveč razjeda tudi organizacije, ker uničuje v njih članih zaupanje v cilje in namejie organizacij, uničuje samozavest posamznikov in s tem tudi že pridobljene in uzakonjenej pravice. V Nemčiji in Avstriji lahko opazujejo, s kakšnim veseljem b-lježijo časopisi vsak mesec vsak še tako neznaten padec brezposelnosti, ker jim je to najzanesljivejše merilo njih gospodarskega napredka in popuščanja krize. Čudno je to, da se je letos v Zagrebu silno mnogo gradilo. Poleg novih stavb se mnogo popravlja. Mnogo starih hiš se ruši in na njih mesto postavljajo nove. Brezposelnost je pa navzlic temu razmeroma malo padla in zdaj na jesen in zimo zopet močno narašča. Tudi za-početa zimska sezona med obrtniškim delavstvom, zlasti krojači, čevljarji itd., oddaleko ne odgovarja pričakovanju in upanjem. Ali se res potapljamo še v globokejšo gospodarsko krizo?
I. P.
Pismo iz Zagreba.
Velika brezposelnost, ki vlada kakor v drugih naših mestih, tako tudi v Zagrebu, sili človeka, da pogleda, kako je v tem malem jugoslovanskem Parizu urejeno glede delavskega vprašanja. Kdor je imel le malo prilike pogledati v to vprašanje, je kmalu uvidel, da stoji v tem oziru Zagreb daleč za Ljubljano navzlic temu, da ima Zagreb močne delavske organizacije, med katerimi st°je na čelu delavskega pokreta komunisti, ki so si pri volitvah v oblastno skupščino in v mestno zastopstvo pridobili lepih uspehov Ravno to pa je zelo značilno za tukajšnje delavske razmere, katere kažejo, da je tu mnogo političnega kričanja, premalo pa podrobnega strokovnega dela.
Slično.dejstvo opazimo tudi pri drugih hr-vatskih političnih strankah in tudi pri prosvetnih organizacijah. Seljačka radičeva stranka n. pr. zbira mase ljudstva s prireditvami in zabavami, ki so bile pri slovenskih organizacijah v navadi pred več kot dvajse: timi leti. Podobne pojave opazimo tudi pri drugih organizacijah. Uniforma, godba, zastave in neizogibni ples — to je, kar Hrvata vleče in navduši. Poleg marksističnih soci-jalističnih delavskih organizacij se nahaja v
Zagrebu tudi kršč. soc. organizacija, o katere delu pa nisem mogel celo letošnje poletje drugega zaslediti kot to, da je nastopala pri cerkvenih procesijah in da je priredila v Zagrebačkem Zboru dve veselici, kaieri obeh glavna točka je bil ples.
Čisto po zgledu SLS nastopa in dela tukajšnja Ljudska stranka, ki zna postati enkrat ena izmed najmočnejših hrvatskih strank. Razmere v nji so pa za zdaj take, kot so bile v Sloveniji takrat ko je začela nastopati predhodnica sedanje SLS, dr. šušteršičeva katoliška stranka. Le da se te razmere razvijajo v hitrejšem tempu. Hrvatska duhovščina še daleč ni tista kot je slovenska. Nje člane vidimo nastopati skoro v vseh strankah; lojeno podrobno politično, gospodarsko in prošvetno delo pa se še od daleč ne more primerjati z delom slovenske duhovščine. Morda se bo v tem oziru marsikaj poplavilo, ko bo odšel med narod nov, mladi rod, vzgo-■ jen v novem nadbiskupskem konviktu, ki se zdaj gradi v Zagrebu. Znamenja ne kažejo, da bi bil tej hrvatski ljudski stranki prihranjen boj za in proti klerikalizmu, kot ga je vodila dolga leta slovenska njena posestri-i ma. Iz njenih vrst samih vstaja, zlasti med
Kova odkritja Bnrceva.
Znani ruski žumalist Bureev, ki je postal pred vojno slaven vsled svojih odkritij o delovanju carske Ohrane in zlasti provOkaterja Azeva, se je sedaj proslavil s senzacionel-nim odkritjem o provokatorskem delovanju čeke.
Pred letom dni se je namreč posrečilo znanemu ruskemu publicistu Šulginu tajno priti v Rusijo, sulgin je bivši poslanec dume, znan tudi po tem, ker je predložil carju v podpis znano izjavo, s katero se je odrekel prestolu. Šulgin je bil v Rusiji več mesecev, ne da bi vedela sovjetska vlada o njegovem bivanju. Po povratku iz Rusije je izdal veliko knjigo »Trinasta«, v kateri popisuje sedanje razmere v sovjetski Rusiji. Glavna misel njegovega dela je, da so ostale razmere v Rusiji v bistvu iste kakor so bile, samo da so se nekoliko poslabšale. Knjiga je bila zato za sovjete nad vse ugodna, zlasti še, ker je bil šulgin znan kot odločen nasprotnik sovjetov.
Burcev pa je sedaj odkril, da je Šulgin strahovito nasedel Čeki in da je ta naravnost redigirala njegovo knjigo. 'To pa se je zgodilo tako-le:
čeka je prisilila s torturami bivšega carskega uradnika Jakuševa, da je postal njen vohun in agent provocateur. Jakušev je nato v zvezi z nekim Operputom ustanovil pod pokroviteljstvom Nove državne policije (Čeke) tpjno organizacijo, ki je štela 400 oseb. Odposlancem te organizacije se je posrečilo,
da so prišli v tujini v stik z ruskimi emigranti in si priborili njih zaupanje. Ker so izvedeli, da namerava oditi Šulgin tajno v Rusijo, da izve za usodo svojega sina, so ga Jakušev in tovariši z lahkoto prepričali, da ga bodo utihotapili v Rusijo. Šulgin je njih ponudbo sprejel, prišel v Rusijo, kjer pa je bil stalno pod nadzorstvom Čeke, ne da bi se mu o tem le količkaj sanjalo. V Moskvi je prišel Šulgin v- stik s tajno protisovjetsko organizacijo, ki pa je bila dejansko sestavljena iz samih agentov Čeke. Ti so uprizorili posebne tajne sestanke in Šulgin je slepo vse verjel. Ko bi se imel Šulgin vrniti, ga je hotela Čeka ubiti. Jakušev pa jo je prepričal, da bi usmrtitev Šulgina onemogočila nadaljno delo sovjetske »pionske organizacije in to je Šulginu rešilo življenje.
Ko je šulgin po povratku iz 'Rusije napisal svojo knjigo, so ga prosili Jakušev in tovariši, da jim pokaže rokopis, da vidijo, če ni Šulgin napisal kakih stvari, ki bi jih mogle izdati. Šulgin jim je verjel in izročil rokopis, ki ga je nato Jakušev poslal Čeki in je ta izvedla končno redakcijo.
Odkritja Burceva so seveda napravila največjo senzacijo.
širite »Narodni Dnevnik«.
Valentin Gorjanski:
ŠKODLJIVA IGRAČA.
Neka igrača, ki sem jo slučajno izsledil v izlozbenem oknu mi je izredno ugajala. Vsto-pil sem in jo kupil. Vsa Igrača je obstojala iz steklenice za črnilo in neverjetno dobro ponarejenega madeža črnila, če si prevrnil steklenico iz podložil madež, bi vsak mislil, da si razlil črnilo.
Jaz sem vesel človek. Celo bolj vesel, kot se pa mojim letom spodobi... Rad napravim kakšno šalo. Brez dolgega razmišljanja sem stopil k znani družini, z namenom, da jo spravim malo pokonci...
»Tu, poglejte,« sem dejal, »kako poceni sem kupil tole črnilo. Polna steklenica 20 kopejk...«
Besede »poceni« učinkujejo kakor elektrika, celo popolnoma brezpomemben predmet, ali tak, ki mu ne veš koristi zbudi pozornost, če je bil poceni pridobljen.
»Da,« sem nadaljeval, »vesel sem, da se mi je posrečil ta ugoiden nakup! Zelo sem zadovoljen. Tudi moja žena bo vesela. In celo moja tašča bo prijaznejša z menoj... ah!
Spretno sem pahnil steklenico na prt in še spretnejše sem podložil ponarejeni madež pod njen vrat.
»Moj bogl — sem vzkliknil ves obupan.
Hišna gospodinja je letala po sobd in klicala služinčad. Nesrečni madež črnila se je odražal na čistem prtu. Pet let se je edina hčerka mučila s tem umetniškim delom.
Bil sem z efektom zadovoljen, nadaljeval sem šalo in se iznebil še par obupanih vzklikov, polnih razburjenosti, obžalovanja in ' najponižnejše prošnje, naj mi oproste.
»Hitro, hitro 1« je kričala gospodinja. »Kos papirja ali cunjo. — Hitro...«
Uboga žena se mi je že smilila. Užaljena in v skrbeh je ogledovala prt.
»Pomirite se, sem dejal v želji, da bi šalo Se malo nadaljeval. »Pomirite se! Kupil vam bom nov namizni prt...!«
»Kaj!« je zakričala jezna gospa z brezmejnim zaničevanjem. »Vi in kupili? Vi, ki nosite že drugi klobuk mojega moža in ki jeste trikrat na teden pri nas. .Vi, ki mažeie nekakšue neumne in nepotrebne podobice, mesto, da bi se lotili dela? Vsi se smejejo Vašam zmazkom! Vsi, vsi! In nihče vam ne verjame, da ste umetnik ... Slišite — nihče!«
Bil sem užaljen. Grobe ženske. V tem trenutku je povedala vse, kar je skrivala v dnu svoje malenkostne, brezpomembne duše pod masko dobrotljivosti.
»Sramota,« sem dejal. »Kaj vas ni sram, da mi vse to pripovedujete? Žal mi je za to šalo... Tu, le poglejte!«
Vzel sem madež — ploščat kos železa, namazan s črno barvo — \ mize in ga s steklenico vred vtaknil v žep. »No, vidite — nič ni! Samo trik. Nobene sledi ni več! Le vaše ostre besede so ostale ...«
Zdaj je bil efekt še večji.
»Tako! Le šala?«, je vzkliknila gospa s prijetnim glasom. »Takoj sem si mislila ...«
»In klobuki vašega gospoda soproga? In obedi? In'moje slike?«
»Oh, kako ste otročji. Kaj ste res mislili, (la sem govorila resno? Sram vas bodil« je ljubeznivo gostolela gospa.
Jaz vse rad verjamem. Zares sem si mislil, šalo treba razumeti. Ta ostroumna žena me je potegnila v trenutku. Ako sem mislil jaz njo.«
»Hočete skodelico kave?« je nadaljevala gospa.
Kmalu seirt srebal kavo in se pogovarjal z malim Jurčkom, na katerega je moja šala •oaividno močno vplivala. Jurij je imel v svojem kratkem življenju priložnost, da je že marsikaj lahko opazoval in je vedel, da imajo nesreče s črnilom navadno neprijetne posledice.
»Ne razumem,« je dejal in me opazoval s svojimi resnimi ofiki, »ne razumem! Razlili ste črnilo in prt je ostal čist... Ste čarovnik?«
»Seveda,« sem odvrnil. »Čarovnik sem, meni je vse mogoče ...«
Jurjevo spoštovanje do moje t*ebe je ogromno naraslo.
»Toda gotovo ste dobrodušen čarovnik?« je vprašal boječe.
»Seveda! Dobrodušen!« sem potrdil.
Otrok se je zamislil.
Preteklo je par minut. Sedel sem pri hišni gospodinji in sva prijetno kramljala. Bila je prijazna, kakor še nikdar poprej.
»Moj mož ima še en klobuk, ki ga ne nosi... Tega vam dam.«
Ne vem, zakaj je mislila, da bo večje število klobukov olepšalo moje življenje ... Toda jaz sem skoz in skoz časten človek. Nikomur ne znam ničesar odreči. Jasno, bom sprejel tudi ta klobuk. Kaj naj pa storim?
Ko sva se še tiho in mirno pogovarjala, se je naenkrat pojavil mali Jurček in z energično kretnjo prevrnil steklenico črnila, ki ga je prinesel z očetove pisalne mize na oni nesrečni prt.
»No, čarajte še enkrat! Prosim vas! Zelo mi je ugajalo...!«, je zvenel njegov prijetni otroški glasek v tišini.
Kaj je treba še popisovati, kakšen je bil konec te afere?
»Vi kvarite otroke! Vi — zverina!«, je kričala gospa in preteče stopila proti meni.
»Toda, dovolite! « sem skušal protestirati.
»Ničesar ne dovolim!«, je pihala ona. »Vi ste star nepridiprav! Vi ste nesramen uničevalec tuje lastnine! V čaj dajete zmirom šest koščkov sladkorja ... Vaša žena, ki ste jo neprestano varali, vas je aapustila ...«
O,	nesrečnica! Objokovala je zdaj sebe, zdaj mojo ženo, zdaj uničeni prt!
Jadrno sem se odpravil. Za seboj sem čul karanje, pomešano z Jurčkovim usmiljenje vzbujajočim jokom.
»Mamica! Saj ne bom več!« je kričal ubogi otrok, ki je postal žrtev mojega brezmejnega zaupanja odraslim. Bilo mi je zelo žal...	  _
LEPE RAZMERE.
V Beogradu se vrši razprava proti bivšemu visokemu uradniku v notranjem ministrstvu Stepiču, ki je poneveril 1,645.000 dinarjev državnega denarja. Stepič trdi, da je izdal denar po nalogu ministra in njegov branitelj je predložil neki dokument, po katerem je bilo baje 500.000 dinarjev, namenjenih za poplavljence, razdeljenih med razne ljudi, ki niso nikdar doživeli kake poplave. Med njimi so bili baje tudi ministri.
Stepiču in njegovemu branitelju je nato odgovarjal drž. pravdnik in v karakterizacijo Stepiča navedel par podatkov iz njegovega življenja.
Tako se je predstavlja Stepič na Dunaju kot baron in drž. svetnik, dočim pa ga je imela dunajska policija v spisku trgovcev z belim blagom. Stepič je bil nadalje lastnik dveh beograjskih varietejev in sicer »Casino« in »Palače« in vsi nastavljenci v teh varietejih so bili plačani z državnim denarjem.
Ni čuda, če pri takih razmerah manjka državi vedno denarja.
Toda več ko čudež je, da so za vse te stvari izvedeli šele danes in da je mogel tako dolgo biti zaupnik ministra — trgovec z belim blagom. To pa je vsekakor žalostneje, ko sama poneverba državnega denarja.
— Predsodnik invalidskega udruženja v avdijenei. Te dni je sprejel kralj Aleksander v avdijenei predsednika invalidskega udru-ženja, polkovnika Lazareviča.
— Dva tuja novinarja v avdijenei. Kralj Aleksander je sprejel te dni v posebni avdi-jenci glavnega urednika lista »Journal de Geneve« te rameriškega novinarja A. Armstronga.
— Občine spadajo pod nadzorstvo oblastnega odbora. Iz Splita poročajo: Ob priliki rešitve pritožbe oblastnega- odbora zoper odlok notranjega ministra glede nadzorovalne pravice velikega župana nad občinami je izrekel državni svet, da ima nadzorovalno pravico nad vsemi občinami, ki so spadale preje pod kompetenco dalmatinskega deželnega odbora, oblastni odbor, ne pa veliki župan.
— Šumarski kongres. Jutri dne 16. t. m. se prične v Beogradu kongres Jugosloven-skega šumarskega udruženja. Kongresa se udeleže delegati iz vseh krajev države.
— Sprejemanje dnevničarjev k finančni kontroli začasno ustavljeno. Finančni minister je v svrho jštedenja začasno ukinil sprejemanje dnevničarjev k finančni kontroli. Vložene prošnje se vrnejo.
— V finančnem ministrstvu se pripravlja večji ukaz o razmestitvi in upokojitvi finančnih uradnikov.
— Izpiti carinikov. V generalni carinski direkcij se vrše te dni izpiti carinikov. Izpit-ni komisiji predseduje generalni" ravnatelj.
K izpitu je priglašena večje Število kandidatov.
— Učiteljstvo proti izpremembi uradniškega zakona. Izvršni odbor UJU je šel kor-oorativno k prosvetnemu ministru dr. Kuma-nudiju, k ministru pravde Dušanu Subotiču in k finančnemu ministru Markoviču, kjer je protestiral proti nameravani izpremembi uradniškega zakona ter predložil zahteve učiteljstva.
— Centralna komisija za uredbo o uradniškem zakonu je razpuščena, ker obstoji v ministrstvu pravde stalna komisija za iz-premembe in dopolnitve uradniškega zakona.
— Na Hrvatskem so odvzeli učiteljem kurivo. Oblastni odbor zagrebške oblasti je ukinil učiteljem kurivo. Odredba temelji na na-redbi prosvetnega ministrstva, s katero je izpremenjen čl. 7. o krajevnih šolskih odborih in na podlagi katere bi morale dajati občine učiteljem stanovanje in kurivo »v kolikor je to v posameznih pokrajinah po starih zakonih predpisano«. Nadalje pravi ma-redba: »Ti predpisi morejo biti samo oni, ki jih vsebuje uradniški zakon.« Ker je učitelj državni uradnik in ker državni uradniki do kuriva nimajo pravice, je torej tudi učitelji nimajo. Ker so dobile občine od oblastnega odbora poziv, da ne smejo imeti v proračunih nikakih postavk za učiteljska stanovanja in kurivo, nočejo sedaj priznati čl. 7. uredbe o krajnih šolskih odborih, po katerem morajo dajati občine učiteljstvu do sprejetja novega zakona stanovanje in kurivo.
— Novi učni načrt za osnovne šole, ki ga je izdelal glavni prosvetni svet s sodelovanjem članov UJU, je v tisku ter bo poslan na vse šole, ki se bodo morale po n jem ravnati že v bodočem šolskem letu. Z načrtom bo izenačen osnovnošolski pouk v vsej državi. — Pouk zemljepisja, zgodovine in pri-rodoznanstva se bo precej izpremenil.
— Telefonskim naročnikom, ki imajo trgovske zveze z Vojvodino. Tukajšnjim telefonskim kontrolorjem je končno uspelo, da je ministrstvo pošte in telegrafa odredilo dnevno telefonsko zvezo Slovenije z Vojvodino in sicer v času od 8. ure do 8.40 dopoldne in od 15. do 16. ure popoldne. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Z ozirom na bivše razmere, ko vsled prezasedenosti proge ni bilo cele tedne mogoče dobiti telefonske zveze z Vojvodino, je to gotovo lep uspeh.
— Prihod angleških novinarjev in zdravnikov v Jugoslavijo. Kot javljajo iz Zagreba, obišče naše kraje za božič 30 angleških zdravnikov in novinarjev. Angleži se pripeljejo v našo državo preko Mtlnchena. Naj-preje poselijo Zagreb, odtod pa krenejo v Dalmacijo Obisk ima propaganden značaj. Med posetoiki bo namreč tudi filmski operater, ki bo slikal lepše partije v našem Primorju. V skupini potuje tudi večji hotelir i Anglije, ki namerava osnovati več hotelov v
lePiSki‘‘koncert dne 15. oktobra v dru štveni dvorani v Ptuju. Glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane prinaša spored, ki g je po večini izvajalo letošnjo pomlad y Lj
ljani. Izbralo si je predvsem znane skladatelje. Uspeh, ki so ga skladbe dosegle doslej, gotovo tudi ne bo izostal v Ptuju. Izvajajo se vsi večji zbori s apremljevanjem klavirja, le znamenita pesem težakov »Ej uhnaim in pa štiri končni moški zbori se izvajajo brez spremljevanja. Razven domačih sldadb se vse izvajajo prvič v naših krajih.
— Dcficit osiješke mestne občine. Osiješki mestni računski urad je predložil te dni vladnemu komisarju v odobritev proračun za leto 1928. Proračun izkazuje ogromen deficit. Da bo mogla občina plačati dne 1. novembra obrok 12,390.000 Din kot odplačilo dolga tvrdki Max Daniel, si bo morala najeti investicijsko posojilo.
— Kongres hotelirjev v Rimu. Te dni se je vršil v Rimu V. kongres mednarodne zveze hotelirjev. Na kongresu je bilo zastopanih 35 držav.
— Propagandni znaki Aerokluba. Centralni odbor Aerokluba v Beogradu je naročil te dni dva milijona propagandnih znakov v korist ustanovitvi prvih šol za pilote v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skoplju in Novem Sadu.
— Višje državno pravdništvo v Ljubljani ima odslej telefonsko številko 2320.
— Oblastni urad za posredovanje nameščanja privatnim nameščencem, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8, ima v evidenci sledeče brezposelne: 15 trgovskih pomočnikov in prodajalk specerijske stroke, 12 mešane,
8 manufakturne, 4 modne, 1 papirne, 8 že-lezninarske stroke, 3 izložbene aranžerje, 11 skladiščnikov, 7 blagajničark, 5 trgovskih potnikov raznih strok, 4 praktikante, 16 knjigovodij pomožnih in bilancistov, 11 kores-pondentov v raznih jezikih, 6 stenografinj za slovenski in nemški jezik, 12 kontoristinj ih pisarniških uradnikov, 2 lesna manipulanta,
1 žagovodjo, 2 spirituozna manipulanta, 3 gozdarske uradnike, 2 rudarska uradnika, 2 rudarska jamomerca, 1 tehničnega uradnika za proizvajanje kemičnih kislin, 1 bredogra-diteljskega tehničnega uradnika. — Službo dobe: 1 pisarniški uradnik, strojepisec s perfektnim znanjem madjarskega jezika, 1 trgovska poslovodkinja, prodajalka specerijske stroke, prvovrstna moč.
— Odbor Zveze drž. nameščencev za Slovenijo se je na prvi seji tako-le konstituiral: Milan Paternoster, šef računovodstva fin. delegacije, kot načelnik; Anton Svetek, rač. direktor v p., kot prvi podnačelnik; Martin Gruden, poštni zvaničnik, kot drugi podnačelnik; Joža Bekš, višji davčni upravitelj, kot tajnik; Fran Petrovčič, vodja zemljiške knjige, kot tajnikov namestnik; Ignacij Rus, sre-ski tajnik, kot blagajnik in Lovro Kalašič, inšpektor finančne kontrole, kot blagajnikov namestnik.
r— I*! uiiteljske službe. Za ravnatelja meščanske šole v Brežicah je imenovan na mesto vpokojenega ravnatelja Pilgrama strokovni učitelj Ludvik Mikulič. Za strokovnega učitelja v Banjaluki je imenovan Franjo Kumar.
— Prvi katoliški škof na Japonskem. Iz j
Pariza poročajo: Prvi katoliški škof na Ja- j ponskeni Hayasaca je prispel te dni v Fran- i cijo. Sprejel ga je poseben papežev delegat. Škof Hayasaca je na potu v Rim, kjer ga bo papež osebno posvetil za škofa.	i
— Angleški zunanji minister Chamberlain ! „e na svoji poti po Sredozemskem morju po- 5 setil iKorziko. Tam si je kupil zemljišče, kjer ; si zgradi vilo in svojo lastno luko.
— 150.000 ljudožrcev se je pobunilo zoper ' belokožce. Med domačini na Salanionsldh oto- 1 kih je izbruhnil upor. Več sto belokožcev je j v smrtni nevarnosti. Na otoku Malaita so j ustrelili uporniki dva angleška oficirja in 15 policijskih stražnikov ter masakrirali in oropali več evropskih mornarjev. Tudi z več drugih otokov prihajajo v Sidney prošnje za pomoč. Zdi se, da je izbruhnil na vsem arhipelagu zelo resen upor. Belokožci so se po-vsodi zabarikadirali ter se doslej zoper domačine, ki jih oblegajo v polni bojni opremi, uspešno branijo. Ustašev, ki so sami ljudo-žrci, utegne biti okoli 150.000. Proti otokom, na katerih divja ustaja, je odplulo več bojnih ladij. — Salamonski otoki obsegajo 11.000 kvadratnih milj, na njih prebiva 150.000 domačinov ter 5000 do 6000 belokožcev ^uradui-kov, trgovcev in posestnikov plantaž). Kot poročajo angleški korespondenti, je iskati glavni vzrok za izbruh nemirov v babjever-nosti domačinov. K uporu so jih naščuvali njihovi duhovniki. Kljub temu pa utegne biti glavni vzrok izbruha nemirov v nezadovojl-
je 90 km od Dunaja. Potres so čutili tudi na Semmeringu.
— Orkan na Črnem morju. Iz Bukarešte poročajo, da razsajajo na Črnem morju hudi viliarji. Vse ladje, ki so zapustile Bospor in Konstanco, so se vrnile. Več jadrnic pogrešajo že par dni. 6 ribiških čolnov se je potopilo. 26 mož broječa posadka je našla smrt v valovih. Turški parnik »Ihsan« je v morskih ožinah zadel ob pečine ter ga dosedaj niso mogli rešiti.
— Iz žalosti radi smrti starišev izvršila samomor. Iz Novega Sada poročajo: Te dni je izvršila v selu Despot — Sv. Ivan 17 letna Ivanka Grujič samomor. V prostovoljno smrt je gnalo deklico dejstvo, da sta ji umrla nedavno oče in mati. Ivanka se je iz žalosti obesila.
— Vsa rodbina pokopana pod ruševinami
hiše. V selu Zabrani v Hercegovini se je pripetila rfenavadna nesreča. Nikola Ljubo-jevič in njegova rodbina je stanoval v napol razpadli hiši. Te dni je pihal v tamkajšnjih krajih precej močan veter. Ob prvem pritisku vetra se je hiša zrušila. Ruševine so pokopale Nikolo Ljubojeviča in vso njegovo rodbino. Nikola Ljubojevič, njegova žena in njegovi otroci so bili pri tem ubili. Ljubojevičevega brata so potegnili izpod ruševin težko poškodovanega.
Jkkoi
Pletenine m to znamko so najboljše 1
Telovniki za dame in gospode. — Žemperji, puloverji, kostume.
— Boj za plašč iz kožuhovine ined trgovcem in igralko. V četrtek se je vršila pred okrajnim sodiščem v Leopoldstadt-u na Dunaju interesantna razprava. Igralka Thea liausch je kupila preteklo zimo pri krznarju Dreier-u plašč iz kožuhovine za 25.000 šilingov. Krznar in igralka sta napravila pogodbo, po kateri ostane lastnik plašča trgovec, dokler igralka ne poravna celotne kupne cene. Medtem je igralka plačala tekom leta dva obroka po 100 šilingov, dočim ostalo vsoto še dolguje. Trgovec je igralko tožil ter odvzel pri razpravi dolžnici plašč v hipu, ko se je igralka slekla. Razvil se je med obema boj za pl-ašČ. Igralka je prosila --sodnika za pomoč, ki pa jo je odklonil, Češ, da njega
zadeva ne tangira. Tožbo je dobil seveda irgovec, ki je urnih nog zapustil sodno dvorano, držeč v roki dragoceni plašč.
— Kakšne šolske nadzornike ima Srbija! V Leskovcu so zaprli te dni bivšega šolskega nadzornika in upravitelja »Opče zanatske škole«. Aretiran je bil zaradi poneverbe. Obtožen je, da je od šolske mladie pobral po 16 Din za neke izkaze, ki jih pa mladina nikdar ni videla. Nadalje je več let zbiral prispevke za cerkev Sv. Save, za dobrovoljski spomenik v Dobrudži, za francoski dan itd. ter obdržal denar sam. Razprava proti »čed-nostnemu« nadzorniku se bo vršila takoj, ko bo zbran ves materijal proti njemu.
— Zaradi krvoskrunstva obsojen na 8 let ječe. V neki vasi blizu Subotice je imel delavec Stefan Baki razmerje z lastno hčerjo. Dolgih 5 let je uganjal možakar z lastnim otrokom orgije. Zločin bi bil pa ostal še prikrit, če ga ne bi bil prijavil sodišču 60-leten starec, na katerega je bil Baki skrajno ljubosumen. Te dni se je zagovarjal Baki pred okrožnim sodiščem v Subotici, ki ga je obsodilo zaradi krvoskrunstva na 8 let težke ječe.
— Lepota povzročiteljica poskušenega samomora. Običajno se čuje, da je za žensko višek sreče — lepota. Vendar to ni povsem točno. Prej ali slej se zgodi, da postane lepotica žrtev razmer. To doživetje je imela !e dni tudi g. H. iz Zagreba. Deklica je iskala službo. Kjerkoli je potrkala, povsodi so ji šefi stavili posebne vrste pogoje, M jih je lepotica s prezirom odklonila. Končno se je odločila za — smrt. V bližini nekega kopališča je skočila v Savo. Gotove smrti jo je
Devojka šteje komaj se
rešil neki pasant.
-	,	„ . .	.	.	i	demnajst	let,	kljub	temu	pa si je že v drugo
— Zoper grdo razvado šminkanja 111 pu- |	končati	življenje.	Tudi	prvič	je	ho-
dranja v javnih lokalih. V inozemstvu, po-	  .	.	.
sebno v Nemčiji in Švici se je pričela akcija zoper grdo razvado hipermodernih ženščin, ki se v javnih lokalih šminkajo in pudrajo.
Nekateri listi zahtevajo, da naj se šminkanje in pudran je v gostilnah, gledališčih in drugih javnih lokalih prepove. Ti listi imajo prav. Šminkanje in pudranje'je že samo po sebi neokusnost — opravičljivo je pa pač pri ženskah z nečistim teintom, da namreč ne žalijo že oddaleč estetičnega čuta — tembolj degutantno pa je, če se lepotiči ženska na javnem prostoru.
— Škrlatinka v Zagrebu, škrlatinka sc- v Zagrebu vedno bolj širi. V infekcijski bolnici liži sedaj že 77 obolelih. V zadnjem času se je pojavilo že več težjih slučajev. Mestni fizi-kat je odredil, da se morajo vsi bolniki, ki se jih doma ne more izolirati, oddali v infekcijsko bolnico. Treba je vsekakor'skrajne opreznosti, sicer jx>stane bolezen lahko uso-depclna.
— Potres v Mostaru. Predvčerajšnjem so čutili v Mostaru srednjemočan tri sekunde trajajoč potres. Epicenter se utegne nahajati nekje na Popovem polju. Potres je porušil par dimnikov, druge škode ni povzročil.
— Zopet potres na Dunaju. Predvčerajšnjim ob 5. uri 28 min. 27 sek. so na Dunaju zaznamovali nov potres. Epicenter potresa
tela izvršiti samomor iz istih razlogov kot sedaj.
— Bližnje sorodniee-tercijalke odvedle proti volji očeta deklico v samostan. Meseca marca leta 1926 je izginila iz Berlina sedemletna deklica Rosemarie Illig, edina hčerka trgovca dr. Hermana Illiga. Izkazalo se je, da so odvedle deklico njena stara mati in njene pobožne tete v samostan. Tercijalke so bile aretirane, kljub temu pa niso hotele povedati, kje se otrok nahaja. Zatrjevale so, da so izpolnile samo željo, ki jo je izrekla mati deklice na smrtni postelji. Ena od žensk je bila končno obsojena na par mesecev ječe, kljub temu pa o deklici ni bilo slej ko prej ne duha ne sluha. Te dni jo je izsledila policija v nekem samostanu na Gornjem Avstrijskem ter jo osvobodila. Zenske so vtaknile deklico v samostan, ne da bi njen oče o tem .kaj vedel.
Ljubljana.
- Parastos v spomin Padli\' mv“h' vojnih jakov, borcev za domovino m vseh vojnih
vrtsoboto ^h015hoktobra t. 1. ob 10. uri v
stv^‘pos7bnolkpalačlanstvo udruženja V nedeljo 16. t. m. bo cvetlični dan v prid vojnim
žrtvam, pri katerem naj se blogovoli cenjeno občinstvo primerno odzvati.
1— Javna risarska šola. Pouk v tej šoli, ki je namenjen za pomočnike in starejše vajence vseh obrti, se vrši ob nedeljah od 9. do 12. ure v poslopju Tehniške srednje šole, dohod iz Gorupove ulice št. 10 čez dvorišče v iLI. nadstropju, soba št. 10. Čas pouka je primeren tudi za one, ki bi se vozili z vlakom v Ljubljano. Vpisuje ob nedeljah pri pouku prof. Anton Sever, vodja umetniške šole »Probuda«.
1— Za nocojšnjo operno predstavo »Faust« vlada v Ljubljani veliko zanimanje in to po vsej pravici, ker nastopi prvič na operam deskah domačinka gdč. Vera Majdičeva, ki se namerava popolnoma posvetiti gledališki umetnosti. Gospodična ima lep in izvrstno šolan sopran ter ima tudi najlepšo priliko pokazati svoje vrline v vlogi Margarete \ operi »Faust«. Ostala zasedba je kakor Vn prvi letošnji vprizoritvi. Dirigira in delo kapelnik g. Balatka. Predstava se v1®' za red C.
1— V ljubljanski drami je danes v soboto zvečer premijera Cankarjevega Hlapca J®1!" neja in njegove pravice v režiji in dramatizaciji režiserja g. Milana Skrbinška. V drami je zaposlen skoro ves naš ansambel. " Predstava se vrši za premierski abonma. ,
1— Ljubljanski stolni pevski zbor priredi v nedeljo 16. t. m. ob pol petih popoldne v Kamniku cerkven koncert. S samostojni®; orgelskimi točkami bo sodeloval ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl.
1— T. K. D. »Atena« se zahvaljuje cenjenemu občinstvu za darežljivo naklonjeno*! ob cvetličnem dnevu »Za zdravje otroka«, & je dosegel zadovoljiv uspeh. Zbirka se bode uporabila predvsem za zdravljenje siromašne dece ortopedskega zavoda in za otroška igrišča.
1— Plesna šola T. K. D. »Atena« prične z rednimi plesnimi tečaji ločenimi za deco, same deklice, uradnice, dame in gospode tekom tega meseca v mali dvorani Kazine, na kar opozarjamo. Vpisovanje se vrši v Orto-pedskein zavodu »Mladika« v sredo i'1 tek 19. in 20. t. 111. od 17. do 19. ure-/
. — Angleško sukiio za moške o&,e*‘°.	..j
finejše kvalitete dobite po solidnii teiu'1 Franc Pavlinu, Gradišče 3.
Maribor.
111— Brezplačno bo porazdelil tekom me seca novembra veliki župan manboiske od lasti zanesljivim rejcem plemenske petelin« rjave štajerske pasme. Samo oni, ki imajo resno voljo pričeti s čistokrvno rejo teh zi- . vali, naj se takoj ustmeno ali pismeno prijavijo na pristojnem okrajnem glavarstvu, kjer dobijo nadaljnje informacije^ od sreske-ga živinorejskega referenta (drž. kmetijs 1 ali veterinarski referent).
In_ Večer koroških narodnih pesmi se vrši v soboto 15. t. m. v veliki 'dvorani Narodnega doma v Mariboru. Spored: 1. Otvoritev. ‘2. Predavanje viSjega sodnega svetnika g. o. Deva o koroSki narodni pesmi. 3. Predavanje g. di'. Sušnika o Koroški s sle lončnimi slikami. 4. Sodelovanje Devovega kvarteta in orkestra Drave. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 5 Din, za dijake na galeriji 2 dinarja. — Po oficijelnem delu se vrši prosta zabava pri pogrnjenih mizah. Večer priredi Jugoslovenska Matica in je namenjen poglobitvi spominov in narodno-obrambnega dela o priliki obletnice koroškega plebiscita. Ljubitelji Koroške so vabljeni, da se v čim /ečjem številu udeleže tega večera.
Celje.
c— Sancinov Trio, ki nastopi v nedeljo, dne 16. t. 111. ob 11. uri dopoldne v mali dvorani hotela »Union« ^v Celju si je izbral remek-dela Beethovena,'Mozarta in Yuona. Vse je za Celje novo. Kot skladatelj nam je Pavel Yuon (iz ruske Rimsky - Korzakove kom poz. sole) najmanj znan in bo izvajan svojem A-niol triju, ki kaže njegovo globoko muzikalno znanje in krepko individualnost. Izmed izvajalcev nam je znan g. ravnatelj K. Sancin. Drugi njegovi tovariši so: gdč. Elvira Marsič, odlična pianistinja, profesorica na glasbeni akademiji v Zagrebu, ki je po dovršeni akademiji absolvirala mojstrsko šolo pri znamenitih pedagogih kakor sta prof. Busoni (ki je bil v Berlinu) in nazadnje pri prof. P. Weingartenu na Dunaju. Čelist g. prof. Rudolf Matz se je šolal istotako na akademiji v Zagrebu, kjer mu je bil učitelj naš znameniti in prvi jugoslovanski čelist g. prof. Juro Tkalčič. V klavirskem kvartetu sodeluje kot vijola še g. Dušan Sancin, brat ravnatelja g. Karla iSancina, sedaj v Zagrebu in absolvent drž. konservatorija v Trstu. Ta imena so nam porok za dovršen način izvedbe navedenega sporeda. Koncert se vrši dopoldne, da se omogoči mladini po-set koncerta. Zato priporočamo to prireditev vsem gg. učiteljem in vzgojiteljem, da opozorijo svoje gojence nanjo. — Vstopnice se dobe v trgovini G o ričar-Lesko všek.
c— Mestno gledališče. V četrtek dne 0. t. m. se vprizori kot druga premijera Milčinskega »Mogočni prstan« v *'e U1 ravnatelj« V. Bratine. Plesne točke bo naštudirala gdc.
Kovačeva, pevske Pa f' ,x e8elJ-
, Cvetlični d»n pnredi »Svoboda« v Ce,
1 ju v nedeljo dne 16. t. m. Čisti dobiček cvetličnega dne je namenjen za ustanovitev ljudske kuhinje,^ potom katere se bo nudilo ročnemu in duševnemu delavstvu ceneno hrano in prosto hrano brezposelnemu delavstvu. Cenjeno občinstvo se vljudno naproša, da pridno sega po cvetlicah ter s tem podpre plemenito delo, katerega si je nadel odbor Svobode« z odborom »Ljudskega doma« z stanovitvijo te prepotrebne socialne ustanove. — Delavska telovadna in kulturna zveza Svoboda« za Slovenijo, podružnica Celje, c— Danes se vrši v mali dvorani »Celjskega doma družabni večer Celjskega godbenega društva. Na sporedu je tudi ples. Vstopnine ni.
c— V kinu Gaborje se bo v soboto 15., nedeljo 16. in pondeljek 17. t. m. predvajal velefilm »Evropa v plamenu«.
■-ssRzma*-
50-LETNICA LJUBLJANSKE DIJAŠKE IN LJUDSKE KUHINJE « (1877-1927).
'Prijateljska družba nekaj krščansko mislečih mož se je po medsebojnem razgovoru sešla 1877 v hiši uglednega tovarnarja Avgusta Drelse-ja v Ljubljani, z namenom, da bi ustanovili posebno kuhinjo za mestne ubožce. Sestavili so za »Društvo ljubljanske ljudske kuhinje« pravila, ki jih je vlada potrdila 16. marca 1877. Malo pozneje, 15. aprila istega leta, se je 'kuhinja otvorila v pritličnih prostorih nekdanjega strelišča. Prostore je brezplačno prepustila v porabo Kranjska hranilnica, ki je za ustanovitev in poznejši razvoj kuhinje največ storila .s svojimi 'podporami.
1X1 prizadevanju poznejšega kanonika Luka Jerana, ki se je v svoji ».Zgodnji if"1CK vneto potegoval za dijake in zbiral de„ Me ?a J1je, je ljudska kuhinja po prvem mati'! razširila svoj delokrog in se spre-Jiin V ^ljubljansko dijaško in ljudsko ku-‘>B ^0<’ Predelana pravila je vlada potrdila -o. avgusta 1887. ielo blagodejno je kuhinja delovala ob hu-efn Potresu 1895. Takrat je dobivalo v njej Potrebne hrane na stotine ubožnejših Ljubljančanov, ki so trpeli bedo po potresu.
Ob važnih dogodkih in spominih iz naše domače zgodovine je odbor prirejal posebne svečanosti. Dijakom in drugim gostom so takrat vselej postregli .z boljšo hrano, tako 'pr. 1900 ob stoletnici''Prešernovega rojstva.
Lela 1902, ob petindvajsetlenici, je društvo imenovalo 7 novih častnih članov. 8 jih .le bilo že prej, med njimi kanonik Luka Jeran in. dr. Ivan Tavčar, tudi znan koi prija-‘ey m podpornih dijakov.
Leta 1909 je Kranjska hranilnica prodala staro strelišče.^ Kuhinja je stala pred siarto-v-snjskim vprašanjem. Odbor je že resno mi-» i na svoj lasten dom, kar bi bilo po tedanjih denarnih razmerah izvedljivo. Končno ?-e.Je Pa sporazumel z novim lastnikom stre-g®ra> * »Zadrugo Ljudskega doma ?. in si zastor I6 Za uaPrei uPOrabo pritličnih pro-
} etika vojska in povojna doba je bila za
_ , !nJ° trda poskušnja. Nastale so težave pri ubn^Vl	so Pr*šla pod zaporo, število
ozcev, beguncev, vojakov in drugih ljudi, ee so 'skali hrane, je dan za dnem rastlo in priši 80 s? neprestano dvigale, Društvo je ta]-o°lJ s^ske, ker ni poviševalo jedilnih cen 7 kakor je padala vrednost denarja. Brez I ■2° višjih podpor bi se kuhinja ne bi bila j 'Uizala. Toda upanje na večjo dobrodelnost ”? Je izpolnilo. Krepko in izdatno so jo podpiral; bivši deželni odbor, za njim dežellna .vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrbstvo in poverjeništvo za prosveto, potem ®estai magistrat, odsek za prehrano, škofijsko društvo za varstvo otrok, denarni zavodi, kakor Jadranska banka, Eskomptna banka, ^zajemna posojilnica, Kranjska hranilnica, Zadružna zveza in drugi dobrotniki, zlasti "*og° duhovnikov.
povojnih časov naprej so razen ubož-pev in dijakov zaSeli zahajati v kuhinjo tudi imovitejši sloji, ki so prosili hrane za višje oene. To je ostalo do sedaj. Med obiskovalci kuhinje je .povprečno na dan okrog 80 dijakov — letos 100 in do 300 drugih gostov. Kadar je prebitek, se porabi v prid gostom.
'Prostori v kuhinji in obednici so se v letošnjih počitnicah srečno preuredili; sedaj so zelo dostojni in hišni red se lažje vzdržuje.
. Posebno praznovanje 'zlatega jubileja je '“točena nedelja 23. oktobra, n.-if j at bo opravil predsednik, častni kano-s * clr- Ivan Svetina v stolnici ob pol 8. uri
I.	j . mašo za dobrotnike kuhinje, dijaki in eam gosti v kuhinji bodo dobili opoldne boljšo hrano.
Tačasni odbor se ob petdesetletnici prisrčno zahvaljuje vsem dosedanjim prijateljem
er Ifh vlh,1^ dija5kfi in tjudske kuhinje ter jin vljudno prosi, naj ji tudi nadalje ne odtegnejo svoje naklonjenosti. Naj bi še jim pridružili še drugi! V imenu vseh podpiranih: Bog povrni!
Socialni vestnik.
ZASEDANJE MEDNARODNEGA URADA DELA.
, Te dni zboruje v Berlinu Mednarodni urad ,a> čigar sej se udeležujejo zastopniki skoraj vseh držav. Na pozdravnem večeru je govoru tudi nemški zunanji minister dr. Stre-semann, ki je dejal med drugim: »Vse debele in narodi trpe še vedno pod raznimi na-
Svet ovna’	S. Seb°j Prevrat:
»a klanje ii vojaške v"^eerJe“a Prevec okret in prerod duhovSfe	J-
naj bi bila svetovna gospodarsko konferenca izraz iskanja gospodarske ureditve, potem je iskanje socijalnega miru njeno najpotrebnejše dopolnilo. Da bo Nemčija hodila vedno po poti, ki_ vodi do socijalnega miru, ja več kot gotovo, posebno z ozirom na njeno samosvoje stališče industrijske države, ki brezpogojno zahteva ohranitev notranjega miru. i^V.uavanjc delovnih pogojev vseh narodoy v* “Miovo gospodarsko ureditev bo podpirala t r ^ P° vseJ SV°P m°či> zlasti kot eks-
1	urina industrijska država.
., Zato so težnje Mednarodnega urada dela identične s stremljenji nemške zunanje politike. Bistvo teh skupnih teženj tvorijo sporazum, skupno medsebojno delovanje in bor-«>a za miren razvoj vseh narodov. Nemška zunanja .politika sledi tem ciljem že leta dolgo, "ikar ne smatrajte prekipevajoče prisrčnosti, katero so se milijoni Nemcev pred tedni Poklonili častitljivi osebi nemškega državnega predsednika, kot počaščenje bivšega feldmar-“a<a in kot bojno navdušenje, temveč glejte °a predsednika Hindenburga kot na najino sliko onega razvoja človeške osebnosti, je našla v sebi potom vzgoje, tradicije in "Otranje ureditve mir med preteklostjo in se-ajnostjo. On je poosebljenec lelja celotnega
nemškega naroda po mirnem sporazumu vseh narodov in po nastanku novega napredujočega sveta, ki' naj vzraste iz razvalin preteklosti.«
Berlinskega zborovanja se udeležuje tudi ravnatelj Mednarodnega urada dela v Ženevi Albert T h o m a s , ki se je v nekem razgovoru glede izravnave sccijalnih nasprotij izrazi! sledeče:
»Da ima naš upravni svet letošnje zasedanje ravno v Berlinu, ni zgolj slučaj, nego je to dokaz izredno dobrih cdnošajev, ki so se posebno v zadnjem času razvili med Nemčijo in Mednarodnim uradom dela. Danes lahko odkrito povem, da se je končal vsak moj obisk v Nemčiji tekom zadnjih sedmih let z majhnim razočaranjem. Letos se mi tega ni treba bati.
Na zasedanju bodo imeli nemški delegati več ko dovolj prilike izkazati se s svojim izredno obširnim znanjem in zmožnostjo v službi stremljenj, ki naj izpopolnijo Mednarodni urad dela domačinov v kolonijah. To vprašanje se mora te dni načelno rešiti. Nemčija j.- že radi svojih starih izkušenj na tem polju poklicana, da sodeluje pri odločitvi. Če bo šlo za ugotovitev načina dela domačinov, bo prevzela Nemčija mogoče prvič po dolgem Času, nalogo nadstrankarskega razsodnika v mednarodnih vprašanjih.
Preko tozadevnih podrobnih vprašanj, kateri1' značilnosti pa ne smemo prezreti, se posvečamo visokemu cilju: borbi za socijalen deloven mir. Mi smo na pravi poti, da ta cilj dosežemo. Seveda obstojajo še vedno obojestranska nesporazumljeenja. Tako delodajalci ko delojemalci se boje, da bodo morali odnehati vsled izravnave svojih nasprotstev, kar hočemo mi doseči, od marsikatere svoje zahteve. Mi smo prepričani, da je ta strah nepotreben. Duh pravičnosti in koristnega socijalnega napredka bo gotovo zmagal v obeh taborih.
Ves svet hrepeni po socijalni izravnavi. iZa-kaj ta še ni dosežena? V prvi vrsti vsled tega, ker v večini držav ni mogoče pripraviti delodajalcev in delojemalcev do skupnih pogajanj. Pri nas v Ženevi so take stvari lahko dosegljive in niso redki slučaji, da ' sta se sporni stranki v Ženevi lahko sporazumeli, d očim tega doma nista mogli doseči.
Ena najvažnejših nalog naše generacije je gotovo ustvaritev delovnega miru. Svet je prežet demokratske ideje, vendar je demokracija mogoča le, če izhaja iz pravega človekoljubja. Predpogoj vsakega človekoljubja pa je poštena socijalna izravnava. Da pri tem sodelujejo, je predvsem velika naloga strokovnih organizacij. Te igrajo v raznih deželah zelo različno vlogo. V Nemčiji, katere zelo aktivna socijalna politika je izredno uvaževa-nja vredna, moremo ugotoviti razveseljivo dejstvo, da delujejo pogosto roko v roki z državo. Tudi v Franciji imajo velik vpliv na razna ministrstva. Sicer se pripeti tudi, da se napravi tuintam korak nazaj, vendar sem vedno bolj prepričan, da se bližamo v Nemčiji, ki se nahaja trenutno v dobi krepkega napredka, končno vendarle socijalni izrav-
Gospodarstvo.
BORZE, dne 14. oktobra 1927.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.525—13.555	(13.54),
Curih 1094-1097, (1095.5), Dunaj 8-8.03, (8.015), London 276.30—277.10 (276.70), Pariz 222.5—224.5 (223.5), Praga 168—168.80 (168.40).
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.72, London | 25.2575, Newyork 518.50, Pariz 20.36, Milan j 28.345, Praga 15.365, Budimpešta 90.65, Bu-j karešta 3.24, Dunaj 73.175.
Efekti.
Ljubljana. Celjska posojilnica 164 — 0, Ljubljanska kreditna banka 138—0, Praštedi-ona 850—0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 460—4), Strojne tovarne in livarne
0—80, Vevče 135—0, Ruše 260—270, Stavbna 56—0, šešir 104—0.
Blagovna tržišča. Ljubljanska blagovna borza. Les: Tendenca neizpremenjena. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in to 1 vagon tramov, merkaniilnih, 4'4, 5/6, 6/8, 7/9, od 4 do 10 ‘m, fco vagon nakladalna postaja po 250, 1 vag. tramov, mer-kantilnih, 7/9, 12, 13 in 14 m, za takojšnjo odpremo, fco vagon meja po 340; 2 vagona desk, smreka, jelka, ostrorobih, lahkokonič-nih, 12 mm, monte fco vagon nakladalna postaja po 560 in 1 vagon desk, 24 in 48 mm, monte, fco vagon nakladalna postaja po 450. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključenih je bilo 3 in pol vagona pšenice.
Kratke vesti.
Argenitinija je naročila v Italiji tri podmornice.
Prva rumunska tovarna aeroplanov je pričela delovati v Braiovu. Tovarna je ustanovljena z rumunskim in francoskim kapitalom.
Škof Vanzetti, brat justificiranega anarhista, je prepovedal sestri, da da čitati zaduš-nice za svojim bratom in prepovedal, da se pepel pokojnika pokoplje na cerkvenem pokopališču.
Nemci so spustili v morje dva nova torpedna lovca, ki sta dobila ime po lovcih, ki so bili potopljeni v boju z Angleži.
Litavska vlada je odredila, kot poročajo iz Varšave, tajno mobilizacijo letnikov 1901 — 1904.
Vse sekcije tretje internacionale v inozemstvu so protestirale proti sklepu, s katerim je bil Trockij izključen iz izvršilnega komiteja.
Poljska je dobila od Zedinjenih držav posojilo v višini 62 milijonov dolarjev, ki se bo obrestovalo po 7 odstotkov in bo amortizirano v 20 letih. Emisijski kurz posojila je določen z 92.	|
Prosveta.
Kubelikov koncert. Letošnja koncertna sezona se je začela v znamenju razprodane dvorane hotela Union. Tenorist Šimenc je pel nabito poln* dvorani svoje na efekt pre-računjene točke, sinoči pa je slavni češki vi-jolinski virtuos Jan Kubelik praviako pred nabito polno dvorano absolviral svoj koncert, čigar vzpored ni prinesel razkritij, nobenih glasbenih novosti, deloma le stvari, ki smo jih izpod loka drugih vijolinskih koncertantov že ponovno poslušaii. Kubelik je mojster tehnike, obvlada jo z neverjetno lahkoto, igraje premosti vse težave, kar poslušalca res zadivi. Težko pa bi bilo reči, da njegova igra pgreje in reže v srce. Virtuoz se je nam predstavil tudi kot komponist s svojim vijolinskim koncertom v B-duru, s skladbo, ki nima vrednot sodobnega glasbenega časa. Publika je mojstra tehnike živahno aklamirala in zahtevala dodatke, navdu-ešno aplavdirala in hvalila. Vendar sem prepričan, da je bo na koncertih, ki prineso tekom sezone novosti mnogo manj, kajti slavno ime, glorijola okoli njega je Ljubljani — vse. In pa Svengali ji je — idol. — Ko nastopi v tujini priznani naš skladatelj Slavko Osterc s svojim koncertom, takrat bo v dvorani vel veter . . .	—c.
Nedelja v Narodnem gledališču. Popoldne ob 15. uri se poje efektna opereta »Orlov« kot izven predstava po znižanih ljudskih cenah. Zvečer pa se ponovi v drami 'Shakes-pearjeva komedija »Trmoglavka«.
Prokopijev: »Ljubezen k trem oranžam« je naslov enemu najnovejših opernih del, ki pride koncem prihodnjega tedna tudi v ljubljanski operi kot prva letošnja operna pre-mijera na vrsto. To delo je v vsakem pogledu" velepomembno in morda tudi odločilno za nadaljni razvoj operne literature. Njegove dosedanje vprizoritve so pomenile največji dogodek v življenju dotičnega gledališča. Delo samo je bilo vprizorjeno prvič leta 1923. v Cikagi, za tem le še v Moskvi, Frankfurtu in Berlinu. V letošnji sezoni pa pripravlja to delo tudi Pariz. Z ozirom na to bode tudi za^ našo opero velepomemben dan, ko se vrši ipremijera tega dela. O vsebini in zasedbi prihodnjič kaj več.
»Zbori« — glasilo Ljubljanske žnpe Jugo-slovenske Pevske Zveze. Na zadnji odborovi seji Ljubljanske Zupe J. P. Z. je bilo sklenjeno, da postanejo »Zbori«; glasilo Ljubljanske župe J. P. Z., kjer bodo objavljeni vsi važni sklepi in navodila, vsled česar odpadejo v bodoče vse okrožnice in obvestila na včlanjene pevske zbore.
»GRUDA.«
Izšla je letošnja 9. številka »Grude«. Vsebina je sledeča: Tone Gaspari: Invalid Klemen. — Manca Romanova: Na Gorenjskem je luštno. — F. Šifrar: K našemu kullurne-mu-.prosvetnemu programu. — Miloš Sti.bler: Razmišljanje o državni hipotekarni banki in drugo. — Mladin: O »pokvarjeni gospodi«.
— Organizacijski vestnik. — Razno.
»NAŠE GORICE.«
•	I^51? ie °A Stevilka »Naših Goric«. Vsebina je sledeča. O konserviranjir namiznega grozd-ja. — Določevanje sladkorja in kisline v grozdnem soku pred trgatvijo na vinarski in sadjarski soli v Mariboru 1. 1921 in 1927.
— Ali naj mošt hladimo? — Gnojenje sadnega drevja. — Več in boljše hrane vinski
J —l • Z1'°k tet osuje slabe vinske letine. — Podnebje Slovenije in kultura hmelja -Praktična navodila glede carinskih in drugih formalnosti pri izvozu robe. — Društvene vesti. — Drobiž. — Kmetijsko šolstvo.
— Vprašanja in odgovori. — Književnost. — (Meteorološka opazovanja. — Kotiček uredništva in upravništva. — Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. (Nadaljeva-i»je.)
Književnost.
LA SITUATION DE LA MINORITE YOUGO-
SLAVE EN ITALIE.
20SdinaTjev al tami' Ljubljana 1927' ~ Ceaa
ev^a^'šinski Institut« v Ljubljani je izdal
i-p im„T0 publikacijo »Položaj jugoslovan-:e„'25,ne v Italiji«. Pisana v francoščini
nHi -ena vseniu izobraženemu svetu, da "'L ™'1'1' resnico o strašnem duševnem in insedetS pje“ju Slovencev in Hrvatov v ne donnšlOZef iu' Avt01'’ di8ar neprištranost vfhnMn	mkakega dvoma, dokazuje v ži-
ioL-1 Prepričevalni besedi, kako je Italija
l	vse svečano dane obljube o pravi-
can, iu jih je dala svojim jugoslovanskim podložnikom, in kako upravičene in utemeljene so pritožbe in obtožbe italijanskega režima od strani naše manjšine. Po vrsti navaja naša publikacija slovesne izjave reprezentantov Italije, odpravo deželne in občinske avtonomije, boj proti maternemu jeziku slovenskih galskih podložnikov v šoli, cerkvi, na so-
i	n,.;? T uPravi> poitalijančevanje slovan-skih priimkov m imen. Dalje teptanje volilne svobode in političnih pravic, ukinjenje društvenega življenja, preganjanje naše knjige in časopisja; končno strahote terorja in na-Pi -u’ ,a ac*ie in deportacije, požige sloven-skih domov, dogodke v Krnici, Bonovo afero in italijansko divjanje radi krnskega spome-r.'ka. Dodan je spisek nasilstev nad ubogo naso rajo pod italijanskim jarmom z navedbo škode, ki znaša milijone in milijone lir. Knjižic1 so dodane tri karte: prva — »Julijska Benečija« — kaže narodnostno stanje in novo upravno razdelitev Slovenskega Primorja in Istre; druga — »Pokopališče jugoslovanskega šolstva v Italiji« — priča o poitalijančenju 531 naših šol; tretja — »Volilna geometrija v Tržaški provinci« — kaže, kako naj se prepreči pri eventualnih bodočih volitvah v rimski parlament izvolitev slovenskih poslancev. — Vsak slovenski izobraženec, ki je vtšč francoščini, naj nemudoma seže po tej knjigi, ki mu pokaže v pravi luči divjanje tisočletne italijanske kulture. Knjiga je naprodaj v vseh knjigarnah.
Šport.
OLIMPIJSKI DAN V LJUBLJANI.
18. oktobra 1927.
Kakor se je že ponovno sporočilo, se vrši la dan po vsej državi olimpijski dan, ki ima namen, da zainteresira široko javnost za olimpijsko idejo, ki pomenja višek plemenitega športnega tekmovanja vseh narodov sveta in ki se je ohranila iz dobe starih Grkov. N;ircd, ki bi izostal od olimpijskih iger, bi samega sebe diskvalificiral. Zato ni čuda, da n. stopa vsake 4 leta 45 narodov v medse-bejntm tekmovanju. V naši državi imamo mn.}' dobrega športnega materijala, ali vsled pomanjkanja sredstev ni mogoče uvest; enotnega in smotrenega treninga, vsled česar s.' ne moremo povspeti hitro naprej, ruli smo zaostali, ker je pri nas šele državna samostojnost dala vzpodbudo za nastope na_olimpijskih igrah, vsled česar ni bilo mogočo v teh kratkih letih nadomestiti tega, kar goje ostali narodi že dolga desetletja ob bogatem podpiranju mecenov in države.
Manifestacije za olimpijsko idejo se bodo vršile pa vsej državi v nedeljo, osobito se pa pripravljata Zagreb in Ljubljana, da priredita kar najuspelejše nastope. V Zagrebu nastopijo vsi športni klubi, nosili bodo Kraljev pokal, ostale pokale in druge siportne trofeje, v sprevodu bodo 3 godbe in vse športne panoge. Po pripravah sodeč bo to največja manifestacija, kar jih je videl Zagreb.
V	Ljubljani ne bomo mnogo zaostajali. V sprevodu samem nastopijo vsi športni klubi razdeljeni po panogah, katere goje, deloma v dresih in s športnim orodjem, deloma v ci-vilu, Nogometnih društev nastopi v dresih o/AA ^en‘s igračev okoli 100, smučarjev okrog oOO, motociklistov nad 50 in automobilistov nad 40. Zanimivost letošnjega manifestacij-skega obhoda bo nastop skautov in gozdovnikov. Poseben značaj bo dajalo prireditvi sodelovanje naše vojske, ki se udeleži sprevoda v skupini smučarjev s posebno četo smučarjev in v skupini kolesarjev s posebnim oddelkom^ kolesarjev. V sprevodu bodo tri godbe. Dolžnost vseh športnikov je, da se udeleže skupnega manifestacijskega obhoda ter propagirajo na ta način s skuDnim nasto-! pom olimpijsko in športno idejo. Pred mani-fcstacijskim obhodom, ki počne ob 11 uri z Velesejmskega prostora, se vrši kolesarska dirka s ciljem na Aleksandrovi cesti, v popoldanskem času pa na prostoru Ilirije hazena, lahkoatletske in nogometne prireditve. V nogometni tekmi nastopita obe moštvi v kompletnih najmočnejših postavah obeh stn-rih ljubljanskih rivalov Ilirije in Primorja, /.večer se vrši prosta zabava v restavracijskih prostorih Zvezde.
Pozivamo ponovno vse športnike, da delaio vneto propagando za vse nedeljsko prireditve, predvsem pa, da se udeleže sami spre-voda ' oni skupini, ki jim najbolj odgovarja.
Naj ne bo športnika, ki bi ta dan stal v skupini gledalcev, vsak športnik mora v sprevod !!	1
JUTRIŠNJE ŠPORTNE PRIREDITVE V LJUBLJANI.
Glavna prireditev nogometne tekme Ilirija : Primorje.
Razpored jutrišnjih športnih prireditev za Olmipij&k1 sklad je sledeči:
Ob 8. uri kolesarska dirka Ljubljana-' lhnika—Ljubljana; start in cilj na Aleksandrovi cesti, cilj okrog 10. ure.
Popoldne na športnem prostoru SK Ilirije:
Ob 13.30 bazenska tekma Ilirija : kombiniram team.
Ob ,14.30 prvenstvena nogometna tekma Hermes : Slavija.
Ob 16. nogometna tekma Ilirija : Primorje, v odmorih med posameznimi tekmami se la , "?koliko. popularnih lahkoatle-om'n težkoatletičnih tekem in sicer tek na t00 m štafeta 4 X 100 m, 1500 m, met kopja in vlečenje vrvi.
Zanimanje širše publike za ta pestri program bo brez dvoma veliko, osobito privlač-na bo tekma med nogometnima moštvoma Ilirije in Primorje, ki obeta ne samo dober,, temveč tudi skrajno napeto igro.
ILIRIJA : PRIMORJE.
Drugo srečanje nogometnih moštev v jesenski sezoni.
Na Olimpijski dan, v nedeljo 16. t .m, se Ilirija in Primorje drugič v jesenski sezoni srečata na nogometnem polju, to pot v tekmi za Olimpijski fond. Isti dan se vrše nogometne takme za Olimpijski fond širom cele države, pri nas tudi v Mariboru, Celju in
1	tuju. Ker prekine LNP z ozirom na namen prireditev vse zabrane in omejitve igranja, bo marsikateri klub mogel postaviti v nedeljo dosti močnejše moštvo kot razpolaga z njim za prvenstvene tekme.
Posebno velja to za ASK Primorje, ki bo moglo — ojačeno z Buljevičem, Zemljakom, Slamičem in Jančigajem. — nastopiti proti Iliriji z mnogo boljšimi izgledi 'kot nedavno v prvenstveni tekmi in ki bo brez dvoma tudi napelo vse sile, da se Iliriji revanžira za zadnji rezultat ter jo premaga. Tekma, ki se vrši ob 15.30 na prostoru SK Ilirije, bo privedla na prostor pač rekordno število publike, ker obeta ne samo dobro, temveč tudi skrajno napeto igro.
ivot predigra se vrši ob 14. uri hazoaska tekma med Ilirijo in kombiniranim ljubljanskim teamom ter razne lahkoatletske in tei-koatletske tekme.
Japonski šport. Klasični japonski športi; rokoborba (smo), borenje in jiudo so se šele zadnja .leta zopet splošno uveljavili in 60 sedaj poučuje v šolah kot obvezen predmet. Razun tega pa se je na Japonskem razširil tudi modemi šport. Od švedske gimnastike pa do najmodernejših športnih iger gojijo Japonci vse panoge športa, in velike basp-ball-tekme, ki so jih Japonci prevzeli od Amerikancev, obišče čeato 10.000 ljudi.
lija Erenburg:	59
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
Ubogi Kastor iz Čerkeske ulice! Prišel je tako daleč, da ni več ločil kart. V svoji naivnosti je mislil, da bo s svojo zgovornostjo kar presunil te muzejsko zakrknjene podbradke. Mogoče 'bo pa vendarle dal?... Če me ni takoj pognal po stopnicah, je to le dober simptom. Lahko bi me bil nabil. Mogoče bo pa vendarle dal? In bo Halibjev le šel v Gaverni, kjer se bo napil ko'krava, pozabil vse na svetu, jutri pa ... Jutri bo pa že kaj prinesla sreča!
Jasno je, da so sentimentalne misli prav malo zadrževale gospoda Rajmonda Neya pred tem, da bi takoj pognal Halibjeva po stopnicah prav tako, kakor je bil pognal ubogo Margot. Mogoče pa sočutje! Bodite pametni! Ali mogoče sočutje nosi procente? O, gospod Ney je bil daleč od takih neumnosti. Vedel je pa samo to, da je lahko vreči človeka skozi vrata, težko ga je pa izkoristiti. Ce se že rjavičašto pero lahke porabi v gospodarstvu, se bo lem bolj donosno lahko porabil umen človek. Halibjev je zdaj v škripcih, zato bo gotovo na vse soglasen, gospod Rajmond Xey pa že zdavnaj rabi ruskega detektiva. Toga lahko najme napol za-
stonj, talentov ima pa ta človek dovolj. Kako spretno je prekanil samega ravnatelja detektivskega zavoda in kako pretkano mu je podtaknil najboljše odzive! Ta tip je pravzaprav precej vreden! Prav lahko ga vzame kot pomočnika Gastonu.
—	Vlada naj vam da pomoč ali pa celo Društvo narodov, vrag vas vzemi! Jaz sem pa sam berač in hodim v strganih čevljih. Tisoč frankov! Ali se vi sploh zavedate, kaj je to? To je petnajst parov čevljev-! Vi ste me pa že itak ožulili za štiristo frankov, ne vštevši večerje. Nič vam ne cfam, niti enega sou ne! Ker pa nisem izrodek, ampak dostojen človek, ali slišite: dostojen človek — vas ne mečem na cesto, kakor bi to storil vsak drug na mojem mestu. Vaš položaj mi je znan, zato vam predlagam mesto v svoji pisarni, čeprav nič ne poznate detektivskega posla. Naj bo! Imam nekaj zadev med vašimi rojaki. Sledili boste Ruse radi Rusov. To bo vaša nacijonalna zadeva! Preizkušeni detektivi dobivajo pri meni tristo frankov na mesec, vam pa dam takoj od začetka po dvesto. Ali slišite? Saj sem še prevelikb-dušen z vami, vrag vas poberi! Od same velikodušnosti bom prišel še na boben. Samo nebene hvaležnosti ne, sem že tako ves razburjen!
Halibjev se pa niti spomnil ni na kako
hvaležnost napram gospodu Rajmondu Ney-u. Dvesto piškavih frankov! Saj je on dal več dekletu iz bara Gaverni za eno samo noč! Me, to ne bo šlo, boljše bo, če koga ubije. Halibjev pa že ni ustvarjen za tako žalostno životarenje.
Halibjev je vstal. To ni bil več ubogi kvartopirski slepar, ki so ga zasačili na nepoštenosti. To je bila soha, marmorna soha, ki je izražala ponos, še na komolce se je oprl ob mizo, kakor na marmorno kolono. Spominjal je na portret carja Nikolaja I., ki je visel v dvorani klasične gimnazije, kjer se je Halibjev vzgajal. Iz ust so mu pa žuborele visoke besede, polne sarkazma:
•— Zmotili ste se, cenjeni gospod, in sicer silno zmotili. Mislili ste, da imate pred seboj apaša ali pa branjevca. Pred vami stoji ded-n plemič, čigar ded je bil ob času Domovinske vojne komandant Lille-a. Vi bi morali biti ponosno na to, da z vami sploh govorim! Še vedno je beraški aristokrat višji, ko pa napihnjeni hlapčon. Zapomnite si, gospod, da bivši plemski maršal, telesni gardist in častni vitez Nikifor Halibjev ne more biti detektiv! Cast mi je oddati vam poklon.
Presenečeni podbradki se od osuplosti niso niti zganili. Metamorfoza nesrečnega prosilca v oholega dvornega gardista je bila tako neobičajna, da se je gospod Ney še dolgo po
•odhodu Halibjeva ni mogel zavedati. Samo ogledal se je ves zmeden in ko je videl, da je blagajna še vedno na svojem mestu, je zamišljene zamrmral:
—Da, la človek ima prihodnjost. Mogoče bi mu pa vendarle veljalo dati Gabrijelo. Ne, ni mogoče! Jaz rabim družabnika z denarjem. Jaz sem berač, vrag poberi, berač! Ves kapital imam v obratu!
Ko je Halibjev stopal z neodvisnim, veličastnim obrazom iz kabineta gospoda Ney-at se je znašel v labirintu pisarne. Tam ni bilo nikogar. Vsi detektivi, stari in mladi, so bili mobilizirani, da najdejo briljant to s0 skakali po mestu. Samo Jeanne je sedela v nekem kotičku. Ko jo je Halibjev zagle^ si je ne glede na vse pretrese koketno P0^ pravil lase in se je nasmehnil. Izgubljati nl' ma ničesar, tukaj je takointako zadnjič- i® je pristopil k dekletu:
—	Čarovnica, nazadnje se vam moram razodeti. Vaše oči so me pripravile ob d*' ševni mir. Jaz sem — severni medved 111 ljubim — južno temperaturo. Slepica ni vrf meja nevesta. Od danes naprej sem svoboden ko ptič. Vi ste tudi svobodni ko pt>ca’ Skratka, pridite zvečer k meni v gosti. N8' pravila bova takerekeč cigansko tabori® Jaz sem cigan baron« ...
(Dalje prikodfijič.)
za popravilo vseh sistemov pisalnih, računskih, razmnoževalnih, kopirnih strojev (er blagajen. Ir Popravila se izvršujejo nojvestneje in po konku-renčni ceni.
pa i/l.
TELEFON 2<*SO.
11 GUMI UH 10.
v Ljubljani
naznanja, da je začela 10. oktobra 1927 poslovati njena
podružnica v Kranju
poleg hotela »Stara pošta",
ki izvršuje vse vrste bančnih poslov naj kulantnej e.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo.	Telefon štev. 2389.
Tehnltno in higijeniino naimodarneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. nadstr.
Najboljša v materijalu in v konstrukciji soi
Josip Petelinca
šivalni stroji in kolesa
Gritzner, Adler, in Phdnix.
>	Majlepie	opreme, pouk v vezenju
\	brezplačen.
Niške cene tudi na obročna plačila.
wlffisPP MM I iitkAinu« vodiblisuPre§er-LJUPSian&novefla spomenika.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo 50 par. Za debelo pa Via 1.	•
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in ene do dveh sob išče mirna stranka v bližini Kri-ževniške cerkve ozir. Tržaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Stanovanje«.
VELOUR IN PLIŠ
i damske plašče, velika izbira — nizke cene
Miklauc ,Pri Škofu' Ljubljana, Lingarjeva ul.
W E C K
ittie In aparati ukuliovanje io _ najeenej&i, ker bo najboljši. Znatno Hu»m mm. Ugodni pogojit Tovarni&k« zaloga:
Krekov tof 10 pri tvrdki Fruktu«, Ljubljana.
- - Sirite - -.Narodni Dnevnik*
Pouk ali konverzacija
v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini daje izobražena nemška dama. Naslove prosi na upravo »Nar. dnevnika« pod »Individualni pouk<.
Premog - Čebin
\Vollova l/II. - Telef. 2056
»Segetan«
najboljSe sredstvo za ženje semen. % % ra*tp-pine zadostuje za z&va^)' vanje proti sneti in bujnih bolezni. Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarje?* ulica 6.
Novi jezikovni tečaji:
angleščina, španščina. — Prof. dr. Pavel Brežnik-
Pojasnila:	sluga gimns-
zije Vrtača.
SUKNO-DOUBL KAMGARN
za moške obleke, velika izbira — nizke cene
R. Miklauc ,Pri Škofu‘
Ljubljana, Lingarjeva ul
e*aie*3ie^ie*c>i6tt9
6*9ie*3je*c>
s
MESTNA HRANILNICA UUBMMKR
Ustanovljena leta 1889. Telefon St. 2016.
(GRAOSKA ŠTEDIONICA)
Polt. iek 10.533. Ustanovljena leta 1889.
Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev
LJUBLJANA, Prešernoua ulica
Stanje vloženega denarja nad lOOO milijonov kron
i]
sprelema vioge na hranilne knjižice kakor tudi na tek. račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. -- Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpoveds v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekoiega računa, je vetje kot kjerkoli drugod, ker jam« zanje poleg lastnega hranilniinega premoženja Se mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davino	Vprav	radi
tega nalagajo pri njej sodižia denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in obilne obtinski denar.
NaSi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke najvei v naSi hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
6^l6^iG*9l6*9l6*9l(?tf9l6*9l6tf9le*a!Gtfaie*0I(5*9l6lK>
luiajatelj: AI*k»»*J*r 5Ul**nik»r. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tUkarno »Merkur« odgovoren: Amlrej 8er*r. V*i ▼ Ljuhljaai.