Posamezna številka stane 75 para
Naročnina listu: Celo leto 60 din., pol leta 30 din, četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem iaseriranju primeren popust. Upravništvo •prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban št 113.
PoSinina plačana v gožovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
14 i. štev.	Maribor, dne 1Ü. decembra 192H.	Imetnik XV.
Na agitacijo za naše časopise.
Proč s protiverskimi listil
Dober časopis je dandanes potreben v vsaki hiši. Dober pa je za katoličana le katoliški list, ki zagovarja cerkev in vero. Vsak list, ki napada cerkev in vero, ki zaničuje verske resnice in smeši vse, kar je katoličanu svetega, list ki hvali in poveličuje druge vere, na primer protestantsko ali pravoslavno vero, ni dober list in takega lista dober katoličan ne sme naročiti. Protiverski listi so v Sloveniji: «Tabor« in «Socialist« v Mariboru; «Nova Doba« v Celju; v Ljubljani pa: «Slovenski Narod«, «Jutro«, «Domovina«, Nova Pravda«, «Jutranje Novosti«, «Borba« «Kmetijski list« in cela vrsta drugih časopisov, posebno vsi listi socialdemokratske stranke. Cerkev izrecno prepoveduje protiverske liste. Belgijski škofje so celo izobčili iz katoliške cerkve vse liste katoličane, ki podpirajo, naročajo in čitajo protiverski tisk, ker taki listi ljudstvu oropajo vero in pokvarijo odrast-ie in mladino. Zato pa tudi vsem Slovencem kličemo ob Novem letu: Proč s protiverskimi listi iz Vaših hiš! Ne kupujte in ne naročajte jih! Bes žalostno je, ako večkrat celo verni slovenski inteligenti naročajo brezverske časopise ali pa jih kupujejo po trafikah in postajah ter s tem ljudstvu dajejo slab vzgled in ga pohujšujejo. Ta slaba navada mora izginiti! Ne vinarja več za brezverske liste!
Naročajte samo krščanske liste.
Naša dolžnost pa je, da na vso moč podpiramo dobre časopise s tem, da jih naročamo, kupujemo in širimo. Naš klic ob Novem lc!u mora biti: V vsako slovensko hišo dober krščanski časopis! Dobri, krščanski listi med Slovenci so v Mariboru: «Slovenski Gospodar«, «Straža« in «Glasnik presv. Srca Jezusovega«, v Ljubljani pa: «Slovenec«, «Domoljub«, «Bogoljub«, «Cvetje« in drugi.
Novo leto je pred durmi. Prišel je čas, ko je treba obnoviti naročnino na časopise. Nujno prosimo vse dosedanje naročnike, da pridno porabijo položnice, ki so jih že dobili ter, če le mogoče, še pred Novim letom pošljejo naročnino za «Slov. Gospodarja«, za «Stražo« in za «Glasnik presv. Srca Jezusovega«.
«Slov. Gospodar stane: celoletno ... 32 dinarjev.
polletno ... 10 dinarjev, četrtletno . .	8	dinarjev.
«Straža« stane: celoletno................80 dinarjev.
polletno ..... 40 dinarjev, četrtletno .... 20 dinarjev, mesečno................8 dinarjev.
«Glasnik presv. Srca Jezusovega« stane celoletno 7 dinarjev.
Širimo svoje listel
Ni pa zadosti, da gorej navedene liste sami naročamo' in plačamo. Treba je tudi, da te liste širimo med ljudstvom. To je zares apostolsko delo! Zato pa, dragi somišljeniki! Na delo, na vztrajno agitacijo za naše liste, da bodo naši listi v vsaki krščanski hiši. Storite kakor dozdaj tudi letos svojo sveto dolžnost! Napravite si v vsaki župniji agitacijski odbor za časopise. Ta naj določi za vsako vas ali vsako občino posebne agitatorje, ki gredo od hiše do hiše in zbirajo naročnike za naše liste.
Pri agitaciji za naše liste so se dosedaj vsako leto odlikovali, naši župani in zaupniki, posebno gibčni in delavni pa so bili naši mladeniči in naša dekleta, ki so agitirala od osebe do osebe. In na našo vrlo mladino slavimo tudi letos svoje posebno zaupanje, da se bo zavzela za dobro stvar ter opravila truda polno delo agitacije. Mladeniči in dekleia na plan! Na delo za naše liste! Razvije naj se prava tekma med Vami, kdo bo pridobil za naše liste več novih niaročnikov.
Kdaj naj se začne agitirati?
Agitirati treba za naše liste vedno ob vsaki priliki. Posebno pa se določi za Štajersko za agitacijo čas od Božiča do Svetih Treh Kraljev. V teh dneh mora biti agitacija živahna in žilava od osebe do osebe. Nabrane nove in stare naročnike naj nam pošljejo cenjeni agitatorji takoj, da naročniki pravočasno dobijo liste. — Agitatorje in agitatorske odbore prosimo, da nam takoj pišejo po potrebne položnice za odpošiljanje denarja. Poštne, in morebitne druge stroške naj si odštejejo od nabrane naročnine. Najboljše jo, da se denar pošlje obenem z imeni naročnikov, ker so potem pomote in zamude izključene in delo v upravništvu je silno olajšano. Kdor pa ne bi imel položnice, pa se lahko posluži tudi poštne nakaznice.
Česa ne smete pozabiti?
Kdor nam pošlje naročnino, naj na položnico ali nakaznico napiše natančen naslov in pošlo ter še dostavi, če je
«star ali «nov« naročnik.
«Stari« naročniki so tisti, ki so list že dozdaj imeli in ga še dobivajo, «novi« naročniki pa so tisti, ki lista zdaj ne dobivajo. Tudi agitatorji morajo natančno napisati, ali je naročnik, za katerega pošljejo denar, «star« ali «nov«. S tem nam prihranijo veliko truda in težav.
Posebnih nabiralnih pol
za agitatorje ne bomo razpošiljali. Agitatorji naj vzamejo navadno polo papirja in naj na njo napišejo nabrane naročnike. Stroške za papir si naj odračunijo.
lov, samo demokrat Savčič, ki je član upravnega sveta Srbskega brodarskega društva, je podpiral ministra, ki noče odnehati ter je celo zadevo predložil radikalnem» klubu v rešitev.
Jugoslavia in Japonska. Med našo kraljevino in Japonsko je bil te dni sklenjen sporazum o prijateljskih trgovskih in pomorskih odnošajih. Pogodbo je podpisat za nas naš poslanik na Dunaju, Tihomir Popovič, za Japonsko pa Honda, poslanik v Berlinu. Pogodba pride v kratkem času pred naš in japonski parlament, nakar bodo obe državi obnovili diplomatske stike.
S tem smo svojim prijtelajem dali potrebna navodila za agitacijo. Zdaj jih pa nujno prosimo, da agitacijo dobro pripravijo, da jo živahno razvijejo in da od Božiča do Sv. Treh Kraljev preplavijo vse naše občine in vasi z agilnimi, vztrajnimi in požrtvovalnimi agitatorji in agitatoricami. Vsi pa, ki bodo delali za razširjenje naših listov, naj imajo pred očmi, da bodo prihodnje leto zopet občinske in mogoče tudi oblastne in srezke volitve. Najboljša priprava za volitve pa je močno razrišjeno časopisje.
Osrednji agitacijski odbor za časopise , v Mariboru.
Politični položaj.
Vlada in Džemijet. Džemi j el je zagrozil, da bo nehal podpirati vlado in da radikalci vidijo, kako bo potem, sta v finančnem odboru enkrat oba džemijetska poslanca glasovala proti. Vlada je bila brez kvoruma in takoj so se zopet začela pogajanja med ministri in džemijetovci. Džemijet je pred vsem zahteval ureditev šerifskih sodišč, zakon o vakufu (cerkvena imovina itd.) in 30 milijonov dinarjev za odkup zemlje. Zahtevalo se je tudi zasledovanje in kaznovanje krivcev nasilja in • pokolja v kosovski Mitroviči ob volitvah, pa vse to ni tako nujno, prvo in glavno je denar. Kot zadnji rok so postavili Turki včerajšnji dan in vlada je bila prisiljena, da si Džemijet zopet kupi ter sebi tako podaljša življenje.
Proračun ministrstva za narodno zdravje je bil v pondeljek y skupščini sprejet. Mnogo govornikov opozicije je razkladalo in dokazovalo, kako malo in slabo se gospodari in dela na tem polju. Poslanec Vesenjak je govoril o sedanjem stanju inventarja po različnih bolnišnicah v Sloveniji in je ugotovil, da so bile za časa prevrata bolnice v Sloveniji tako dobro opremljene z vsemi potrebščinami, danes pa že primankuje ponekod najpotrebnejšega perila. Zato govornik sedanje uprave ne more odobravati. Dalje zahteva, da se v večji meri podpirajo zasebne bolnice, katerim naj se pusti popolna svoboda, Povdarja velik pomen bolnice in hiralnice v Ptuju kot obmejnega zavoda, ki ga je treba razširiti in izpopolniti, in če noče država dati potrebnega kredita, na j vrne vsaj oni fond, ki ga je v te svrhe zbral okrajni narodni, svet. — Poslanec Pušenjak povdar ja, da je proračun za narodno zdravje nezadosten in da je treba zlasti povečati kredite za pobijanje nalezljivih bolezni. Omenja, da so sredstva za vse bolnice v Sloveniji zelo skopo odmerjena in zahteva plačilo dolgov, v katere so zabredle bolniške uprave v Sloveniji v sled nemarnosti državne uprave, Za posebno potrebno smatra govornik ureditev velike umobolnice za Štajersko.. Ostri kritiki je podvrgel govornik tudi gospodarstvo'v državnih kopališčih. Poslanec Žebot zahteva zvišanje kreditov za narodno zdravstvo kakor oba predgovornika. Opisuje žalostno stanje bolnic v Sloveniji in na široko opisuje žalostne razmere v bolnici v Mariboru. Protestira proti ukinitvi finansiranja okrožnih zdravnikov v Sloveniji in zahteva večje število zdravnikov za deželo. — Vsi ostali govorniki opozicije se strinjajo z izvajanji poslancev SLS. Koncem debate izjavlja minister, da bo ugodil zahtevi poslanca Žebota in Pušenjaka, ih bo spre jel v proračun postavke za izplačevanje okrožnih zdravnikov v Sloveniji. Izjavlja turn, da pripravlja načrt, za oddajo državnih kopališč v zakup privatnikom.
Boj za brodarsko društvo. Srbsko brodarsko društvo in državni plovni park naj bi se združil v enotno brodarsko društvo. Po načrtu prometnega ministra bo pa to samo nadaljevanje srbskega brodarskega društva, ki je bilo doslej malo podjetje, s prilastitvijo državne imovine pa, bo postalo dejansko največje podjetje v držjivi. Jugoslovanski klub zahteva, da se akci je ne glase na ime, ampak na donosilca. S tem je državi dano, da ima na občnem zboru odločujoč vpliv. S tem ne bi bila ubita inicijativa, ker bo novo društvo akcijsko društvo, za ketero ne bodo veljala pravila državnega računovodstva in birokratske administracije. Tudi v drugih državah se pretvarjajo državna podjetja v delniške družbe, v katerih si država pridržuje vpliv ne samo na papirju, ampak tudi dejansko. S poslancem Jugoslovanskega kluba se je strinjalo tudi par radika-
Po svetu.
Pred razpustom italijanskega parlamenta. V pondeljek je Mussolini naznanil ministrskemu svetu, da ima od kralja odobreno zaključenje zasedanja italijanske poslanske zbornice in senata. Tozadevni dekret je bil takoj na to podpisan. Splošno se smatra, da se parlament sploh ne bo več sestal, ampak bo v prvih mescih prihodnjega leta razpuščen in potem razpisane nove volitve. Zaključek zasedanja je prišel popolnoma nepričakovano ter je javnost zelo osupnil.
Pasivnost italijanskega proračuna. Italijanski fin. minister dr. Stefani je na seji senata v ekspozeju o finančni situaciji izjavil, da je letošnji proračun pasiven za 3 milijarde lir. Za prihodnje leto bo proračun tako reduciran, da bode znašala pasiva samo 700 milijonov lir.
Po angelških volitvah. Mnogo se ugiblje, kako bo sestavljena nova angleška vlada. Ali bo koalicija de-lavsko-liberalna, ali koservalivno-liberalna ali pa kon-servativno-delavska? — Vsak od teh treh slučajev bi bil mogoč, a vendarle samo tedaj, če se konservativna in liberalna stranka razdelite. Konservativci bi lahko šli skupaj samo z enim delom liberalcev, dočim bi st: drugi del liberalcev z Lloyd Georgom vred podal v opozicijo. Delavska stranka tudi ne more skupaj ne s celo konservativno stranko in ne z vsemi liberalci. Z Lloyd Georgom se delavska stranka ne more vezati, ker hoče biti ta povsod prvi in ker so v liberalni stranki socialnem oziru še reakcijonarnejši elementi kot med konservativci. Lloyd George bo sploh težko prišel na površje, ker ima med samimi 'liberalci dovolj nasprotnikov. Na vsak način pa nobena angleška vlada ne more nazaj v socialno reakcijo. To je najdragocenejši, najpomembnejši, največji uspeh teh volitev, in kot take imajo tudi za ves svet najdalekosežnejši pomen. Kar se zunanje politike tiče, pa je rezultat volitev bolj nepo-Voljen, ker ni zmagala izrecno nobena orientacija. Zato se bo najbrž kolebanje v zunanjepolitičnih zadevah nadaljevalo. Ako gredo laburisti v vlado, se bo ves zunanjepolitični položaj močno pretresel; če ostanejo v opoziciji, se ne bo moglo ničesar odločilnega narediti proti njim, kajti opozicija je v Angliji v mnogih ozirih še močnejša od večine.
Znimivosti iz volitev na Angleškem. Šest članov sedanjega kabineta je pri volitvah propadlo. Povečalo se je število ženskih poslancev. Konservativni stranki pripadajo tri, dve liberalcem, delavski stranki pa tri ženski poslanci. Šefi strank so vsi izvoljeni, razen Hendersona, organizatorja delavske stranke in bivšega ministra v Lloyd Georgovem kabinetu; njegova dva sina, delavska kandidata pa sta izvoljena. Najbolj je iznenadi! padec vojnega ministra Bariowa. Njega je porazil kandidat delavske stranke Toole in sicer z 2731 glasovi večine. — Volitve so potekle popolnoma mirno. Po starih tradicijah se noč po volitvah v Londonu slavi, kakor pustni večer. Tudi letos se se vršile po vseh javnih lokalih veselice in plesi celo noč. Na ulicah so na mnogih krajih razpeli platno, na katerem so kino aparati beležili izide volitve v posameznih okrajih. Pred temi platni, so se shajale množice ljudi, željno pričakujoč rezultatov iz važnejših volilnih okrajev. Tudi brezžični telefon so vpregli v službo poročevalca in celo noč so megafoni in drugi aparati oznanjevali radovednežem rezultate iz vseh delov države. Volitve so do dobra izpraznile fonde strank, saj je znano, da so volitve na Angleškem najdražje, ker se potroši ogromno denarja za agitacijo, Meščanske stranke se čudijo, da so mogli delavci volitve izvesti tako vzorno, pa jih od vseh strani dolžijo, da so prejeli pomoč za volitve iz Rusije. Vladni časopisi govore o 8 milijonih frankih, katere bi baje delavska stranka dobila iz Rusije.
Nemei in agleške volitve. Nemški politični krogi mnogo razpravljajo o pravilni situaciji v Angliji, a za enkrat še ne pričakujejo, da bi izid novih angleških volitev vplival na angleško zunanjo politiko, ker stoje na stališču, da je Anglija seda j preveč zaposlena z raznimi notranjepolitičnimi vprašanji. Obžalujejo pa soglasno poraz Lloyd Georgeovih pristašev.
Pred volitvami v Grčiji. V Beograd je došel naš poslanik v Atenah Balugdžič, ki ve povedati, da v Grčiji v največji napetosti čakajo na volitve. Po njegovem pripovedovanju republikanci in Venizelisti, ki so se
sporazumeli glede skupnega volilnega nastopa, ne mislijo iznašati republike kot volilno geslo. Vidi se, da hoče ta beograjski diplomat na vsak način naslikati še neko trdno in povoljno stališče grške dinastije, pa zelo neroden je pri tem. Kaj so vendar volitve drugega kot odločitev glede vladavine. Najprej so hoteli napraviti še plebiscit in 'ker so ta namen opustili, se pač ne da misliti, da bi bile volitve brez volilnega gesla: republika. Zadnji čas so bili po Grčiji zopet krvavi spopadi med republikanci in monarhisti. Rumunski listi poročajo, da je grški kralj v nevarnosti pred atentati in da bo naša država dobila misijo za vojaško intervencijo v Grčiji. Ta naj bi se začela z zasedbo Soluna.
V Meksiki zopet revolucija. Meksikanski narod še menda ni preživel pet let v miru. Vedno nove revolucije so postale že nekaj vsakdanjega. Sedaj je zopet izbruhnila revolucija, kateri stoji na čelu par generalov. Naperjena je proti predsedniku republike Obregonu, katerega hočejo zrušiti. Med vstaši in vladnimi četami je prišlo že do bojev.
Beležke.
Kdo brani beograjsko vlado? V obrambi Pašičeve vlade se posebno izkazujeta lista «Balkan« in pa «Tribuna«. Prvega urejujeta Svetolik Savič in Sveta Sav-'kovič, drugega pa Pera Taletov. Beograjska «Republika« sedaj razkriva, kaki ljudje so to, in 'ker se omenjeni na to ne zganejo in ker beograjsko meščanstvo še hujše stvari pripoveduje, bode slika teh branilcev vlade gotovo tudi resnična. «Republika« piše: «Prvi branitelj vlade Svetolik Savič je celo beograjski deci znan kot človek, ki za denar vse stori. On je stalni odjemalec Pašičevih dispozicij skih fondov in tako je lahko te dni tudi dogo-tovil peteronadstropno hišo v Skadariji. Človek, ki je v Franciji pekel čevapčiče in ničesar ni imel, je v slabih treh letih nagrabil 20 milijonov dinarjev. Njegov sotrud-nik Savkovič je bil kaznjenec. Pred vojno so ga obsodili radi poneverbe državnih vrednostnih papirjev v finančnem ministrstvu, kjer je bil uradnik. Potem je prišla vojna, kdo naj misli na take malenkosti! Mož brani sedaj Pašičcvo vlado in ona mu že leto dni izplačuje mastno plačo v pisarni, v katero še nikdar ni pogledal. Peni Taletov je bil pred vojno radi zapravljivosti v kon-kurzu, sedaj je pa seveda tudi premožen in tako mogočen, da lahko krade čast neoporečeno poštenih in rodoljubnih ljudi.
Posredovalna doza. Beograjske «Novosti« prinašajo naslednji primer pobiranja neizogibnega bakšiša: Neki urad blizu Beograda ima prav brihtnega uradnika. — Plača je majhna, živeti se pa mora. Ta uradnik opravlja poleg svojih običajnih, še razne druge posle ter je zelo uslužen. Njegova postrezi ji vost gre tako daleč, da vsaki stranki, — komaj ko mu pride v sobo — že ponudi svojo tobačno dozo. Ta doza je velika in ima Pašičevo sliko na pokrovu. Ko pazljivo posluša, kaj stranka hoče, ji ponudi dozo: «Na puši, jaz pa grem po akte!« S tem se izgubi v drugo sobo, stranka pa odpira dozo in vidi, da je prazna. Vsak se navadno spomni, da je treba prazno napolniti, pa izvleče denarnico ter napolni dozo po svoji uvidevnosti. Tedaj se uradnik vrne ter tudi odpre dozo, kakor bi hotel kaditi. Če je z njeno vsebino zadovoljen, stranki takoj vse uredi, če pa ni, ji pa še enkrat prav prijazno ponudi, naj kadi, ter se zopet izgubi iz sobe. Stranke morajo tako po . dvakrat in trikrat zvišati bakšiš. — To je res tipičen primer, ki se prakticira od zgoraj navzdol naravnost ali pa potom posredovalcev. Ta slučaj je še posebno dober radi tega, ker posreduje doza s sliko vladnega predsednika.
Kitajski zid. Naša vlada često igra politiko ptiča noja, ki skrije glavo v pesek ter misli, da ga potem nihče ne vidi. Najprej je menda mislila, da zadostuje, če okme in pobije parlament in parlamentarizem do bornih ostankov in da na ministrskih sejah brez kontrole rešuje vse važnejše vladne posle, potem je pa videla, da zanimanje in iznajdljivost 'beograjske politike, ki se da končno le prevariti in zapeljati, ni edina, ampak da se tudi drugače in drugod mnogo vidi, spozna in razmotri-va o. njenem delovanju. Tuji časnikarji bi imeli že itak dovolj snovi o razmerah v naši državi iz samih beograjskih listov in ko so začeli iz tega vira tudi črpati, si je vlada izmislila, da bo najbolje, če tujim listom takoj prepove dohod v našo državo.. To dela že dolgo v največji meri, a ne pomisli, da so tuji listi o naših slabih razmerah še vedno polni, ker dobivajo beograjske liste domov in ker je iz drugih krajev dovolj pismenih ljudi po naših krajih, ki vse vidijo in slišijo. Da je kitajski zid za današnjo dobo nekaj prestarega, neporabnega in smešnega, to beograjska vlada pač noče razumeti. Značilno za njeno pojmovanje in postopanje je tudi to, da se ■po Zagrebu, Ljubljani in Mariboru pleni to, kar se svobodno piše in širi po Beogradu. Inozemskih listov je prepovedano že okrog 150 in sedaj sta na vrsti, kakor smo že poročali, graška «Tagespost« in dunajska «Neue Freie Presse«. Z odtegovanjem poštnega debita tem dvem •listom je pač naša vlada daleč prekosila zidarje nekdanjega kitajskega zidu ter tudi pokazala, da se hoče skrivati, kakor ptič noj pred svetom, ki ve še kaj drugega, kot pa oba prepovedana lista. Dokler je «N. F. P.« prinašala iz kurtoazije ali pa tudi iz drugih razlogov dopise kake velenemško navdahnjene veličine iz Koroške, ki je zlasti ob volilni borbi pobijala vsako stremljenje koroških Slovencev, se Beograd za vse to še ni zmenil, sedaj, ko ima list svojega rimskega in bolgarskega ter posebej še borznega dopisnika, je pa naenkrat «nevaren državnim interesom«. Pa kaj si hočemo! Vlada, ki na znani način postopa z listi Slovencev in Hrvatov pač ne more vedeti in razumeti pri vsem tem, kar tudi saina dela, kaj je gonja proti narodu, proti njegovi
kulturi m njegovi državi. Beograjska vlada ali režim rabi podkupljene duše, podpira jih in plačuje, na to pa še misli, da tujci, ki pridejo k nam, ne vidijo, kaj sc pri nas godi ter da ne znajo ločiti plačanih poročil kakega Wendela od tega, kar je videl in opisal kak Seton Watson. Beograd, ki doma plačuje Srnao in Orjuno, da s pestjo, gorjačo in bombo zapirajo usta državljanom, pač ne more in ne sme govoriti o prolinarodni ali proti-državni propagandi, ker je prötinaroden on sam in ker ne uvidi, da tvori narod državo, in ne družba Cincarjev, o kateri govorijo danes že vsi pošteni in zavedni Srbi.
ttevne novice.
Ministri za uradnike. Na svoji seji, ki se je vršila celo v nedeljo radi velike skrbi za iiradništvo, je sklenil ministrski svet, da bodo dobili uradniki predujeme na plače po novem uradniškem zakonu, ki pa ne more še tako hitro stopiti v veljavo, ker je potrebno za razdelitev na razrede še kakih pet mescev. S 1. januarjem naj bi uradniki že lahko dvigali te predujeme, ki bi se pa potem, v slučaju, da uradnik po razvrstitvi ne bi toliko dobil, zopet odtegovali. To je sijajna ministrska pomoč! Stvar je uravnana tako, da danes nobeden uradnik ne ve, v katero «klaso« bo spadal in na koliko dinarjev lahko sploh računa mesečno. In če jemlje sedaj predujem in če ga sploh dobi, ali ima kje zagotovilo, da je to 'krito že s tem, kar bi imel dobiti? —- Po poznanju dosedanjih vladnih metod misli mnogo uradnikov na to, da je vse to samo finta in da bodo vsi oni, ki jemljejo predujme postavljeni nalašč tako nizko, da bodo še dolžni, a ne da bi kaj dobili, ali pa, da hoče vlada sploh vse uradnike vreči v tolike dolgove, da se iz njih nikdar ne izvlečejo ter če bi enkrat hoteli v penzijo, bodo pa rekli, da je to že na dolgu vsled predujmov. Vlada tolaži uradnike, da bo «pobijala draginjo« in dočim si bodo ministri z eno gesto «vsled draginje« sipali tisočake dinarjev, se uradniki lahko zadolžujejo kakor črno; tlačansko blago na brazilskih plantažah.
Od prevrata sem spal. Kdo si je privoščil to presrečno spanje? Starina «Narodi« namreč, ki je še le v številki od 11. t. m. ugotovil,, da je začelo nas Slovence srbijansko časopisje dnevno obkladati: z gadi, čmo-žoltimi robskimi dušami, Vatikanci itd. Z ravnokar citiranimi psovkami so začeli bratje Srbi obkladati po svojih listih nas Slovence koj za tem, ko so videli; da jim nočemo slepo robovati, ampak, da zahtevamo pogled v račune državnega gospodarstva, da smo proti ko-ritarstvu in korupciji in da tirjamo ravno radi izžemanja in izkoriščevanja samostojnost. In te balkanske psovke so letele na nas koj za tem, ko se je Jugoslovanski klub z vso odložnostjo potegnil za avtonomijo, katero je ravno «Narod« nosil in jo še noši na prodaj bratom Srbom, ki nas"tstdi upravičenih zahtev psujejo po svoji orientalski navadi. «Narod« si pa naj zapomni, da je ravno on začel med prvimi servirati po svojih predalih in metati na Slovenca balkanske psovke o robskih dušah, gadih itd. in je ravno s tem postal učitelj za Balkance v psovanju. «Narodu« so se že začele studiti beograjske psovke na slovenski narod in njegovo zastopstvo, a je že prepozno, ker «Narod« je predolgo spal in pozabil, da je 'bil ravno on začetnik v klevetanju in psovanju lastnega naroda.
Hlapec in suženj. Med slovenskim časopisjem imamo žalibog enega hlapca — «Jutro« in enega sužnja — «Narod«. Ta hlapec in suženj srbijanskega režima se hočeta popolnoma združiti po novem letu in potem bo menda ostal samo eden suženj. Za čaša demokratske prehrane pri vladnih koritih si je namreč demokratska gospoda ala dr. Žerjav dovolila toliko afer in nepoštenosti, da se je sama vklenila v suženjske verige, ker sicer bi znali sedaj radikali razgrebsti in izmetati v javnost ves demokratski gnoj nepoštenosti. Ravno radi tega hlapčuje «Jutro« ob itsaki priliki radikalnim vladi-novcem; «Narod« pa jih v svoji suženjski klečeplaz-nosti moli kot Boga, pa če tudi si naši «osvoboditelji« dovoljujejo dan na dan krivice največjih kalibrov na-pram Slovencem. «Narodu« je že prešlo suženjstvo v kri in meso in V vsaki svoji številki prinese med dnevnimi vestmi dolgo uvodno notico, v kateri psuje in denuncira Slovence na najogabnejši način režimovcem, koj za to notico pa beleži v suženjski hinavščini vsak dih, korak, požirek in grižljaj članov kraljeve rodbine. Najprej s kolom ih blatom po lastnih ljudeh, potem pa na kolena ............. Vsakemu, ki je videl na lastne
oči gorje svetovne vojne, zlome prestolov, se v dna duše gabi tako povojno klečeplazenje za vsacega «Slovenca« nevredne cunje «Naroda«. Vsacega Slovenca, ki ljubi in spoštuje svoj narod in hrepeni po njegovi osamosvojitvi, bi moralo biti sram, da bi vrgel le en sam pogled v starostnega Efijalta in denuncijanta «Narod«. Taka je bila in bo ostala naša napredna inteligenca, da po svojih glasilih mlajši inteligenti tlačiteljem slovenske samostojnosti hlapčujejo, staro-inteligenti koritarji pa so sužnji. Hvala Bogu, da je masa slovenskega naroda nekaj druzega nego njegova hlapčevsko suženjska — gnila — napredna inteligenca.
Zopet nekaj iz poglavja o koncentraciji naprednih sil. Nas veseli, da ravno mladinsko «Jutro« ugotavlja, da so se odločili samostojni v zvezi s srbskimi zemljo-radniki za ureditev naše države na federativni podlagi. Še pred nedavnim najbolj zagrizeni centralisti: zemljo-radniki in njihov privesek samostojni so se kar naenkrat prelevili v federaliste in s tem svojim poznim korakom so obrnili popolnoma hrbet koncentraciji naprednih sil. Samostojni se torej na noben način nočejo spustiti v krog Kukovec—Žerjavove koncentracije, narodni socijalisti so zaspali, tako torej izgleda ta kon-
centracija, o kateri je poročalo,«Jutro« v enem zadnjih uvodnikov, da že postaja kri in meso. Od koncentracije bodo ostale le še trhle kosti demokratske stranke. Žalostno, ako izgubijo v napredni familiji očetje (demokrati) oblast nad neposlušno deco!
Ministra Vujičič in Trifkovič v Sloveniji. Notranji minister Vujičič in minister za izenačenje zakonov Trifkovič sta obiskala radi povodnje prizadete kraje v Sloveniji. Škoda je cenjena 'in obljubljena pomoč prizadetim krajem. Naše slovensko napredno časopisje in osobito «Narod« obsoja in psuje poslance Jugoslovanskega kluba, ker so na tako glasen in energičen način zahtevali v parlamentu nujnost podpore. Naprednjaki si naj le zapomnijo, da bi do danes in najbrž nikdar ne bilo beograjskega ministra v Slovenijo ogledovat škodo, ako bi ne bili naši poslanci nastopili ravno za to podporo s tako neustrašenostjo. Ker je celo srbijanskim polžem imponiral nastop našega kluba tako, da so poslali v Slovenijo kar dva ministra, radi tega se jezijo naprednjaki, ker nimajo oni, kot petolizmai vsakega begraj skega režima moči in vpliva, kateremu bi se pokorili beograjski ministri. Ako bodo res in bolj hitro prejeli po povodnji poškodovani slovenski kraji državno pomoč, se imajo zahvaliti samo ostremu nastopu Jugoslovanskega kluba. Ako bi naši poslanci pros jačili državno pomoč jk> «Narodovem« in «Jutrovem« receptu, bi Slovenci nikdar ne dobili kaj iz državne , blagajne.
Od republikanca do kralj, atašeja. — Kr. poslaništvu države SHS v Varšavi je pri del j en kot novinarski ataše pisatelj dr. Anton Novačan. Mož ima prav zanimivo pot do te karijere. Najprej so ga samostojneži in demokrati spravili v notranje ministrstvo, imel je nade na kako lepo mesto, a ko se je to izjalovilo, je iz jeze začel z opozicijonalno politiko. Pod okriljem in podporo srbskih zemljoradnikov je začel snovati stranko slovenskih zemljoradnikov in izdajati list «Naša vas«. Ker srbsko zemljoradništvo v Sloveniji ni posebno vleklo in ker Novačanu najbrž tudi ni dajalo dovolj denarja, se je cela akcija okrenila na samostojno slovensko stran, potem še na republikansko v zvezi z Radičem in končno se je Novačanu tudi Radič zdel premehki in premedli republikanec, pa je sam dvignil prapor najčistejšega in naj odločne j šega republikanizma. Tako naporna in viguljasta pot v tako kratkem času človeka seveda utrudi in tako je Novačan pri volitvah popolnoma propadel. Ker je pa potem šel v Beograd poklonit se racii-kaliji in črniti Slovence, je bilo pa vse od poprej pozabljeno in sedaj je dobil še nagrado.
Važno za vse one, ki imajo poštne ter brzojavne zveze z Avstrijo. V Avstriji je izbruhnila dne 10. t. m. stavka poštnih in brzojavnih nastaljencev. Stavko so uprizorili socijaldemokratje, ki bi radi zasedli vodilna mesta pri vojaštvu ter socijalni politiki; katera so imeli doslej v rokah krščanski socijalci. Telčgrafični ih- poštni uslužbenci stavkajo na videz samo z zahtevo mesečnega povišanja plač v malenkostnem znesku 30 tisoč avstrijskih kron, a stavka ima politično ozadje, kakor smo ga označili zgoraj. Radi stavke je vsake je vsaka poštna in brzojavna zveza z Avstrijo nemogoča, dokler se stavka ne poleže. Kakor hitro bosta avstrijska pošta in brzojav zopet v prometu, bomo poročali pravočasno.
Železniško ravnateljstvo v Ljubljani. Prometni minister je izjavil, da se osnuje v Ljubljani samostojno železniško ravnateljstvo mesto dosedanjega inšpektorata državnih železnic. Sploh še bode revidirala razdelitev prog vseh direkcij iz tehničnih interesov. Po tej novi razdelitvi bodo obsegala posamezna ravnateljstva skupno okoli 10 tisoč km proge in sicer: beograjska 2800 km, zagrebška 2500 km, suboiiška 1900 km, ljubljanska 1120 km. Ta razdelitev stopi v veljavo z novim letom. Končno je bilo sklenjeno, da se dajo novim kolodvorom nova imena. Tako se bo na primer imenoval . južni kolodvor v Zagrebu kolodvor «Sava«. V Ljubljani se bodo imenovali kolodvori: Glavni kolodvor, Gorenj- * ski kolodvor in Dolenjski kolodvor.
Kako se vozi naš železniški minister Velizar Janr kovič? Železniški minister Jankovič potuje okrog kot kralj. Beograjski listi pišejo o tem potovanju takole: Jankovič je potoval v Gradsko, da prisostvuje otvoritvi novo zgrajene postaje. Ob priliki je zapovedal, da ga naj spremlja poseben vlak, do katerega nima pravice. Vlak je bil napovedan za 27. oktober z odhodom iz Zemuna ob 1.50. Voz se je pa odpeljal še le ob 4. uri, ker je ta čas gospod minister popival. Razven tega, kar je najpoglavitneje, je gospod minister zapovedal, da potuje njegov vlak po onih predpisih in ceremonijali, kot dvorni. Odredil je: 1. da spremlja vlak pomočnik direktorja in vsi načelniki v eksekutivni službi direkcije, ki so dremali na postaji celo noč, dokler je veseljačil g. minister. 2. Šefi sekcij morajo spremljati vlak preko sekcij. 3. Postajenačelniki morajo vršiti službo in železniški uradniki pa delati kot kretničarji. Tako se spremlja vlak in vrši služba samo tedaj, ako je na potu dvorni vlak, a glede gospoda Velizarja je danes drugače. Vrhu tega je bilo narodu naročeno, da se zbere po postajah, koder se bo vozil gospod minister ter ga pozdravlja — — —. Živimo pač že nekaj časa v dobi Velike Srbije in v letu 1923.
šolska prireditev v št. Lovrencu na Pohorju. V nedeljo, dne 16. decembra ob 3. uri popoldne priredi mladina tukajšnje osnovne šole božičnico s petjem, igro godbo. Čisti prebitek je namenjen za šolarsko kuhinjo ter za potrebščine revnih učencev. Za obilen obisk se priporoča šojsko vodstvo.	'
Tobačni trafikantje. V nedeljo, dne 16. t. m. $e vrši v Ljubljani na Rimski cesti «gostilna Mrak«, popoldan
.ob 2. uri ustanovni občni zbor Strokovne zveze tobačnih trafikantov za Slovenijo. Vsaka podružnica je zavezana poslati vsaj enega delegata. Istega dne in v istih prostorih ;se vrši ob 10. uri dopoldne enketa delegatov.
Angleški podjetniki v Črni gori. Neka angleška podjetniška skupina je kupila velike gozdove okrog Nik-šiča v Črni gori. Eksploatacija teh gozdov je pa zelo otežkočcnu vsied slabih komunikacij. Nikšič bo sedaj ta družba zvezala z Boke» Kotorsko na ta način, da v lastni režiji zgradi železniško progo Nikšič—Risan. Za to delo ho 'potrebno do 10.000 delavcev.
Nenadna smrt carsko-ruskega generala. Bivši car-sko-ruski general in minister Polivanov je,živel s svojo družino, M je držala .gostilno, .v - Pančevu. General je bil miren in razsoden človek ter je začel zadnji čas nastopati proti avanturam drugih caristov. Pretečeni teden, v četrtek so imeli .earisti svojo sejo v Beogradu in tja je šel tudi .general Polivanov, da jim pove svoje mnenje. Proti koncu te seje, ki je bila dolgotrajna in burna, je zopet prišel do besede, in sredi svojega govora se je naenkrat zrušil nä tla ter umri. Po Beogradu se je takoj raznesel ..glas, da so ga zastrupili njegovi tovariši, katerim je nasprotoval, in sedaj bo obdukcija skušala, dognati vzroke njegove nenadne smrti.
Odkrita tihotapstva organizacija. V Beogradu so prišli na sled veliki tihotapski organizaciji, katera je. imela razpredene svoje mreže po celi državi in zveze z inozemskimi enakimi družbami. Sedež bande je v Zagrebu, glavno skladišče, odkoder se tihotapljeno blago razprodaja, raznim trgovcem, pa v Beogradu. V Zagreb so prinesli internacijonalni tihotapci blago, osobito saharin, posebni oddelki so ga pa spravili, naprej v Beograd. Tudi kokain in opij so tihotapci preskrbovali svojim odjemalcem. Geli družbi je načelovala neka Rusinja, elani so pa bili večinoma ruski.begunci.;
Falsificirane potne liste je že dolgo časa izdajal beo grajski, odvetnik Panič. Po vseh listih in večkrat celo tu v Mariboru so se dolgo časa čitali njegovi oglasi, da uspešno posreduje za izpostavo polnili in drugih listin, sedaj so si pa le ogledali njegovo posredovalnico in tu se je. našlo, da je on potnice sploh sam ponarejal in izdajal. Advokata Paniča so zaprli.
Pn. župnijskim uradom javimo na razna vprašanja, da se dobijo tablice za zakristijo z imeni papeža in škofa v Cirilovi tiskarni v Mariboru po D 2.50 komad s poštnino vred.
Jaslice po najrazličnejših cenah, raznovrstni kinč za božično drevesce, prešan in svileni papir, pisemski papir, molitvenike, povestne knjige in mnoge druge predmete .primerne za božična darila, kakor tudi božične in novoletne razglednice so na razpolago v Cirilovi tiskarni v Mariboru po najnižjih cenah.
M. Mihelčič: Mašne pesmi. Pesmi so lahke v pri-prostem slogu zložene; namenjene so podeželskim zborom. Prodaja: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Jugoslovanska knjigama v Ljubljani in skladatelj v Celju, Breg. Cena 6 dinarjev.
Proslava diiaUtega praznika v
Mariboru.
Nam katoliškim Slovencem se hi treba bati prihodnosti. Ako je mladina res naša bodočnost, potem z mirno vestjo trdimo, da mora postati bodočnost naša, namreč nas, katoliških Slovencev. V tem nas je utrdil dan
8.	december, ko je katoliško dijaštvo praznovalo svoj dan. Vir, iz katerega črpa naše dijaštvo ne samo ognjevitost, ampak tudi moč, da zamore z doslednim, vztrajnim in nesebičnim delom združiti kljub izprijeni okolici, čistost srca, je — presv. Evharistija. Živo smo se szayedali tega, ko smo gledali, kako so stopali zjutraj v Alojzijevi cerkvi v dolgih, dolgih vrstah, najprej voditelji naše mladine in nato naše dijaštvo k mizi Gospodovi. Tako dolgo ostanemo nepremagljivi, dokler ne usahne naši mladini ta vir moči in čistega veselja. In da ta ne bo usahnil, zato bodo skrbele naše dijaške organizacije. — Slavnostno zborovanje ob pol 11. uri, pri katerem so napolnili dijaki telovadnico čč. šolskih sester, nam je nudilo živo sliko hotenja in hrepenenja nagega dijaštva. Iz krepkih pozdravov, iz tehtnih besed naših starešinov in slavnostnega, govornika, kakor iz mehkih zvokov Marijine pesmi m iz nežne deklamacije ter čustvene recitacije je kipela proti Brezmadežni prisega zvestobe in otroške ljubezni, je odmeval mladostno navdušen, odločen klic: proč z vodenim indiferentizmom, proč z dvojno moralo, proč s hinavščino in s strahom pred ljudini — mi hočemo povsod Boga, tudi po naših šolah!
Zaključili so dijaški dan Orli-dijaki z^ akademijo v veliki dvorani Kazine. Izbrano in še dokaj številno občinstvo je z nestrpnostjo čakalo na nastop dijakov, v trdnem prepričanju, da nam bo iznajdljiva mladina nudila gotovo nekaj posebnega, originalnega.
če pomislimo, da so večino vaje sestavili dijaki sami','ih da so se sami vežbali (vlada za enkrat še ne plačuje orlovskih telovadnih učiteljev), moramo izraziti, svoje zadovoljstvo ter pohvalo in občudovanje načelnikom dijaških orlovskih odsekov nad tako lepo uspelo akademijo.
Moški zbor, ki je otvoril prireditev in ki je proti koncu zapel še eno pesem: «Oj, Doberdol«, ki bi prišel gotovo bolj do veljave, ako bi bil stal na nekoliko vzvišenem postoru ob kaki steni. Toda iz teh dveh pesmi smo mogli spoznati, da ima dirigent trdne roke in tudi pravo razumevanje za pevsko umetnost.
Vse telovadne točke so izpadle zelo dobro; nekatere celo izvrstno. Pri posameznih vajah bi si pa dovolili opozoriti na nekatere nedostatke, ki pa seveda nikakor ne'morejo zmanjšati celotnega ugodnega utiša. Pri vajah s kiji smo opazili večkrat neskladnost pri srednji vrsti. Splošno so pa gimnazijci izvajali te točke strumno in elegantno. Pri članicah je ugajala godba in vaje. ker so
vaje že za leto. 1924, ne smemo premalenkostno opozarjati na nepravilnost izvajanja nekaterih predklonov in poskokov. Člani so pokazali svojo spretnost pri skoku crez vrvico (145 cm brez deske), naraščaj pa pri različnih skokih črezkozo. člani bodo dosegli še lepše uspehe, ako bodo z veliko telesno sposobnostjo združili še pravilno in vztrajno vežbanje, ker ravno takozvani ameriški skok, ki so še ga z večjo ali manjšo srečo in pravilnostjo posluževali skakalci zahteva naporne, dosledne, dologletne vaje pod strokovnim vodstvom.
Obleka, mešanica telovadne, in športne, je bila sicer originalna, toda neestetična in nepravilna. Gimnazijski naraščajniki so z veliko resnostjo in samozavestjo povprečno zelo dobro absolvirali njim namenjeno točko. Gojenke so ravno tako, kakor mladenke ob vzvokih sanjave in hrepeneče godbe izvajale za nje., prikladne vaje nežno in skladno. Nastop semeniščanov (boks) je bil dober, izvzemši nekaj ponesrečenih prež. Pokazali so, da v semenišču ni poskrbljeno samo za vzgojo duha in srca, ampak tudi za vzgojo telesa.
Zelo so ugajale tudi skupinske vaje semeniškega naraščaja, ki je razen bolj mrtvega dohoda, skoraj brezhibno sestavljal slikovite skupine. Tudi učiteljiščniki niso zaostajali s svojimi športnimi vajami za drugimi dijaki.
Vztrajna volja, ki so jo pokazali pri vežbanju teh vaj nam je.porok, da dorašča na učiteljišču nov rod, ki
ne bo poznal več hlapčevanja, ampak neuklonljivo značajnost.
Da imajo dijaki pravo razumevanje za orodno telovadbo smo spoznali po vajah, ki šo jih elani istočasno izvajali na dveh bradljah. Ne rekordersivo posameznikov, ampak enakomerna sistematična telesna vzgoja vseh članov je namen orlovske telovadbe.
Najbolj radovedni smo bili na «Mladce«, že iz razlage na vabilu smo čitali listo tajno pa veliko bol, ki grize mlada srca: nerazumevanje in preziranje od strani starejših. Dijak stisne zobe in pest, sam, brez voditelja si poišče pot, stopi pred svet z delom svojega duha in svojih rok. in zakliče ponosen: tak sem in ostanem, četudi me vi proklinjate. In pokazali so Orli, kaki so! Prehitro so odbrzeli posamezni gibi mimo nas, da bi mogli izreči objektivno sodbo. Gotovo je, da je napravila vaja, vkljub pomanjkljivemu izvajanju dveh telovadcev, velik vtis na gledalce in da je "imela mnogo res lepih gibov, polnih simbolike.
Pač pa smo pričakovali, da bo godba bol j gladka in bolj silna, m tudi, da bodo ti «Mladci« v različnih sestavah podčrtali še bolj tisto «drzno idejo«, ki jo nosi mlad dijak v svoji duši, pa tudi krepko voljo, ki jo mora imeti mladec, ako hoče s to drzno idejo zmagati. Nekateri gibi, ki so preveč spominjali na najmodernejše; importirane plese, lahko brez škode za celoto izostanejo. Na vsak način pa moramo čestitati načelniku, da se mu je posrečilo simbolično tako težko izvedljive zaporedne ideje, v celotni dolgi vaji primerno izraziti. — Alegorična skupina, ki je dostojno zaključila akademijo, je pokazala «slovensko bol«: neodrešeon domovino, njeno hrepenenje po svobodi. Alegorija je bila mojstersko zamišljena in dobro izvedena. Ko hi bila igrala godba mesto pesem «Tamo daleko«, ki je bila menda večini gledalcev neznana, koroško pesem: «Tam gor črez jezero«, bi bil utis gotovo silnejši.
Iz Maribora.
NEMŠKA TISKARNA V MARIBORU.
Javna tajnost je, da snujejo mariborski Nemci svojo nemško tiskamo. Nemški poslanci še ravno te dni potegujejo v Beogradu, da radikalna vlada dovoli to tiskarno. Gotovo je, da bodo posebno zdaj, ko gre za dvanajstine in proračun, z vso silo pritisnili na radika, le, da dobijo koncesijo za tiskarno. Mi radikalno vlado danes javno ih odločno svarimo pred tem, da bi se uklonila nemškim zahtevam ter dala Nemcem v Maribora dovoljenje za lastno tiskarno.
Nemška tiskarna nepotrebna v Maribora.
Naše mesto ima štiri tiskarne in že te tiskarne skoraj nimajo dela, posebno v sedanji denarni krizi ne, ko nikdo ne da nič tiskati, razven tega, kar nujno potrebuje. In kaj še potem rabimo peto? Posebno pa še Nemci ne rabijo lastne tiskarne. Knjig in brošur v nemškem jeziku mariborski Nemci ne pišejo in ne izdajajo. Že pod Avstrijo tega niso storili, zdaj pa še tem manj. In če bi tudi kateri Nemec kaj napisal, so mu za tisek vse tiskarne na razpolago. Za razvoj nemške književnosti torej Nemci ne potrebujejo tiskarne posebno še z ozirom na to ne, ker imajo, nemško tiskarno v Ptuju in v Celju, ki jim boste radevolje postregli. Poleg tega pa bi nemška tiskarna.,v Mariboru gojila in podpirala
drzno in ošabno nemško iridento.
Maribor je obmejno mesto. Nemci in nemškutarji onkraj meje so silno agilni in delajo našim Nemcem na vse mogoče načine upanje, da bo Maribor enkrat zopet postal nemški. Nemški šulverein in südmarka še nista obupala. Da tako sosedstvo slabo vpliva na mariborske Nemce, je jasno. In k temu še naj zdaj pride nemško nacijonalna tiskarna z nemškohacijonalnim dnevnikoip!? Ali se bomo mogli potem čuditi, da bo nastala v Mariboru in okolici, posebno pa ob meji nemška iridenta močnejša kakor je zdaj? So med Nemci pametni, pošteni ljudje, so pa med njimi tudi hujskači, ki od dne do dne postajajo predrznejši. Po prevratu so mariborski Nemci znali vsi slovenski — da-nes^ se večina že čutijo oblastne gospode, ki s teboj nočejo več govoriti slovenski, čeprav znajo. Otroci po ulici govorijo nemški, čeravno obiskujejo slovenske šole, če poslušaš vajence, govorijo na cesti skoraj izključno nemški, kar nam dokazuje, da nemški obrtniki odločno vplivajo v nemškem smislu. In to nemšku-tarenje ter. porast nemške drznosti v Mariboru še bode napredovala, če dobijo Nemci tukaj nacijonalni list in lastno nemško tiskarno.
Na to opozarjamo merodajne faktorje, da še pravočasno preprečijo nemške,nakane! Vlada, ki bi dala koncesijo za nemško tiskamo v Maribora, bi bila grobo-kop državne, pa tudi narodne jugoslovanske ideje v Mariboru in ob meji. Naše slovensko ljudstvo, ki se je stoletja borilo zoper nemški naval, bi popolnoma izgubilo vero v narodno jugoslovansko državo, ako bi idelo, da jugoslovanska narodna vlada tu ob meji ] odpira in protežira Nemce in nemškutarje, ki so prej stoletja stiskali in zatirali naš narod. Zato mičemo, dokler je še čas radikalni vladi v Beogradu, da zahtevane koncesije za Maribor Nemcem pod nobenim pogojem ne da, ako noče ubiti državne misli na naši severni meji.
Uradno-osebne vesti. V pondeljek je gospod vladni svetnik dr. Fran Vončina prevzel definitivno vodstvo okrajnega glavarstva. Ker ima dr. Vončina do izvršene preselitve 14 dnevni dopust, ga v tem času zastopa: g. vladni tajnik Ivo Poljanec. Namestnik velikega župana g. dr. Pfeifer sprejema do prihoda velikega župana dr. M. Ploja, ki je napovedan okoli Božiča, stranke odslej kot zastopnik velikega župana le v zadevah mariborske oblasti.
Carinska konferenca. Trgovski gremij vabi svoje j člane na udeležbo k prihodnji carinski konferenci, ki se i vrši v sredo, dne 12. t. m, ob 20. uri v prostorih državne j trgovske šole. Na dnevnem redu je pred vsem predavanje in razpravljanje o carinjenju tekstilnega blaga in se gg. trgovci naprošajo, prinesti seboj vzorce raznega tekstilnega blaga. Kdor se pa konference ne more udeležiti, naj pošlje vzorce do srede popoldan v gremijalno pisar, no, kakor tudi' eventuelne pismene predloge in pritožbe. Umevno je, da se bo razpravljalo tudi o carinskih zadevah drugih strok.
Napredno delo za gospodarski blagor posameznikov. Mariborski mesar in Slovenec Kramberger je prosil Posojilnico v Narodnem domu za posojilo v. znesku 25 tisoč dinarjev. Da bi dobil posojilo tem bolj sigurno, se je obrnil na dr. Rosino, kot na 'Onega, ki ima pri Posojilnici glavno besedo. Gospod dr. Rosina je sprejel posredovalni posel pod zagotovilom izposlovanja posojila. Krambergerjeva prošnja pa je bila odbita in dr. Rosina je tirjal za izjalovljeno posredovanje nagrado celih 4 tisoč dinarjev (16 tisoč kron). Ker mu Kramberger zahtevane svote ni takoj plačal, je zarubil ta ro-roijub Krambergerjevim staršem pri St. Lenartu v Slov. goricah par volov. Starši so poravnali dolg iz strahu pred izgubo volov in narodno zaslužni dr. Rosina je čisto mirno spravil v svoj napreani žep nezasluženih 4 tisoč dinarjev. Takih narodoskubnih zaslug, kot je ravnokar pribita, M mi lahko dr. Rosini še več poklicali v spomin. Tako pač izgleda delo naprednjakov za gospodarski blagor bednega naroda. Treba' tudi pribiti, da dr. Rosina ni kak ubog advokat-začetnik, ampak že star in dobropetičen «rodoljub« na advokatskem polju. Rubežni stroški znašajo še povrh 1680 D, v celem je torej plačala rodbina Kramberger 5680 D in to za nič in nič. Dr. Rosina je res priporočljiv advokat.
Na našo notico v zadnji «Straži« «javnost zahteva pojasnilo«, lahko odgovarjamo javnosti sledeče. Na pritisk in zahtevo elektrotehnika Pircha je izdalo okr. glavarstvo kot obrtna oblast policiji naredbo, da se naj lokali dunajskega Žida Schmieda zapro, ker Žid izvršuje obrt v naši državi kot inozemec pod drugimi ime ni. Trgovina je bila torej zaprta in ključi deponirani na sodišču. Schmiedovo tvrdko je prevzel neki Wipp-linger, kateremu je okrajno glavarstva podelilo, obrt in preklicalo prvotno odredbo, da morajo lokali ostati zaprti. Policija je torej storila v celi zadevi samo to, kar jej je narekovalo okrajno glavarstvo kot obrtna oblast. Gospoda policijskega šefa ne zadene glede odprtja lokalov nobena krivda. S tem pojasnilom bodi zadeva razčiščena ter pojasnjena.
Nenadna smrt. V novi zvonolivarni so našli v nedeljo zjutraj nočnega čuvaja Franca Robiča mrtvega in domnevalo se, je, da se je zastrupil na klobasi, katero je večerjal. Obdukcija je pa sedaj dognala, da se ni zastrupil, temveč zadušil, ker mu je ob silnem kašlju košček klobase prišel v dušnik.
Potovanje okoli sveta s korveto «Saido« in nekaj o življenju na vojni ladji, bo VI. predavanje Prosvetnega kartela v Mariboru v petek, dne 14. t. m, ob pol 8. uri zvečer v Lekarniški ulici 6. Predaval bo gospod Rupert Pivec, pomorski generalni komisar v pok. Dozdaj še člani naših krščansko socijalnih organizacij v Mariboru niso imeli prilike slišati tako zanimivega predavanja, kakor bo ravno zgoraj. navedeno. Zato vabimo vse, da pridejo v obilnem številu k predavanju in opozore na to tudi druge.
Organizatorični orlovski tečaj za ekspozitura Maribor se vrši öd 17. do 22. t. m. v dijaškem semenišču v Mariboru. Vsak odšek ekspoziture naj pošlje vsaj po enega udeleženca. Prinese naj s seboj koc. in eno obri-sačo.	.
Pevski odsek društva «Jadran« naznanja svojim čla nom, da se vršijo pevske vaje vsaki torek in petek moškega in vsako sredo ženskega zbora: Začetek za vse ob 19. in pol (7 in pol) uti v društvenih prostorih,- Grajski trg št. 1-1. Obenem se vabijo vsi prijatelji in,prijateljice, ki se želijo priglasiti k pevskemu odseku.
Mestno kopališče je izven nedelje in pondeljka vse dni v tednu odprlo od 10. do 19. ure zvečer. Parna ko-pelj je ob sredah in petkih ves dan za dame, ostale dni pa za gospode. Obiskovalcem kopališča stoji vedno na razpolago prvovrstni maser in operater.
Dar društvu za podporo revnih učencev. Uradništvo Jadranske banke v Mariboru je darovalo po g. Plaskanu Društvu za podporo revttih učencev 435 din. mesto ven-
ca na grob umrlega gospoda Krstelja Alfreda, ravnatelja Jadranske banke v Beogradu, za kar se najtopleje zahvaljuje odbor.
Posmrtinski fond JSZ v Mariboru. Sestanek istega se vTŠi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne v Lekarniški ulici 6. Važno za vse, ki žele, a še niso pristopili, posebno pa za člane. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju posmrtinskega fonda. Pridite v obilnem številu.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 2. dec. do 8. dec. 1923. Erisipeias ostalo 3, novih 0, ozdravlj. 1, umrlo 0, ostane 2. Škrlatin-ka ostalo 3, novih 2, ozdravlj. 0, umrl 0, ostane 5. Difterija ostalo 4, novih 2, ozdravlj. 2, umrl 0, ostane 4. Prahoma 1, novih 0, ozdravlj. 0, umrlo 0, ostane 1. Norice ostalo 2, novih 0, ozdravlj. 0, umrl 0, ostane 2.
Prošnja uboge vdove. Vdova z dvoje neoskrbljenih otrok, bolehna brez zaslužka prosi v velikih stiskah za pomoč v denarju, živilih ali drugače. Blagodušni darovi naj se pošljejo na naslov: Koletnik, pri gospej Brus, Mlinska ulica št. 9.
Splošni adresar za Maribor je že v delu. Poverjeniki z legitimacijo nabirajo oglase, ki so veljavni le z lastnoročnim podpisom in štampiljko naročnika. Predplačila sploh plačila se priznajo le po položnici Ljubljanske kreditne banke. Izjemoma direktna plačila v Marstanu. Cene in pogoji so razvidni v naročilnem listu.
Sponiniajte se Oiiaške večerje!
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. ürczy. Prevedel Paulus.
77
Židovo kljuse je počasi kimalo in krevsalo po nerodni cesti.
«Ali smo še' daleč? je vprašal Ch^uvelin od časa do časa.
«Ni več daleč, ekscelenca!« se je vsakikrat glasil ■enolični odgovor.
«Pa dosedaj še vedno nismo našli Rubena in Angleža v kupu blata in podrtij sredi ceste, kakor si nam ob-Ijuboval!«
«Potrpite, plemenita ekscelenca!« je odgovarjal Abrahamov sin. «Pred nami sta! Dobro vidim pred seboj na cesti sledove voza, ki je last tistega izdajalca, tistega potomca Filistejcev!«
«Si prepričan, da smo na pravi poti?«
«Kaj se pravi, prepričan? Tako trdno sem prepričan, kakor sem prepričan, da je v žepu vaše ekscelence tistih deset zlatov, ki jih bom dobil, preden bo ura minila.«
«Ko si podava roke s prijateljem, tistim Angležem, ho denar tvoj, prej pa ne!«
«Čujte —J Kaj je to?«
Skoz tiho noč so donela konjska kopita.
«Vojaki!« je šepetal Žid.
«Stoj za trenutek!« je poveljeval Chauveliu.
Tudi Margareta je čula topotanje. Za hip je mislila, da je Desgas z naročenimi 12 vojaki. Pa kmalu je spoznala, da prihajajo glasovi od spredaj.
Streslo jo je. Komaj se je držala na nogah.
?•* Ni se ji sicer bilo treba bati, da bi jo kdo videl. Tema je bila in grmovje jo je zakrivalo.
Pa strašna slutnja jo je obšla. Spomnila se je Ghauveunovega povelja: «če straže zapazijo široko-plečatega, dolgega človeka, naj mu dva moža sledita. Enega pa naj pošlje straža k meni poročat!«
Ali je straža zapazila Percyja —? Ali je prišel sel poročal, da se je neugnana «Dušica« končno ujela v nastavljeno past —?
Margareta je lezla bliže. Za vsako ceno je hotela zvedeti, kaj bo sel poročal.
«Kaj je novega?« je kratko vprašal Chauveliu.
Dva jezdeca sta se ustavila ob vozu. Nastal je hipen molk. Prišleca sta se najbrž hotela prepričati, da imata res svojega poveljnika pred seboj.
V tej trenutni tihoti je Margareta razločno čula številne umerjene korake, ki so prihajali po cesti, sem od «Sive mačke«. Dešgas je bil in. njegovih dvanajst vojakov.
«Ste videli tujca?« je vprašal Chauvelin hlastno.
«Ne, državljan! Nikogar nismo videli. Mi smo stražili na obrežju.«
«In —?«
Nekaj manj ko četrt milje onstran vasi Miquelon smo našli leseno kočo. Videti je bila, kakor so običa jno ribiške koče. Izprva smo mislili, da je prazna in ničesar nismo sumili. Pa opazili smo, da uhaja dim skozi vrata. Razjahal sem in zlezel bliže h koči. Res je bila prazna, pa v kotu je tlel kup ognja in tudi par stolov sem videl. Posvetoval sem se s tovariši in sklenili smo, da bodo v varnem zaledju počakali s konji, jaz pa da ostanem na straži pri koči. In tako smo storili.«
«Dobro! — In kaj si videl?«
«Črez kake pol ure sem čul glasove in dva človeka sta prišla. Zdi se mi, da po cesti sem od mesta Lille. Eden je bil mlad, drugi precej star. Šepetaje sta govorila in nisem mogel razumeti.«
Eden je bil mlad, drugi precej star —.
Margareti je skorajda nehalo biti srce. Ali je bil mlajši človek — Armand, njen brat, starejši pa grof Tournay, begunca, ki sla prišla k «Blanehardovi koči«, kakor je bilo dogovorjeno —?
«Stopila sta v kočo«, je nadaljeval vojak in Margareti «e je zdelo, da čuje zmagoslavno režanje Chau-velinovo, «in lezel sem bliže. Koči je lesena, ste ve so p.iine špranj in ujel sem par stavkov «
«Da —! Brž -! Kaj si čul?«
«Starec je vprašal mladeniča, ali je prepričan, da sta prišla prav. Čisto prav da sta prišla, mu je odgovoril. Upihal je ogenj in pri žaru oglja mu je kazal kos papirja. ,Tule je načrt’, mu je pravil, ,ki mi ga je dal, ko sem šel iz Londona. Tega načrta se morava točno držali, če ne dobim drugega povelja, mi je rekel. In drugega povelja nisem dobil. — Tole je pot, koder sva prišla, glejte! Tule je križišče, — todle sva prišla na St. Martinovo cesto — in tule je pešpot na obrežje.' — Menda sem tedaj z nogo zadel ob kamen. Zaropotalo je, mlajši je prišel k durim in pazljivo poslušal. In nato sta govorila tiše in nisem ju več razumel.«
«Dobro —! In —?«
«Šest mož je štela naša straža, ki je imela nalogo,, da preišče obrežje. Posvetovali smo se in sklenili smo, da naj štirje ostanejo pri koči in jo opazujejo, jaz in moj tovariš tule pa sva jezdila k vam poročat.«
«Nista videla dolgega Angleža?«
«Ne, državljan!«
«Če. ga. zapazi straža, kaj bo storila?«
1 je prihodnjič).
SpodsjiStajsrski ljudska posojilnica
¥ Mariboru, Stolna ulica štov. 6, r. z, z n. z.
obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti,
po
6§
in stalnejše vloge po dogovoru.
«4
„MANA
tovana kanditov d. z o i.
glavna zaloga:
Maribor, Stolna ulica 4.
Priporoča v*e vrste bonbonov, peciva In čokolade po najnižjih tovarniških cenah.
Na drobno!	Na debelo!
•HMNtM
Širite „Stražo“!
Lovska družba Sv. Primož I nad Muto, pol. okraj Slovenj-gradec, želi svoj petelinski lov (Auerhahnjagd) v izmeri 1627 ha in pogojno tudi drobne lesne jerebice na dobo za šest let prodati. Reflektanti se zaradi cene naj obrnejo na Lovsko družbo. 728 2—1
Trgovske knjige
vseh vrst se prodajo radi opustitve tega predmeta do konca tekočega leta tudi naravnost konsumentom in sicer
po en gros-cenah s 10% popusta!
t
Sortiment vsebuje od navadnih štrac do najfinejših aihe-rikanskih žuraalov.	j ■
LUDVIK ŠEF, MARIBOR, PREŠERNOVA ULICA L Tovarniška zaloga papirja in lepenke.
Telefon int. 148.	7$0
Pozor!
Vsem prijateljem dobre kapljice se priporoča staro-znana gostilna Kirbiš v Vetrinjski ulici, katero je prevzel znani koroški Slovenec J'. Stangl.
Prevzemajo se tudi stalni abonenti po peni m hrano.
Za dobra vina in izvrstno kuhinjo jamči spoštovanjem
732	Ji Stangl
ne**** **
svijetske*
J* OGLASNE OftJäAMf
H GUNDULIĆEVA UL.tli g TELEFON 13-07.1
Za dolge in puste zimske večere kupujte knjige
„Cirilove knjižn'ce*' Dnsedai izšlo 7 knjig.
Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni
TISKARNII SV. CIR.LA V MARIBORU.
X
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Pepje nsa postelje!
it
m
¥
l
Najprikladnejše in koristno božično in novoletno darilo je I
SHVGJEM šivalni strni kakor SIJWCfJEMt električni motor
za vse Singer šivalne stroje.
Motori na os€mdnerno poshusnjo!
Singer šivalni straf i Bourne <S' Co.,	,
iielttfia uti 9.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže..