PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Iveie in Prosvetne Matic*
OFFICIAL ; ORGAN OF
J. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU
CHICAGO, ILL., February S, 194».
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
LETO—VOL. XLIV.
v		» T
\.		. 1 m
	&	
	1	SKlI J©*
• Jf 4		n s
j»	•V	
VSI STATISTIČNI VIRI pripovedajejo e rastoči bresposelaoeti. in bila bi sedaj tu ie prava depresija, ako ae bi bilo Msrshallevefa plana. In pa oboreševaaja, kakrinefa v mirnem času U deiela ie ai nikdar imela. Vlada se bo morala poieritl s javnimi deli, ali pa skečtti v novo vojno, da se bo "prosper!teta" nadaljevala. A tadl če slednje stori, končni polom bo še hujši. KajU vojne blagostanja ae zidajo ns trden temelj.
Svetovni ropot radi kardinala, dasi je prestopke priznal
Obravnava v Budapešti bila drsno dejanje. - Tudi človek v tolarju lahko greli. — Tesni politični stiki med Washingtonom in Vatikanom v
Liberia poiaiiena
Ameriška vlada je svejega poslanika v Liberiji povišala v ambasadorja in enak titel je dobil liberijski poslanik v Washingtonu.
Prosi i teden se je začela v Bu dap^sti obravnava proti kardinalu Mindszentyju. Obtožen je bil veleizdaje. To je bilo prvič v zgodovini od Napoleonovih časov, da so kakega kardinala zaprli in da so ga pritirali pred sodišče.
Sicer Je bil z, nekaterimi svečeniki tudi Hitler zelo brezobziren, ker so se pečali s politiko tudi po nacijskem prevratu, a preganjal ni nobenega. Eden izmed najbolj političnih kardinalov je poleg newyorškega Spellmana dunajski Innitzer. Ko so prišli naciji na Dunaj, so vročekrvni izmed njih udrli v njegovo kancelarijo ter vrgli njegovega tajnika skozi okno na pločnik. Kardinalu Innitzerju pa niso storili nič žalega. Hitler mu je le ukazal, da naj preneha s politiko. Sedaj je spet do vratu v nji.
Kardinal Mindszenty je nasprotoval agrarnim reformam nove vlade in obtožen je, da je pozival vernike v pasivno resi-stenco. Cerkev na Ogrskem ima mnogo veleposestev, ki so bila ali pa šele bodo izročena onim, ki jih obdelujejo, ali pa bodo sčasoma preustrojene v kolektivne farme.
Poleg ruvarenja proti vladi je kardinal obtožen tudi tajnega paktiranja z ameriškimi in.angleškimi agenti — največ z ameriškimi.
Obtožnica pravi, da je bil v svojih spletkah v zvezi tudi s kardinalom Innitzerjem na Dunaju in z Vat i kanom.y tpj zvezi je v obtožnici rečeno, da je dunajski kardinal apeliral na ameriško vlado, naj ne pošlje zgodovinske krone sv. Stefsna nazaj na Ogrsko, dokler bo obsta jala sedanja vlada. Innitzer zanika to trditev. V nedeljo 30. januarja se je vršila v katedrali sv. Štefana na Dunaju slovesna
maša in verniki so bili na nji pozvani, naj molijo za preganjanega kardinala Mindssentyja. Te svečanostne molitve so sa vršile tudi po drugih cerkvah. Ponekod ao se v isti naman vršile procesije, in ko so bile molitve
Ia v demonstridQpproCi nI nkdiarski vladi"
Vatikan pa je izdal dekret, da
so vsi tisti katoličani, ki imajo kaj opraviti s preganjanjem kardinala, izobčtni iz cerkve. To je najvišja kazen, ki jo more izreči katoliška cerkev nad svojimi člani.
Iz Budapešte je bilo dne 2. feb. poročano, da so ogrski škofje podali izjavo, da Mindszen-tyjeve zadeve ne -bodo zlorabljali za propagando proti režimu temveč bodo vefctno vršili svojo državljansko dolžnost. Ob enem so izjavili, da zadevo kardinala Mindszentyja prepuščajo "v modro presojo vlade."
Vladi načeljuje komunist Ms-tyas Rs kosi. Pred 24 leti je bil vsled svojih aktivnosti tudi on pred sodiščem in obsojen na osem in pol leta zapora.
Svoje zgražanje nad ogrsko vlado, ker ."tako necivilizirano nastopa proti primatu katoliške cerkve na Ogrskem," so neuradno ali nekatere pa tudi uradno, izrazile vlade vseh katoliških dežel in isto je storil en visok (Konec na 5. strani.)
SVETOVNI POLOŽAJ ČEZDALJE BOU NAPET IN MIRU SKRAJNO NEVAREN
Prehajamo v novo ekonomsko krito In v vojno napoto*. Dan za dnem je vetja. Katoliška cerkev je sedaj odprto v hujskanju za nov svetovni pokolj. Sicer ne moli za vojno, toda gladi tla, po katerih bi vanjo čim logi je zdrseli.
V	Vatikanu pravijo, da šteje katoliška cerkev 725,000,000 članov, 600 milijonov izmed teh je belo-pohnih, 50 milijonov članov ima med črnci, 25 milijonov mod Indijanci v centralni, juini in severni Ameriki. Iz med ostalih 50 milijonov jih je največ med Azijati.
Vsi ti - kolikor izmed njih je vernih, so bili minulo nedeljo povabljeni v cerkve, da molijo za "preganjanega" kardinala Josofa Mindszentyja.
Res so molili• A ni se šlo za molitev temveč da poslušajo s priinic in izpred oltarjev politične govore, ki vsi so v imenu Boga ščuvali v vojn* proti "komunizmu".
Ogrski katoliški primat je grehe prod sodiščem priznal. Tudi opravičeval se je sanje in sodnike prosil, da naj bodo milostni z njim kakor je on z njimi.
Toda v prit niča h tega niso povedali, pač pa ogrskega kardinala slavili za mučenika in ga skoro živega proglasili za svetnika.
V	Zed. državah je minulo nedeljo poslušalo to propagando milijone ljudi. V Franciji se je oglasil reakcionarni kardinal z grožnjo, da bodo izobčeni iz cerkve vsi, ki v kakršnem koli oziru sodelujejo s komunisti.
V	mislih je imel "levičarske" kertoliške skupine, ki se bore zoper inflacijo, proti naraščanju ten in za iztrebljenje črno borze. Torej za take stvari, proti katerim so tudi komunisti. To je po novem kardinalovem odloku smrten greh, torej naj se katoliški delavci odločijo, ali si hočejo zavarovati "večno izvoUčanie", ali N**1*1 govoru in v poslanici
guUjen^.'f' ' ^^ * ' *T * ^ ^^
Kitajci nimajo toga problema. Njih so pekel ne tUo, kar ga imajo dovolj kar tu-v tej "solzni dolini". KetoMka cerkev, ki Jt hnela s pomočfe tvojih misio-fknjev na Kitajskem ogromna posestva, ph bo ali pa ph jo Se izgubila. ApoM na vlado v Washington ne po-magajo. Clang Kaiškova vlada jo padla čim Jo fe Washington nehal zalagati z munkijo in drugimi dajatvami.
Kitajska jo za kapitalizem izgubljena.
V	Berlinu gre na živce vsem štirim'vladam, ki ga kontrolirajo: ameriški, sovjetski, angleški in francoski. Mesto je sedaj povsem pregrajeno. Ceste med zapadlim in vzhodnim Berlinom so prekopane, da avti ne pošti ne morejo iz predela, ki je pod anglo-ameriško-francosko okupacijo, v predel, ki je v sovjetski posesti. Nad tri milijone prebivalcev tega velikega mesta trpi posledice. Svoji ne morejo k svojim. "Živčna vojna" ne pozna humanitarnosti. Vse gre narobe.
Ampak anglosaška letala brne v Berlin dan in noč ter zalagajo dva milijona ljudi z vsemi potrebščinami, neglede na. stroške.
Iz japonsko se čujejo glasovi, da kani naša vlada Hirohitovo cesarstvo spremeniti v novo vojno trdnjavo, za morebitno vojno s kitajskimi komunisti, še bolj pa za jako verjetno vojno s Sovjetsko zvezo.
Zapadna Evropa se pretvarja z ameriškimi dolarji v trdnjavo reakcije.
Rusija pa ni še pripravljena na vojno in zato vodi
(Konec na 4. strani.)
Liberija je edina zamorska republika v Afriki. Ustanovila jo je ameriška vlada za "eksperiment", ako so črnci sposobni vladati samega sebe. Naši državniki so ji dali tudi ime in enako njenemu glavnemu mestu Monrovia.
Ta dežela meri samo 43,000 kv. milj in ima kakih 2,600,000 prebivalcev. Žive primitivno in v politiki se ne udejstvujejo. Edward R. Dudley, ki je naš poslanik v Monroviji, je edini a-meriški diplomat zamorske polti.
Pred letom je bivši ameriški državni tajnik Stetinius organiziral posebno družbo s pet milijoni dolarjev kapitala. Dala si ie nalogo proučevati in izkoriščati v Liberiji prirodne in druge vire.
Liberija je še vedno ameriška 'satelitka" in njeni zastopniki na raznih konferencah ter v ZN vedno slede ameriški direktivi.
Moskovski radio je Liberijo miule mesece večkrat omenil. Pravi, da so jo ameriški kapitalisti popolnoma zasužnjili in ob enem jo spremenili v bazo * za ameriško ekonomsko penetracijo v francoske in angleške afriške kolonije.
' Morda je kaj v tem, ' kajti Truman je v svojem inavgura-
! KOMENTARJI
eeeeoeeeoeesoeoeeeoesooeoeoeooeeeeseoeeo«
Zbira in pri soja urednik HH|
Matyas Kakosi je sedaj pred-1 rej na podlagi pravice, ne iz ma* sedmk ogrske vlade. A pred 24 ščevanja. Katoliška in nji prileti ga je dal prejšnji režim za- jateljska javnost po svetu pa preti in poskrbel, da je bil obso- kajpada trdi, da je vlada nasto-
jen na osem in pol let zapora.
Princ-primat Mindszenty je spadal v onih dobrih časih med magnate (madžarsko plemstvo). Ljudstvo je živelo v bednih fevdalnih razmerah in bilo je brez pravic. Tlačani niso imeli volilne pravice. Delavci so smeli voliti le v velikih mestih in njihova volilna pravica je bila omejena kakor nekoč v Francjože-tovi Avstriji. Vladala je hierarhija in ostala aristokracija. Sedaj pa načeljuje vladi človek, ki je bil zaprt in on ni edini te vrste. Vsem deželam sovjetskega
pila proti primatu katoliške cerkve na Ogrskem zgolj iz maščevanja. A prava resnica se bo dognala prej ali slej. Primat sam je priznal, da je "deloma" kriv. Nekaj ameriških reporterjev je bilo zraven na obravnavi. Zastopane z reporterji so bile vse velike ameriške in druge novinske agencije.
Nadškof Stepinac v Zagrebu
je tudi imel dramatično obravnavo. Dokazano mu je bilo vpričo ameriških in drugih reporterjev, da je res paktiral s krvnikom (poglavnikom) Paveličem
bloka načeljujejo ljudje, ki so in bil obsojen. Vatikan in kato-
U;i;__i___i _i: j___ix —	.t« .	. T	. . .
stvom po vsem svetu, da si dvignejo svoj življentki standard, in to nalogo naj vrli ameriški privatni kapi t a JL Namreč na na-
tinski Ameriki. Toda standard so ameriški in zvišali le domačinskemu Vladajočemu sloju, mase pa garajo za borni zaslužek in žive v mizeriji in v ignoranci.
bili enkrat ali drugič v ječi — ne za zločine temveč vsled prepričanja. Mindszentyju v oni dobi niti na misel ni prišlo, da ga bodo ti puntarji kdaj sodili in obsodili. Svet se pač menja, in kot uči cerkev, vse na svetu je minljivo.
Kardinal Stritch je v svoji čikaški nadškofiji minulo nedeljo oznanil dan molitve za svojega duhovnega brata Mindszentyja. Tudi madžarski dninarji, ki so garali na poljih madžarskih ari-stokratov, so molili zanj, in to še takrat, ko so oni imeli raj ze na zemlji, revni brezpravneži na prostranih poljih pa so se tolažili, da ga dobe na drugem svatu.	•
Ne odobravamo pereekucij, ako so podvzete radi prepričanja proti komu, ki obstoječi vladi ni po godu. Toda ako se na
zakonov dokaže, da se ne gre zgolj radi prepričanja ampak tudi radi kakih prestopkov, te-daj od sodišča ni pričakovati dhigega kot da se krivdo za prestopke ali zločine dokaže in nato naj se ga sodi po zasluženju, to-
Republikanci v lllinoisu
ob službe
Pred lanskimi volitvami so imeli republikanci v lllinoisu govemerja, večino v legislaturi, enega zveznega senatorja, okraje in občine in tudi v čikaškem okraju so imeli mnogo važnih uradnikov, n. pr. šerifa itd. Vsi ti ljudje so po zmagi 1. 1942 pometali iz uradov demokrate in jih nadomestili s svojimi pristaši. Sedaj jih pošiljajo med brezposelne novi demokratski governor Stevenson in isto delajo njegovi kolegi. Za te službe se sedaj poteguje tisoče "lojalnih" demokratov. Governer Stevenson je sicer obljubil uvesti ekonomijo in znižati število nepotrebnih uslužbencev, pa ne bo uspel. Kajti demokrati, ki so mu izvojevali zmago, hočejo sedaj nsgrado za svoj trud.
liški svet sta se zgražala. A Stepinac je še v ječi. In bil bi tudi ljubljanski škof Rožman, ako bi ne bil pravočasno utekel preko meje pod vatikansko in anglo-ameriško varstvo. Sedaj je v U. S.A. in mu ni sile. "Srečo ima," bi rekli po naše. Ali po angleško, "he is lucky". Ali tudi sam tako misli? Morda pa mu je včasi žal, ker ni italijanski in nemški okupacijski oblasti pokazal saj tu pa tam nekoliko odpora, ko je videl, kaj počno z ljudmi fašisti iz Italije in naciji iz Nemčije in Avstrije.
« %
Ameriška domovina, ki jo urejuje bivši voditelj bivše slovenske ljudske stranke, dr. Miha Krek, je "novi protikomuni-stični list" toplo pozdravila. V uvodu pravi sicer, da (novi list) v svoji prvi številki 'udriha na levo in desno, vključivši katolicizem in A. D." Nato v oklepaju zasmehoval no dostavlja: "Upamo, da bo Proletarček Francelj zdaj odprl oči in spoznal, kakšne budalosti se je znebil lani, ko je Molku očital, da je klerikalec".) Vendar pa je A. D. Mol-
(Konec na 4. strani.)
Vlada priznava, da so znaki "recesije" tu
Ali vam je naročnina potekla...?
Tekoča itovilka Proletarca
P
2151
Ako Je številka tik VAŠEGA imena na NASLOVU na PKVI strgal niijs, to pomeni, da vam Je naročnina potekla sa tolike tednov kolikor Je številka v va* šem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite Jot Prihranit/nam s tem pri dala in na pofttnini!
" Ne, gornji naslov ni pravilen. Vlada ne priznava, da smo na pragu nove ekonomske krize, toda njeni biroji, v katerih shirajo statistike, to pričajo.
Predsednik Truman pravi, da ako dobimo "recesijo", bo umetno ustvarjena. Kapitalisti odgovarjajo, da je to insuniadja — da oni imajo najmanj vsroka ogrožati svoje obrate s novo kriso.
Vender pa je resnica, da se odstavljanja na dnevnem redu in da Je sa bodočnost v skrbeh na milijone delavcev. Kaj bi še« le bile, ako ne bl oberoievall sa-padnega bloka! Tako je sej mu-nicijska Industrija do vratu sa« poslena! ,
V Chicagu se Je neki veteran is druge svetovne vojne potožil nad brezbrižnostjo oblasti, fo poklicu Je maMnist. Brez dela Je kake tri mesece. Kajti mnogo ljudi njegove stroke so odslovili. Zate dela ne more dobiti, čeprav imajo veterafci v najemanju prednost.	0 ~
Doma ima bolno ženo In dva mladoletna otroka. Enemu je bilo kaka dva meseca. Dal mu je v Igranje zamašek, ki ga je ettok pogoltnil in se dušil. Veteran je klical policijo — nobenega avta ali ambulance niso tedaj imel pri rokah. Enako se mu Je zgodilo v bolnišnici—ni* mamo nobene ambulance pri rt? ki Kliče pomoči tja in sem—vse šaman. "v
Kdo sploh se' briga sa brezposelnega veterana! Otrok se je med % tem zadušil in veteran vprašuje, kje je pravica, kje člo-vekoljubje? In čemu se je boril — mar sato, da sedaj tava med brezposelnimi mašiaisti?
To je odlomek is življenje o-alh, katerim so obetali po zmagi raj, a imajo pekel.
Veterani, ki so si kupili stanovanjske hišice—na posodo seve-ds — vidijo, kako je odstavljen sdaj ta sdaj drugi njihov drug. Kako bo zmogel obroke? V brezposelnosti nikakor ae!.
Milijarde imamo v pomoč reakcionarnim vladam po svetu, a doma pa smo za "free enter-pirse". Naj te gull po mili volji.
Saj se bo vse šc/ kako samo od sebe "izravnalo", kakor se je še vselej, tolažijo besedniki vlade, katerim ni sile v nobenem vremenu.	^
Delavski tajnik Tobin je valic vsem obetanjem. predsednika Trumana prisnal, da je število brezposelnih naraslo od lanskega decembra za nadaljna dva milijona. A tudi on se tolaži, da vslic temu "situacija ni nevarna".
K omenjenima dvema milijonoma brezposelnih je treba do-šteti še tistih par milijonov, ki so bili že lani brezposelni. Skupaj jih je kakih pet milijonov. Milijon ali kaj takega je brezposelnih vsled naravnih vzrokov — namreč ljudje puste eno službo in si med tem iščejo drugo. Toda vsi vemo, da Je sedaj več delavcev pa raspollgo kakor pa Je služb sanje.
Census bureeu poroča, da je bilo v januarju letos saposlcnlh 57,500,000 delavcev, torej nad štiri milijone manj kakor pa v lanskem poletju.
Več milijonov delavcev je zaposlenih samo delno — po par dni v tednu. In odstavljanja so še v teku. Stavbinska industrija je zelo prizadeta—največ vsled staromodne unijske klavsule in pa saradi požrešnosti stavbin-skih kartelov. Vee Je organizirano zgolj za navijanje cen namesto da bi delavci lahko zaslužili prav toliko kakor sedaj s pre uredb o v unijah In r stavbni industriji, kupci pa bi dobili stanovanja po vrednosti, ne pa da jih preplačujejo.
"Recesija" je torej tu in ne delavski tajnik in ne predsednik Truman je ne bl mogla utajiti. Kajti ljudje jo čutijo in več ali manj tudi trgovci na debelo, ki so sačeli zniževati cene, dasi se v prodajalnah na drobno to še prav male poena


Nekaj o naših stvareh
Nedavno smo objavili po dolgem času seznam knjig—slovenskih in angleških—ki jih imamo v zalogi.
Odziv je bil dober in ljudje, tisti namreč, ki niso naročniki Proletarca, nas vpraiujejo za dotično številko. Ker je pošla, seznam naših knjig v tej številki obnavljamo. Pri nas so sedaj slovenske knjige cenejše kakor pa so v starem kraju. Nekatere so tam sedaj dolar do dva dolarja dražje kot pa jim je cena pri nas. Veliko iz naše knjigarne jih je 2e razprodanih, a imamo še par tisoč izvodov raznih knjig. In kpr je zima še tu, vas vabimo, da sežete po njih.
Cenik je objavljen na peti strani v tej številki.
Ni lepše reči kot čitati zabavno, poučno ali pa znanstveno knjigo. Vse dobite pri nas, Upravnik je bil kar presenečen. Dejal je, "glej, naročila (za knjige) prihajajo!" Za angleške in še več za slovenske knjige.
Vsled inflacije so se knjige v starem kraju silovito podražile. Mi smo naše kupili po predvojni ceni in jih tudi prodajamo po predvojni ceni. Torej pojdite skozi seznam (v tej številki na peti strani) in si jih izberite. K vsaki naročbi dodaipo eno knjigo brezplačno.
Opozarjamo vas tudi na poseben seznam angleških knjig, ki jih imamo v založbi. Naročite si jih od nas«
V	tej številki 90 prispevatelji v podporo Proletarca označeni pod naslovom Tiskovni sklad Proletarca. Prvotna kampanja je bila dosežena preko določene kvote In list je bil rešen. Toda mu bo treba pomagati i v nadalje, kajti z rodnimi dohodki stroškov nikakor n# bi mogel kriti.
(Mode koledarja je nekaj omemb na 3. strani v tej številki pod naslovom, "Z upravniške in uredniške miz*" *
V	tej številki je tudi izkaz podpornih društev in drugih organizacij, ki so obnovila članarino v Prosvetno matico. Upamo, da se tudi ostala odzovejo. Doslej — namreč do datuma tegd izkaza je obnovilo članarino 49 društev in drugih skupin.
V	petek 25. februarja bo občni zbor Slovenskega delavskega centra. Pridite vsi, ki ste delničarji.
Dan pozneje bo občni zbor Jugoslovanskega hra-nilnega In posojilnega društva. Več o njemu piše Joško Oven pa drugI strani.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDflTtA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Ttskevaa Dražba, Chicago. III.
afrEZK
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; sa pel leta $1.78;
Ka četrt leta $1'00.
Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo t>Ui v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za prtobčitev v Številki tekočega tedna
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor................................................Frank Eaiu
Business Manager ............. Clarence Zaitz
SUBSCRIPTION HATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.7»; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 2S, ILL.
Telephone: ROckwell 2-2864
Države s kolonijami v strahu pred podjarmljenimi ljudstvi
Ernest Bevin je dejal na nekem banketu v Londonu, da se pridružuje Trumanovemu načrtu aa po—ač zaostalim ljudstvom po svetu t vso svojo dušo. V mislih je Ime« med drugim množice v angleških, v francoskih, v belgijskih, nicocemskih in portugalskih kolonijah.
Lahko bi imel v mislih tudi bedna, v ignoranti zrasla fin izkorišča na ljudstva v latinski Ameriki in drugje.
Sicer je veliko hinavščine v takih obetanjih. Ni pa je v lati Bavinovi izjavi v tem, ko je dejal, da te to (Trumanov) najboljši način za pobijanje komunizma po svetu. Ob enem je poudaril, da se Sov jetski uniji z zapada ni bati napada. To naj bi pomenilo, da je Rusija eno in komunisem nekaj drugega.
Ampak čemu so ae spomnile kolonijalne driav« na pomoč zaostalim ljudstvom v njih Me sedaj, ko jih "komunizem" straši? Saj so se narodi v kolonijah borili desetletja in desetletja, pa sa niso v Londonu nobenkrat spomnili, da jim bi pomagali. Enako druge kolonijalne sile. Ljudstva v kolonijah so> bila breepravna, tlačena, preganjana in do mozga iskoriščaoa.
Toda ko so zatirani domačini videli, kako sa morali ia Asij« Angleži bežati in da še celo Ameriki ni šlo gladka od začetka, in kako je padla Francija, Nizozemska In Bale*j«, so si predstavljala, da je prišel njihov dan. Zaostala Indija ja dobila saj status dominjona — po svoji volji se ja odločila sanj. Nizozemska Indonezija in francoska Indokina sta se proglasili sa samostojne republike in sedaj sta v vojni s svojimi prejlnjhni lastniki. Hočejo jih nazaj na aato da bi pomagali inaHalamu ljudstvu tor ga va vati pred "komunizmom" pač pa mdttega, kar sta jim s svojimi pri rodnimi viri nudile bogate dohodka In pa ceneno delovno silo.
Tisti Američani, Id poznajo zgodovino svoja vlada, se ša spominjajo, kako ja svojim kapitalistom pomagala včasi eefa kupljeno "revolucijo" Mkortibčati maliiika delavca in mehiška prirodna bogastva, predvsem oljna vrelca in raijnilra, Io kaka aa ja mehiško ljudstvo borilo prati svoji diktatorski tiranski vladi. In kako so se mnogi kapitalisti jesili, ker ja v času, ko so Mehi-čani po uspešni revoluciji podrl a tU i oljna polja, sedal v Bali hiši FDR namesto kak tak predsednik, ki bi jim dal sa obrambo "ameriških" interesov tudi armado na razpolago. Saj ja že bila v Mehiki, lomastila je po Nikaragvi in tudi po Panami in drugod je lovila "bandite".
Zaostala Ijtidstva so zaostala zato, ker jim kolonijalne in druga imperialistične dežele niso dala na šal, na kakega udobja, temveč so jim dovolila le toliko živeža, da so bila zmožna garati v korist tujcev, ki so bagateli in vesaljačili po svatu.
Tista dobe je konec. To ja dajal tudi predsednik sedanja indijske vlade pand id Nehru, ki ja drugače nasprotnik komunizma. Zato se angleškim investorjem ta svoja posesti v Indiji ni bati pod vlado kakršna ja, boja pa sa ljudstva. In kadar sa ljudstvo kja upre, je v današnji deM toga vodna kriv "komunisem", nato ga bodo zajezili sedaj s tam, da bodo "zaostala ljudstva" izvlekli iz pasnanjkanja in nevednosti. In to bado storili Usti krogi, ki edini so odgovorni, ds so zaostali narodi ostali v ignorsnei in zasužnjenju.
Joško Oven
RAZGOVORI
Ni zadosti, da nam nagaja vreme, poleg sitnosti, ki jih imamo na Grškem in v Kitajski, kajti sedaj so pa še Rusi začeli s takozvano "mirovno ofenzivo". Vse je ftlo tako lepo v redu. Ambrija zapad nih sil je sedaj v procesu. Polog nas in Kanade imamo Francijo, Anglijo, Belgijsko, Nizozemsko ter kneževino Luksevnburg. Zgleda lo ja, da v kratkem pridobimo še junaško Italijo, Irsko, Portugalsko, Norveška tn mogoče še Španijo — nakar se seveda podpiše medsebojna vojaška zveza — z Zed. državami fceft finančni angelj in zalagatelj te vojaške zveze s potrebnim orožjem. Kajpada, da se ima v mislih Hudi zapadni del Nemčije, ksftera bi dala tej zvezi tudi močno vojaško ozadje. Vse to je ne samo v načrtu, ampak je že takorekoč gotovost.
AKO TO SLIKO ZAOBRNETE, dobite namesto tovarniških dhnalkov topove ševaiai tekmi tudi so.
In to v sedanji obaro-
evropa si 2eu najbolj turistov iz amerike - razen sovjetska unua
Letos pričakujejo države Mar-| rijo ,da niso prišli s kakimi tn
shallovega plana, predvsem Francija, Italija, Anglija in Švica, več turistov iz Amerike kot
trigarskimi in aa potniškimi ali špijonskimi nameni.
V deželah zapadnega bloka
pa jih je prišlo še katerokoli le- kajpada ni te bojazni, zato se to po vojni. In ameriška vlada potnikov iz Amerike radujejo, pri tem sodeluje skupno s komisijo za ekonomsko obnovo Evrope.
Je pa ena država, ki ji ni prav nič za turiste iz Amerike, in to je Sovjetska unija. Jugoslaviji, Oehoetovaški, Poljski in Madžarski pa so bili vedno dobrodošli — ne iz kakega posebnega prijateljstva do njih temveč vsled njihovih dolarjev. Politika ameriške vlade sedaj je, da se one, ki bi hoteli v te takozvane sovjetske satelitke na obisk, odvrača od namere, ali pa jim potnega lista sploh ne izda. Zato si mnogi pomagaj* s tem, da si vnamejo potni list v Italijo, doba tam pri jugoslovanskem konzulu vizo, ali pa pri kakem drugam konzulu sovjetskega bloka in stvar je rešena. Vendar pa so sedaj tudi v ostalih državah sovjetskega bloka jako oprezni, kajti potnikom iz Amerike in Anglije zaupajo le ako se uve-
nju zemlje kmetom. Kot ponti-fični aristokrat je bil za fevdalna Ogrsko—če mogoče pod vlado Hdbsburžana.
* V Rimu ter v katoliških krogih je tretiranje tega kardinala povzročilo velikansko hrupa. Ti prokleti komunisti so de spravili celo na kardinala! Sveti oče v Rimu je takoj izobčil iz svete cerkve vse tiste grešnike, kateri so se drznili položiti svoje grešne roke na tega syetega moža. Ker to ni veliko pomagalo, so skušali premakniti vse kar je bilo mogoče v oficijelnem Washingtonu, da naša ameriška vlada prepreči sodno postopanje.
Da je ta proces prinesel na dan precej nečednih stvari, kar bi vatikanska hierarhija rada prikrila, o tem ni dvoma. Da so ti ljudje danes na prvem mestu, kateri spletkarijo in ščuvajo na
ali bolje, vesele se njihovih dolarjev. O tem in o politiki komisije Marshallovega plana in o taktiki ameriške vlada glede tu-ristike ima informativna agencija Common Council škileči članek:	*
Potovanje Američanov v dežele Marshallovega plana v Evropi dobiva spodbudo od strani EGA (Economic Cooperation Administration) in sicer po določbah oziroma dogovorih zakona za tujezecnsko pomoč, ki j* bil sprejet leta 194« Paul G. Hoffman, načelnik ECA je dejal pred kratkim, "da dolarii, ki jih potrošijo Američani v Evropi igrajo važno vlogo v prizade-Evrope, d,a uravnovesi račune in svojo trgovino z zapadno hemisfero.*
Posamezni Američani, pa naj potujejo v deželah preko morju za zabavo, ah radi študija, ali pa kot člani skupin, ki pomaga-
vanju
svoje
"Mrzle vojne" ne sme biti konec, rajše jo pospešujemo
Ameriška vnanja — sploh vsa naša državna politika, je taka kakor jo označuje gornji naslov. Saj vaa znamenja pričajo tako.
Stalinovo ponudbo za sestanek sta Truman in državni Ujnik Acheson kratkomalo odbila. Ker sta se zbala, da bi Stalin mofda le prišel v Washington, sta napravila opazke, ki so mu bile namig, da tudi ako pride v Washington (Truman pod nobenim pogojem noče za železni zastor) bo sicer sprejet in postrefcen, toda kake konference ne bo. Ako bosta kaj govorila, lahko izmenjata med sabo nekaj besed o vremenu. Tako to stvar razlag* Thomas F. Reynolds, ki je v Washingtonu poročevalec za Chieago Sun-Times.
Truman je torej Stalinu in Moskvi zaprl vsa vrata za sabo. Pravi, da ako ima Moskva kake posebne načrte za pomirjanje, naj jih pove zboru Združenih narodov in njegovemu varnostnemu svetu. Ne gre, da bi samo dva človeka sklepala o mini« Je dejal predsednik Truman.
Ta isti Truman je pred nekaj meseci javno iijattl, de bo poslal v Moskvo na posvetovanje s Stalinom čim našega vrhovnega sodišča Tedanji naš državni tajnik se je na konferenci v Parizu baš prepiral z Višinskijem in čim je zvedel, kaj Truman namerava, mu je sporočil, da naj si išče drugega državnega tajnika, ako to stori. Posebni delegat v Moskvo nI bil poilan. To je bilsdrugs Trumanova blamaža te vrste.
V prvi je odobril govor, ki ga mu je dal tptoanega njegov trgovski Ujnik in bivši podpredsednik Zed. držav. Henry Wallace Truman ga je prečiUl in odobril. Wallace je šel hat* v Madison Square Garden v New Yorku in govoril, kakor je bild v originalu, za politiko pomirjanja z Rusijo in proti taktiki sile. Bičal je po onih visokih politikih v tej deželi, ki jim ni za mir temveč Kujejo in s dvojim vojnim hujskanjem ter zahtevami ta čimveč oboroževanja vznemirjajo svet.	*
Državni tajnik Byrnes je bil tedaj j* konferenci s zastopniki ameriških zaveznic ter Sovj. unije v Parizu. Ko je brzojav in
radio raznesel Wallaceov govor, se je Byrnes, razjezil in sporočil, da mu je Wallace izpodbil noge ravno ko je argumentiral s sovjetskim prvakom in ga dolžil, da Rusija uganja provokacije in ogroža svetovni mir.
In kaj je storil Truman? Čim se je Wallace vrnil v Washington, ga je odslovil iz vlade. Vendar pa je ta predsednik vzlic svojim taktičnim zmotam, ki jih bi Roosevelt nikoli ne naredil, vseeno popularen. Navadni ljudje ga imajo za svojega, generalf, admirali in Uktičarji, ki grade okrog Rusije nov železen obroč in se oborožujejo ob njemu, pa so s predsednikom tudi prav aelo zadovoljni. Saj stori skoro vse kar žele in pričakujejo od njega/
Njegova izjava je, da spadajo vprašanja, radi katerih bi SU-lin bil pripravljen na sestanek s Trumanom, pred Združene narode. Tega Truman ni mislil Ukrat, ko je hotel poslati vplivnega, sposobnega člana vrhovnega sodišča -r- namreč sposobnega tudi v cfiplomatičnih poslih, k SUlinu v Moskvo. Da tega ni storil, so mu preprečili drugi. Niti ni tega mislil na nekem svojem govoru v Teksasu, kjer je dejal, da SUlin ni napačen človek in bi rad z njim konferiral, ako pride v Washington. In to vabilo je ponovil še ob par drugih priložnostih. A končno — saj se nima z njim kaj pomeniti — stvar spada na zbor Z. N.!
Toda čemu pa ne spada pred Združene narode tudi vojni blok, ki ga sedaj snujejo Zed. države? In to na svojo roko, neozi-raje se na organizacijo Z. N., ki je postala zgolj debatno, prere-kaško društvo še celo bolj kakor pa je biU pokojna liga narodov.
Ako je bila organizacija Z. N. ustanovljena ia graditev miru, kakor si jo je zamislil pokojni Roosevelt, potem čatou le Stalinu metati v obraz, naj pove svoje križe, težave in želje organizaciji Z. N ? A pri tem naši visoki politiki, birokrati in vojaški magnati pozabljajo, da kar svetujemo Moskvi, mi sami ne prekticiramo!
Zed. države grade "zapadno unijo" — blok držav z Ameriko in Anglijo na čelu, ki je v bistvu nič drugega kot vojna kombinacija, organizirana in oboroževana za nov krvšvi konflikt, neozi-raje se na Z. N.
Nobena skrivnost oi, da Anglosaksi res streme za svetovno nadvlado, Ob enem trdijo, da snuje enake naklepe Sovjetska zveza. Zato jo je treba pritisniti ob steno, streti moralo v deželah sovjetskega bloka, polagoma vreči njihove vlade druga za drugo in jih potem nadomeščati s starimi režimi in kralji.	^
To je politika Anglosaksov — in tudi če dovede do vojne, kaj zato, enkrat mora priti! Kajti brst nje se komunizma ne bo usUvilo. Pri tem pozabljajo, da ao škod vso zgodovino uničevali nova gibanja, ideje in humaniteto s terorjem, s streljanjem v obupane mase. Marsil^ odpor je bil strt v krvi. Nešteto jih je že dalo žfvljehje v naporih sa nov red in svobodo. In v slični borbi so nsstale tudi Zed. države. Niso nasUle kod pada mana iz neba. Borbe je bilo treba, upora proti dinastiji, kateri se sedaj naša visoks "society" liže kot da bi bil angleški kralj še vedno tudi naš kralj, kakor je bil pred proglasom neodvisnosti, in skdzi dokler niso bile njegove armade na ameriških tleh premagane.
Ako je Rusiji resnično za mir, in svet verjame da je, ker nima vzroka iskati vojno —- čemu ne bi tudi na tej ttrani kaj storili zanj, namesto da le govore o njemu In ob enem na vse grlo naglašajo kopico naših atomskih bomb, ki jim Imamo v "interesu miru" za vsak slučaj...
Jo pri obnovi Evrope, igrajo v vsakem slučaju pomembno vlogo v obnovitvenem prizadevanju Evrope. Ikiletin, ki ga je izdala ECA naglaša, da n. pr. dolarji, ki jih potrošijo ameriški turisti v Franciji, pomenijo da Francija potrebuje toliko manj ameriškega kredita za nakup žita v Ameriki. Marshallov plan namreč nudi priključenim deželam določene kredite sa nakup ameriškega blaga. Dolarji turistov se spremene v Franciji, kot drugod, v nakupno silo, s katero morejo prizadete dežele kupovati zaloge potrebščin. Drug primer koristi turističnih dolarjev v sferi Marshallovega plana, nam je Anglija. Dolarji, ki so jih potrošili ameriški poeetniki Anglije 1. 1948, morejo omogočiti nakup večje količine indu-strialnih potrebščin kot jih predvideva za prvih pet mesecev Marshallovega načrta Združeno kraljestvo samo.
Program Zed. držav je, da se nudi Američanom, ki potujejo v dežele Marshallovega plana, kolikor mogoče olajftav, kf vključujejo: prizadevanje, da se nudi kolikor mogoče več potniškega prostora na ladjah, ki vozijo po plovnih črtah severnega Atlantika; razvitje izven sezonskega potovanja; program uvedbe cenejšega potovanja v Evropo in po Evropi, kot tudi odpravo u-radnih ovir potovanja po evropskih deželah. Nekatere teh ovir odstranjujejo že zdaj. Britanija se je pred kratkim pridružila osmim drugim evropejskim deželam. ki so odpravile vize za Američane, ki žele potovati tja na kratke obiske. Dežele, ki so poleg Anglije odpravile vize za ameriške turiste so Belgija, Italija, Danska, Norveška, Švedska, Švica, Luksemburška in Nizozemska ali Holandska. Francija, Portugalska in Irska (Svobodna irska država) tudi nameravajo odpraviti vize za ameriške turiste v bližnji bodočnosti, t. j. preden se prične letošnja turistična sezona.
V zameno za korak Anglije, so Zed. države odpravile vizum-sko pristojbino za njene turiste, toda naši konzularni uradniki v Evropi morajo še vedno pregledati prošnje in listine onih, ki žele potovati v našo 4e--želo. Sicer pa je poglavitna težnja potovalnih olajšav, da se da priliko tn spodbudo za potovanje Američanom. Zato so tudi dežele Marshallovega plana vz
Za Zed. države bi bilo to ne novo vojno čuteč, da samo na ta samo varnostni obroč napram način pridejo ponovno na sedlo komunizmu, ampak bi nam dalo' in do izgubljene moči in to še tisto ospredje, katero je nam kot posebno v vzhodni Evropi, ve pravijo vojaški izvedenci, po- že vsak politični diletant. In tr^bno v slučaju vojne z Rusi- prav je, da se jih razgali.
jo. In ne samo to. Naoroževanje	Naše dele
Amerike, katero se je začelo že . . . , ..
'	*	' Jugoslovansko hranilno in po-
zadnjo pomlad, je preprečilo v veliki meri ekonomsko krizo, katera se je pojavljala v zadnjem letu še posebno na zapadu. Velikanska vojna naročila letal irv drugih vojnih potrebščin so ponovno odprla že deloma zapuščene tovarne za letala v Cali-forniji in Washingtonu. Trgovci z orožjem se kar tepejo za naročila. Torej zakaj govoriti o miru in razorožitvi, ko so v večini vsi naši državniki, industrijalci in generali za oborožen mir ter za boljšo in še otrejso "mrzlo vojno".
Tak je bil torej položaj, ko smo čuli v radiu in malo pozneje čiUl v dnevnem časopisju o odgovoru, katerega je brzojavil maršal Stalin nekemu ameriškemu časnikarskemu poročevalcu kot odgovor na njegova vprašanja. V tem odgovoru, kateri je sedaj ie vsakemu znan, je povedal Stalin, da je pripravljen
sojilno društvo praznuje letos svoj tridesetletni jubilej. Ta naša čikaška ustanova je zares pravo delavsko podjetje, katero se je dvignilo v zadnjih dvanajstih letih od $300,000 do zares velike vsote —- $2,738,000, kar je čudno število, če se pomisli, da so delničarji v večini samo delavci. Da ni bilo delo vedno lahko in ugodno, še posebno v letih, katera so sledila veliki depresiji, je umljivo. Ali s paznim gospodarstvom si je društvo pridobilo ugled in je danes ono izmed prvih s ličnih jugoslovanskih usUnov. Letna delničarska seja bo 26. februarja v Lawndale Masonic Temple, 2300 So. Millard Ave. Ker bo to tudi jubilejna proslava, so vabljeni vsi delničarji.
razgovor ft: predsednikom Trumanom. T« brao-javka je biU aelo vljudne. Pojasnil je, da bi rad prišel v Washington ali radi adravja mu je nemogoče itd.
Naše diplomate in državnike, kateri vedno blebečejo o miru, demokraciji ter zapadni civilizaciji, je to precej iznenadilo. Sele ko je naš novi državni tajnik Dean Acheson par ur za tem povedal, da mi nimamo kaj govoriti za enkrat, ter da se dobi odgovor na taka vprašanja v zbornici Združenih narodov — so se naši fantje pri uredniških mizah ter na radiu oddahnili in nato se je boj še poostril češ: "Mi smo za mir, ali čemu govoriti o tem!"
Vprašanje ni, kdo je za mir in kdo ni za mir. Ljudstva v Evropi kot v Ameriki so za mir. Ali mir, pot postoja danes, vodi neizogibno v novo vojno. Vse a-tomske bombe ter vse biologi-čne in druge smrtonosne pripre-j ve jo ne preprečijo, če ne odpravimo in to čimprej — tiste vzroke, kateri so ovira medae-bojnemu sporazumu. Nikdo ne trdi, da je Rusija popolnoma nedolžna. Ali priznati se mora strahovite žrtve ruskih narodov in pe strah, da se kaj takega ponovno ne izvrši. Rusija ima vzroke za tako bojazen. Krivi sq ________ tudi naši državniki, kateri so,
posUvile posebno "komisijo z ikot Pr*vi Fieda Kirchwey v re-^	v viji "Nation", "podprli reakcijo
v vseh deželah — KiUjski, Gr-
VsoU pet tisoč dolarjev Je prekoračena. Jaz slučajno ne spadam k črnogledim pesimistom, ali vse eno sem tmol nekaj bojazni, da kvoU ne bo doeežena. Kaanpanja s tem še ni zaključena, kajti delavski listi podporo vedno potrebujejo. V letu, katero se je šele začelo, nas čaka še veliko dela.
imenom Evropejska potovalna komisija, katera je uradno priznana od strani Evropejske ekonomske kooperacije zastopajoče 16 dežel Marshallovega načrU. Naloga te potovalne komisije je, da pospešuje ■ turizem v deželah priključenih omenjenemu ekonomskemu planu.
Kot pravi Mr. Hoffman, utegne Kvropa v bodečih štirih letih zaslužiti okrog $2,500,000,-000 od turistov iz Amerike — to se pravi, da toliko turističnega obrata pričakujejo sli pred-
ški, vzhodni Aziji, južni Ameriki itd. Ameriška državna Uk-tika je bila podpreti in podpira*-ti interese tiste male skupine ljudi, kateri profitirajo v pre-prečenju revolucij v deželah, katere so že dolgo zrele za prevrat."
Po svetu
Kardinal Mindszenty je bil pred sodiščem. Ni ravno čedna afera. Kardinal je priznal, da Je ne samo rojalisi, ampak da je
videvajo v okviru Marshallove- < spletkaril in vohunil proti sodega plana, kar bo, kot že omen je-' nji madžarski republiki. Priznal no, znižalo nakazanje ameriških < je tudi, da se je udeležil gotovih kreditov, ker bodo dežele sou-1 razgovorov v letu 1947, ko se je dpležene v planu imele več last- i pričakovalo čimprej nove vojne
no zasluženih dolarjev, s kateri mi bodo mogle tržiti oziroma kupovati na našem trgu kar potrebujejo za obnovo in podvig svojega gospodarstva In ekonomije.
in da v slučaju ameriške zmage se obnove monarhije v Ukozva-nih podonavskih državah. Priznal je tudi, de je trgoval na črni borzi. 3il Je z dušo in telesom proti sedanji vledi, proti delje-
"Staiin j« videti zelo zdrav"
Ameriški ambasador Walter Bedell Smith, ki se je nedavno vrnil iz Moskve v Washington, je reporterjem dejal, da ko je zadnjič videl Stalina, bilo je lanskega septembra, je izgledal zdrav in krepak.
Smith se ne bo več vrnil v Moskvo in je resigniral.
Deweyjev proračun
Governer Dewey je legislatu-ri države New York predložil proračun za bodoče fiskalno leto, ki se prične 1. junija. Lani je znašal $812,000,000. sedaj pa zahteva kakih $100,000,000 več.
Tole mi ne gre v glavo?
Statlstičarji trdijo, da so se živila pri trgovcih na debelo v enam letu pocenila 17.6 odstotkov In 26.1 odstotkov ed lanskega 13. julija, ko se bile cene najvišja. Kake te, da se ta znanja cen nič ne peanaje v prodajalnah na drobno in v restavreci-jik, te ml nikakor ne gre v glave! Ako sedaj blago pe 17.6 od-stoikov ceneje kupujejo, čemu ne bi prodajali ceneje tudi odje-biad vedel! '
PSOLBTASSC februwy t, 1M».

PRIPOVEDNI DEL

Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.)
Surovih manir je, domišljav."
"Ali ni pesnik?"
"Se tega bi se manjkalo! Kritik, člankar. ali kaj že —."
"Rozman ga hvali, sem slišala."
"To je prav Rozmanu podobno. Danes tako, jutri drugače."
Zofija je leže pila svoj čaj in vmes kramljala s Smonom o vsakdanjostih.
"Blagor vam," je rekla, "na
počitnice greste. Po svetu--.
Ne veste, kaj bi dala, če bi mogla kam od tod. Tam človeka vedno čaka kakšno presenečenje. tu pa samo trohni. Zares, zdi se mi, da kar trohnim. Ali je drugod tudi tako strašno? Kajne, da ni?"
"Na vasi je povsod enako," je odvrnil in se nasmehnil. "A v mestu, seveda, tam je drugače, bolj veselo."
Ko se je odpravljaj, je Korenu mimogrede stisnil v roko nekaj denarja.
"Hotel sem več, pa je božič pred durmi. Po novem letu, ko si malo opomorejo, bom spet po-1 skusil."
Zofija ni hotela videti njegove kretnje z denarjem. 1
Toda ko je odhajal, je vstala. Dala mu je roko in Smon ji jo je dvorljivo poljubil in je pustila, da je za čas obležala v njegovi. Njene velike oči so se mu nasmehnile, sicer trudno, pa vendar opojno, kar mu ni ušlo.
"Obiščite naju spet," je rekla toplo. "Vi ste najin edini prijatelj. Ne pozabite na naju, sicer se zadušiva v tej megli Svetega Ivana. Tako strašno in obupno je tu. Rajši bi živela na severnem tečaju, mi verjamete?"
"Da, lepše bi bilo," je pritrdil.
Stisnila mu je roko.
Njega pa je obšlo, da bi jo pritegnil k sebi ter jo ukradel temu starikavemu, propadajočemu človeku, ki je bil tako beden v svojen beračenju, ki pa si je vendar znal privezati nase tako lepo mlado, tako življenja željno in tudi življenja polno žensko.
la z oknicami zaprta. Od ogla vzporedno z drugo cesto se je v ključ vleklo gospodarsko poslopje.
Nekoč je v hiši bila gostilna. V gornjem delu sta bili dve veliki, dolgi sobi, podobni dvoranam, kar je kazalo, da je v gostilni bilo vsaj ob nedeljah mnogo gostov.
Ko se je Mica poročila, je bilo očito, da bodo gostilno prej ali slej zaprli. Zakaj še misliti ni bilo, da bi njen mož, ki je bil sodnik, šel točit vino k Svetemu Ivanu. Stari Horvat, Micin oče, pa tudi ni mogel do groba voditi gostilne. Sicer sta pa stara nenadoma umrla v razdobju nekaj mesecev. Sušmkova sta eno leto dala hišo v najem za gostilno, potem pa sta jo zaprla, ker ni donašala mnogo koristi. Dokler je bil Konrad sodnik v bližnjem mestecu, st& večkrat prihajala na ta Micin dom, ko pa je bil prestavljen v Srbijo, sta predala
lali kakor jedli in pili; en sod ga bo šlo kot biks! Vi se z našo gospo ne morete primerjati," se je smejal Miha. "Zadnjič sem vam ga dal liter, pa ga še zdaj imate. Ce bi vi videli njo, bi rekli, da je od hudiča! Iz krigla ga pije, iz tridecinskega,* pa tudi eks, če treba. Od hudiča je, no!" Njegov obraz je ves sijal ob tem pripovedovanju.
"Miha. Miha," je rekla Giza, 4'zdi se mi, da vam tako popivanje ugaja!"
"Kaj bi mi ugajalo!" je odvrnil Miha. "In rečem vam, da za babo tako popivanje ni. Saj ga tudi moja spije tri deci, celo pol litra, če je že treba. Ta pa nima dna, ga nima, vam rečem. — Jaz sam ... kaj pa čem, ko me pa silijo! Saj bi rajši, da bi mi dali v denarju. Ali za denar niso, ne, niso. Nekaj časa ga pijem z njimi, potem pa v mislih rečem 'zbogom* in me že ni. Toda ona imata posebno veselje, če ga vsi pijejo..."
"No, je že posebna ženska," je menila Giza.
"Saj jo boste spoznali, ker bosta zdaj tu štirinajst dni. 2a vašo gusto ne bo," je rekel in majal z glavo. "Darežljiva je, to
SLIKA %1MB. — V driavah skalnatega pogorja, v Nebraaki, v Kansasa In ob Pacifiku, pa tudi v Floridi in v Tezasu jc napravila sima letos ogromno škode. In pokončala je več sto iivljenj. Na tisoče f o vedi, ovac* in pa srn, jelenov Itd. Je poginilo. Zato so sačele cene spet rasti, ne da bi farmarji, kl so največ utrpeli, Imeli od tega kake koristi.
šel prek vrtov, si je dejal tiho, a odločno:
"Pa mu jo bom tudi vzel..."
Zapuščena hiša
Hiša, v kateri sta stanovala Klemenčeva, je bila Sušnikova.
Bila je največja hiša pri Svetem Ivanu. Stoječa ob "piirgi", je zaslanjala skoraj polovico velikega prostora in je imela na cestno stran vsega šestnajst oken. Na sredi poslopja s ceste so bile velike duri, ki pa so bile po navadi zaklenjen je. Tudi vsa okna razen dveh v sredini so bi-
vse skrbi oskrbniku. Prihajala č JJ ^	^ £ >
sta samo ie za počitnice. Ker m-1 ^ moja m /V^ in jo vč'asih
sta imela otrok in ker ni bilo vec i mAPO ' •____.. , *	.
moram kar nagnati, da se malo
Tako vam
rečem: baba naj bo baba, ali pa nič. In prvo,-kar zahtevamo od nje je, da bodi čista.Pa ne samo krila, ampak tudi srajca. Od bab tako čudno zaudarja, če spodaj niso čiste..."
Giza se je nasmehnila temu Mihovemu modrovanju. Nato je rekla: "Slišala sem, da je bil on včasih malo na nemško stran?"
"Freilich," je pritrdil Miha. "Oba, ne samo on. Kadar sta sama, jo najrajši po nemško usekata. Jugoslavije ne marata."
"Pa vi, Miha, sem slišala, da ste tudi malo bolj na nemško 4 plat, ne?"
r Miha je zardel, a se kljub temu nasmehnil. "Kdo pa vam je to rekel?"
"No, mislite, da pri Svetem Ivanu ni mogoče kaj hitro vse izvedeti?"
"Hitro vohate, dober nos imate." je dejal Miha veselo. "Pa stvar ni taka. pospa, jaz sem za revolucijo, vam to lahko povem. Za revolucijo sem. pa naj pride od koder hoče, pa četudi od sa mega papeža, da tako rečem. Veste, da le enkrat pometemo farji in gospodo!"
"V zmoti ste, Miha," je dejala Giza. "Vam bo že Matija pove-
pričakovati, da bi jih kdaj do- Qsnaži R ^ bila, sta se čedalje bolj metala	Kukq k
v uživanje posvetnih dobrin.
Tokrat sta še vedno bila v Srbiji in oskrbnik je bil na svojo roko dal Gizi stanovanje, da bi tako imeli vsaj nekaj koristi od hiše. Zakaj Sušnikova sta zašla v denarne težave s svojim burnim življenjem, za katero ni zadoščala njegova plača z vsemi dohodki z dokajšnjega posestva. Nekaj sta celo že odprodala. A je bilo treba misliti na to, da se bosta prej ali slej zatekla sem v pokoj in potrebovala posestvo, ker s pokojnino tudi ne bosta daleč prišla.
Njemu je bilo že šestdeset let, medtem ko je bils ona za celih trinajst let mlajša. Ko je bil on že "prek praga", kakor se je nekoč iztaziTd'Mica o njem, je sama Sele stopila na prag, s katerega za-sedaj ie ni hotela stopiti, zavedajoč se, da bo potem "vsega konec".
Za tisti božič sta pisala, da se bosta vrnila domov na oddih za štirinajst dni. Prav tedaj, ko se
In ko je bil Smon zunaj, ko je j je Giza odpravljala na počitnice,
je dobil oskrbnik Miha Kuhar pismo od njiju s tem sporočilom in s pripombo, naj pripravi, kar in kakor je potrebno.
"Skoda, da greste," je dejal	dal. Revolucija ima lahko več
Miha Gizi. "To bo pri nas spet	obrazov, celo taka je mogoča, ki
luštno!"	jo gospodje napravijo proti
Pa saj je gospod bolan, ka-	nam.
kor piše," je menila Giza.
"Freilich," je rekel Miha. "Seveda bolan, ampak ne na smrt! Naduhe ima malo. Za uradnika je taka v majhna naduha najlepša bolezen. Nanjo lahko dobi kadar koli dopust, zlasti če je sod nijski predstojnik. Rečem vam, gospa, nič drugega ne bomo de-
PRISTOPAJTE K
o o o
O O O
o o o o
o •
o o o o o o o o
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
O O
O •
•
o
a •
o •
e e
e •
o
t •
o
* 9
o
o •
•	Naročnina sa Zdruieae driave (Is vse mil Chicaga) la Kanado
•	18 00 na leta; |4.#S sa pol Ista; $2 00 sa četrt Ista; sa Chicago In Cook Co., $».51 sa celo leto; $4.78 sa pol leta; sa Inoseautvs $11.
o o o o o o o o o o o
'J
o o •o o o
t o o o o o o o o
Naslov za list in tajništvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
tooooooooooooooooooooooooooooooooooeoooooooooooNiooooo
"Ne razumite me napak, gospa," je dejal zdaj resneje. Glejte, moj fant je v Zagrebu, Zdaj mu je osemnajst let, a je že dvakrat sedel. Ves je od hudiča! Pošilja mi vsega vraga. Beri, mi piše, da se kaj naučiš. Spkra menski fant, še ob glavo bo." Miha se je sproščeno smejal iz radosti nad svojim sinom. "Ali jaz mislim glede revolucije tako: nam je treba razvezati roke, pa naj nam jih razveže, kdor že bodi. Naprej bomo že mi vodili-stvar po svoje!"
"Mi1ia,"je rekla Giza. "pazite, da vas take misli ne zanesejo predaleč! Gospodje, Miha, se med sabo vedno lahko sporazumejo. Vedite,"da jim še na misel ne pride, da bi jim ukazoval kak Miha Kuhar, oni pa>paj bi delali! Nasprotno je res: Miha Kuhar naj dela, ne Sušnik ali Za-dravec!"
"Prav imate gospa," je dejal Miha. 'Ampak kar tako nas ne bodo!" *
Naslednjega dne je Giza odšla, božič je bil pred durmi. Miha Kuhar pa se je lotil čiščenja vse velike hiše. Predvsem seveda spalnice, potem pa še ene sobe, obednice ali sprejemnice, kjer so se zbirali ljudje in kjer se je uganjalo tisto popivanje, ki ga je bil Miha omenil Gizi. Res je bilo, kar je bil Miha rekel o Mici Sušnikovi in njeni čistosti: težko je bilo najti bolj zanikrno žensko. Toda v nasprotju z njo je bil gospod sodnik Konrad Sušnik človek, ki je ljubil,'vsaj na sebi tako čistoto, ki je bila skoraj že bolezni podobna. Ta čistota je bila predvsem v njegovem perilu, v obleki sami že ne toliko. Tako si je srajce pre-
menjaval kadar koli, vsaj dvakrat dnevno, praznično obleko je imel natančno zlikano in brez praška in madeža, za vsak dan pa se ni zmenil toliko. In čudno: Mica, ki zase ni znala prav nič skrbeti, je posvečala neverjetno skrb Konradovim srajcam in ovratnikom. Toda samo temu, ne pa tudi njegovi vrhnji Obleki.
(Dalje prihodnjič.)
iz kansasa"
NASA POSTA: Dvakrat na dan pripelje poštni sel našo pošto iz bližnjega mesta. Tako-le med deveto in deseto uro dopoldne in med drugo in tretjo uro popoldne se ustavi rdečkast avtomobil pred poštnim poslopjem. Njegova točnost je odvisna od vremena in stanja ceste. Mož važnega obraza izvleče par poštnih vreč iz avta. Vrat mu ni treba odpirati, ker to uslugo mu store tisti, ki že čakajo na pošto. Na pošti pa seveda spet dobi par vreč pisem in paketov, ki gredo "na vse kraje sveta".
Dostavljanje pošte je vsakih par let nekako licitirana služba in dobi jo oni z najnižjo ponudbo nekaj pa seveda igra tudi "dobra* zveza" in pa sposobnost in poštenost ponudnika. Uncle Sam namreč ne zaupa pošte vsaki iemi, ali pa takemu, o katerem sumi, da bi ga morda zapeljala pohlepnost posvetnega bogastva, da bi morda v svoji radovednosti utaknil nos v vrečo in Če bi opazil v nji kaj prida vrednosti, da bi jo odkuril kam tja doli v oklahomske hribe.
Poštno poslopje, v velikosti majhne dvorane, kjer je bila nekoč trgovina, stisnjeno med dru- kateri je pribita polica, ki služi ga trgovska poslopja, ima v na-1 v uradu kot nekaka pisalna mi-jemu Stric Sam že veliko let. I za. Šepetajo med seboj in pridno Urad poštarja je seveda "politi- namakajo peresa v črnilo in če-čna češplja", ki jo dobi tisti, ki čkajo po tiskovinah, ki so name-spada k stranki, ki je točasno na njene za denarne nakaznice, krmilu dežele. Seveda so potre- "Vse mi počečkajo in takoj pokvarijo peresa," mi je nekoč potožil poštar. Po stenah so nabita razna uradna naznanila in poštne regulacije. Razobešene so tudi velike slike hudih kriminalcev, katere bi rad dobil v roke Stric Sam zaradi raznih zlo-
pogrevati stare, ki se dogajajo tudi v našem mestecu. Tudi odrasla mladina se rada shaja tukaj, kjer se imata priliko videti dva, "ki se imata rada". "Grem na pošto," reče dekle materi in kdo ji bi ugovarjal. "Morda je kaj brat Johnny pisal," dasi ima vse druge muhe v glavi. Seveda brez otrok tudi ni nikjer In ker v poštnem uradu ni mame, da bi se kregala zaradi kričanja in razgrajanja, se tukaj toliko bolj proste počutijo.
Najvažnejša ppšta prihaja za nas okrog prvega v mesecu. Ta čas namreč pridejo denarne nakaznice od socialne zaščite za stare majnarje, čeki "potrebnim" od okrajnega dobrodelnega urada, pokojnina veteranom španske vojne in zadnje čase še čeki od majnarske unije za nekatere majnarje in majnarske vdove. Sploh je to nekak praznik za nas.
Poštar in pomočnik utikata pisma in časopise v poštne predale in nekaj navadnega je, da pade v napačni predal. Ce to potem dobi v roke poštenjak, izroči nazaj poštarju, v nasprotnem slučaju je pa "izgubljeno" in je lastnik prikrajšan za pismo in še večkrat za časopis. Ce se pritožiš ti bodo povedali, da si najbrž pozabil obnoviti naročnino in so ti list ustavili.
Ta čas, ko se urejuje pošta, so stari posedli v obe hizložbe-nih oknih, kjer se da lepo komo-dno sedeti. Nobeden seveda ni pozabil prinesti svoje pipe seboj. Vlečejo vivčke, da se kadi kot v sušilnici za klobase. "Ta-mladi" se stiskajo ob steni, na
prijetno voziti na malem zaboj-čku, pritrjenem na vratih, ki služi kot poštni nabiralnik po uradnih urah, ko je pošta zaprta. Komodno je sedla na za-bojček in kadar se vrata odpro ali zapro se pelje sem in tja in zaploska z ročicami.
Stari majnar Peitro sedi tam v kotu in čaka pisma. Morda se je spomnil nanj sin ali hči tam iz daljnega mesta in morda naj-a<4 A- pismu priložen dolar ali dva, ki tako prav pride. Med koleni se mu stiska njegov zvesti spremljevalec četveronožni Puč. Sta nerazdružljiva prijatelja in kjer vidiš enega je gotovo tudi drugi v bližini. Puč je mirno se-v del in se stiskal med gospodarjeva kolena in večkrat zarenčal. Zavidljivo je opazoval belega kodrastega Šnuka, ki se je svobodno sprehajal po prostoru. In ko ie Snuk spet prišel v njegovo bližino se je spozabil kje se nahaja in razjarjeno skočil na njega. Vnel,se je pravi pasji boj, v katerega je poseglo še par drugih četveronožcev. Med pasji la-ješ se je mešal krik otrok. Hujšega trukča menda ni \>ilo niti takrat, ko so Izraelci trobentali okrog mesta Jerihe s tako silo, da se je podrlo zidovje, ki je branilo mesto. Vmes so posegli stari možaki in potegnili vsrfk svojega psa is kopice in ukasali
majo svojih predalov, drugi pa vrtimo kombinacijo na svojih predalih. "Celo uro sem čakal zastonj," se huduje sosed in jezno zapre predal. Rojak je zma-gonosno potegnil "Prosveto" iz predala, "češ, za danes sem spet dober." Hitro se prazni poštni urad. Po tleh leže pisemski ovitki, razni trgovski cirkularji in podobna brezvrednostna roba. Iz ozadja pride poštar z veliko metlo in pometa na kup .papir, smeti in blato. "Najdeš kdaj v smeteh kako desetico?" sem ga podražil. "Oh, kaj še! Vse drugo prej." Iz kupa smeti je potegnil žensko rokavico in jo vrgel v izložbeno okno. "Najbrž bo lastnica še danes prišla ponjo."
A. Shular.
bne še druge kvalifikacije. Se danji poštar Jurka opravlja ta urad že precej let. Mož je belgijskega pokolenja, prijazen in se kaj dobro razume na poštne regulacije, posebno še kar se tiče poštne zveze, tako pisemske kot paketne z inozemstvom. Navadno ima tudi pomočnika ali pomočnico.
Ker naše mestece ne zmore posebnega pismonoša, da bi raz-našal pošto od hiše do hiše, (včasih dela to kakšna nadležna bab-nica, seveda le z jezikom) in tako mora pač vsak sam iti po svojo pošto ali pa naročiti sosedu, da naj pogleda še v njegov po-šflii predal Če se je kaj nabralo in naj prinese še zanj.
Ze pol ure pred prihodom pošte se prično zbirati skupaj vsi, ki pričakujejo časopis, pismo od sorodnikov, morda pismo od sina, ki dela avtomobile v Detroi-
mir, tada renčanje je le polagoma utihnilo po kotih. Polica, na katero se je naslanjala mladina se je pod pritiskom odtrgala od stene in s trušcem zaropotala po tleh, čemur je sledil smeh in hi-hitanje. "Čudno, da poslopje sploh še stoji pokonci," je zmajeval z glavo Jurka.
Poštar in pomočnik že pol ure polagata pisma in časopise v razne predale. Marsikateri se je že naveličal čakanja toda še vedno upa, da bo kako pismo padlo tudi v njegov predal. Kdor nima svojega poštnega predala, pa mora itak čakati do konca, da se odpre okno in poizve če je tu di zanj kaj. "Kaj hudiča mečkata toliko časa," se oglasi za menoj rpjak, ki redno petkrat na teden pride po "Prosveto". Po-
činov. In zraven seveda "po~ziv j st*ran P**1®1" ie in težko hodi' vsem dobrim državljanom, da toda ®rez llsta ne more biti- In javijo oblastim, če bi se med1	Č*, gre
njimi pojavil kak tak sumljiv corri ""	' U"A ""
PROSVETNA MATICA
V sklad Prosvetne matice so vplačala društva, klubi JSZ in druge organizacije v januarju 1949 sledeče vsote:
St. In kraj društva	Vsota
Društva SNP1
2,	LaSalle, 111.	$ 6.00
3,	Johnstown, Pa. %	12.00 16, Milwaukee, Wise.
(1948)	12.00
28, Cleveland, O.	10.00
64, West Newton, Pa.	12.00
86. Chicago. 111.	6.00
102, Chicago, 111. (1948)	12.00
121, Detroit, Mich. "	18.00 Gosp. Odsek 138,
Strabane, Pa.	6.00
138, Canonsburg, Pa.	18.00
168, Conemaugh, Pa. (1948)	6.00
192, Milwaukee, Wise.	12.00
198, Willard, Wise.	12.00
206, Gross, Kans. (pol leta)	3.00
262, Farrell, Pa.	6.00
299,	Walsenburg, Colo.	6.00
300,	Braddock, Pa. (1948)	6.00 325, Gowanda, N. Y.	12.00 358, Power Point, O.	6.00 450, Euclid, O.	6.00 477, Cleveland, O.	12.00 518, Detroit, Mich.	12.00 560, Fontana, Calif.	6.00 721. Aliquippa, Pa.	12.00
747,	Milwaukee, Wis.	6.00
748,	Cleveland, O.	6.00 764, Milwaukee. Wis.	12.00
Dr. st. 1, .S.D.Z., Cleveland, O	12 00 Progreslvinc Slovoake krožek it 1, Cleveland. O.	12.00 krožek it. 2. Cleveland, O.	6.00 krožek it 9, Chicago, ni	12.00 krotek it. IS. Strabane. Pa.	6.00 Carniola Tent 1288, Cleveland. O.	12.00 Klkkl JSZ In drage organizacije 11, Bridgeport. O. (1948)	9.00 49, Collinwood. O. "	18.00 175, Moon Run, Pa (1948)	6.00 Pevski zbor • Zarja," Cleveland, O.	12.00 Nasa Zvezda. Euclid. O.	12.00 Skupaj $370.00
petak. Pridejo na pošto tudi tisti, "ki že naprej vedo, da ne bo nič zanje", toda pridejo vseeno. Sploh je poštni urad najbolj priljubljeno zbirališče prijateljev in znancev. Semkaj prihajajo stari majnarji na prijateljski pogovor, ker drugega dela nimajo in je vsakdanja pot na pošto za nje prepotrebni dnevni sprehod. Shajajo se tukaj ženice, ki morajo iti obenem naku-povat v trgovino, pa se d* tukaj uko prijetno kramljati s sosedo in razgaljati škandaljčke ali pa
karakter. Sicer pa Stric Sam ne trpi nobene druge propagande ali oglašanja v njegovem uradu. Ko sem nekoč pritrdil na steno nekaj letakov za oglašanje socialističnega shoda, jih je poštar takoj odstranil, češ, da je to proti poštnim regulacijam. Pa vendar pogosto vidim po steni raz-obešena naznanila za "revival" ali misijon te ali one verske sekte. No ja, to je pa spet druga stvar.
Slike raznih kriminalcev raz
tu in ki večkrat priloii pfcmu obešene po steni poštnega urada
: BARETINCIC & SON :
I POGREBNI ZAVOD I
Tal 20-M1
414 Bread Street JOHNSTOWN, PA.
oblačil vsak dan, ovratnike pre- • ••••••••••••• * #
predstavljajo gladko obrite obraze raznih tipov in,mladina, ki se stiska ob steni hoče pokazati svoj talent s tem, da s črnilom riše tem slikam košate brke, ki bi delale čast samemu Jožetu iz Moskve. Sliki pa, ki predstavlja hudodelca, če ga sodiš po vrhu glave, je včeraj prišel na svet, so naredili bujne lase, da izgle* da kot nekdanji "Peter Vahčič", ki je pred leti prodajal "žavbo" za rast brk in las, y vseh slovenskih publikacijah, ki so takrat izhajale v tej deželi.
Otroci razsajajo in kriče da je jo j, kar je tudi drugače potrpežljivemu poštarju Jurkotu preveč. Jeznega obraza je stopil iz ozadja in jim zagrozil, da jih spodi ven če ne bo mir. Res so utihnili za trenotek; toda ko je zaprl vrata za seboj je bilo vse spet pa starem. Triletno srčkano dekletce je iznajdlo, da se da
sam ponj. "Včeraj so mi list zapravili," se huduje, "pa mi Je dolgčas, če nimam kaj čitati."
Večina tehle starih ljudi je italijanske, belgijske in francoske narodnoiti. Poznam jih in vem, da ne obvladajo angleščino v toliko, da bi čitali angleški časopis. Poraja se mi vprašanje, kaj torej čitajo? Kako da nimajo listov v svojem jeziku kot jih imamo mi Slovenci? V kolikor sem informiran, prihaja na to pošto le par številk nekega italijanskega lista. "Fašističen list" mi je rekel znanec-Italijan. Vsi drugi torej ne čitajo ničesar. Za dnevne novice in svetovne dogodke so odvisni od drugih ljudi, kar jim kdo pove, ali pa od svb-jih otrok, če čitajo angleški list. - _ .. .
Medtem si težko prestavljam f M^Ston ^'^Lio naiega starega naseljenca, ki bt J M St°nich' PueW°' ne čital ta ali oni list, ki izhaja v slovenskem jeziku.
Končno je pošta razdeljena. V. vrsto so skočili vsi tisti, ki ni-
AGITATORJI NA DELU
(Zaradi točnejše primerjave po-samesnih iskasov so vse naročnine štete na podlagi polletnih. Celoletna naročnina je torej šteta sa dve in polletna sa eno.)' Poročilo sa štiri tedne od 1. januarja do 31. januarja Naročnin na Proletarca slall:
Anton Zornik, Hcrminie, Pa. John Krebel, Cleveland. O. Josef Korsic, Detroit. Mich. Frank Cvetan (2 novi) Johnstown, Pa. Louis Barborich, Milwaukee, Wise.
Prank Bregar, Avella. Pa. Joe Oblak, Chicago. 111. Martin Judnich, Waukegan,
ni.
Frank Klune, Chisholm, Minn. Frank Remitz, Rock Springs, Wyo.
Lawrence Selak, Star City,
West Virginia Geo. Smrekar, W. Aliquippa, Pa.
Frank Zaitz, Chicago. 111. Jim Dekleva, Gowanda, >
N. Y. (novi) John Kosin. Girard, O. Charles Rak, Chicago, 111.
Minn. Colo.
John Spillar. St. Louis, Mo. Anton Tomsic. Oakland. Calif. Leo Zevnik. La Salle. 111. Clarence Zaitz. Chicago, 111. Skopaj 1S7 naročnin.
so po-
29 18 12
14
10 6 6
4 4
4 4
2 2 2 2 2 2 2 2 2
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH Sft VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. Michigan t-S14S
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
......."V ViNvyyyv.vy%fyiryvyvWVAM
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani.) ka spet zelo pohvalila, in to kar na prvi strani v prvih dveh kolonah. S sovražnikom cerkve bi vendar ne bila tako prijazna. Objavila je naslov novega lista, 4 in dalje, da za enkrat skuša kriti ' stroške s pfostovoljnimi prispevki. Članek zaključuje;
Novi list pozdravljamo taradi njegovega odločnega protikomu-nistitnega stališča, čeprav ne moremo odobravati njegovega neprijasnegs raspoloienja napram katolicizmu in katoliki cerkvi, in risklrsmo Molkovo košarico. Navsesadnje je njegov boj proti Itomunismu tudi naš boj!"
Emrys Hughes Bevina nima posebno rad. Hughes je član delavske stranke in delavski poslanec v angleškem parlamentu. Pa je Bevina v zbornici vprašal, čemu se sedaj, ko je Izrael prizna), ne i/nenuje za prvega angleškega poslanca pri prvi židovski vladi sedanje dobe? Bevin se je kajne te vlade Izraela branil in je ni pa ni hotel priznati, dokler ga ni v to prisilila delavska proti-Bevinova skupina, ki šteje kakih sto poslancev, in toriji. Bevin je Hughesu odgovoril, da ako bi to storil, morda bi uspel. Imeniten "joke".
Slovenskim beguncem po raznih taborih v Avstriji in v Italiji ne gre dobro, čeprav jim pomaga vlada, oziroma Rdeči križ in pa posebna pomožna komisija Združenih narodov. Vsi begtin-ci se bi radi kam izselili — naj-rajše v Zed. drŽave. Te jih bodo v nekaj letih vzele sem 400,000, a Slovani in 2idje nimajo prednosti. Posebno revni in brez-
•	vplivni ne. Med Slovani dobe (dovoljenje za izselitev v Ameriko najlaglje duhovniki in politiki, ki so med begunci zaradi
..svojega boja proti sedanjim re-/žimom v njihovih deželah. Oni so nekaka celica zs grsditev pete kolone doms in v "mrzli vojni" z Rusijo in njenim blokom .,tski ljudje naši vladi zelo prav pridejo. Ni ps nobeni tuji vladi za\o, da bi dopustila sem tudi otroke beguncev, bolne in fizično šibke. TI so večinoma ostali v taboriščih. Dajo jim oskrbo in to je vse.	/
Argentina ima po taboriščih svoje zastopnike, ki odbirajo za . izselitev pod ^eronovo * vlado zdrave, dela željne ljudi. Tako je minuli mesec odšlo iz taborišča Spihal na Koroškem v Argentino 600 Slovencev. Predno so odšli, so prosili sv. Očeta za blagoslov. Skoda le, ker blagoslovi tako malo pomagajo celo tistim, ki močno Verujejo vanje. Kvečjemu jim dajo nekaj tolažbe. In tolažba ne škodi, kadar 'si v nesreči, pa naj prihaja od
•	papeža, cesarja ali pa navadnega človeka. Ampak še boljše je vsakdanji kruh, delo in srečno življenje. Z blagoslovi in voščili se teh stvfcri ne dobi, niti ne zdravja.
Peru nI zavidanja vredna dežela. Tja je pred nekaj tedni odšlo iz Italije 177 begunskih Slovencev, dva ps V Venezuelo. Ts-ko poroča A. D. V Peru so potem odšle še dye skttyinl Slovencev, ki sta Stelt skupno 119 oseb. Torej se begunski tabori polagoma le redčijo. Domov pa vsled enegS ali drugega vzrokS niso hoteli, čeprav so bili pozvani in jim Je bita obljubljena amnestija, ako nišo hlč zločinskega zagrešili. Toda kot nam pišejo iz raznih vasi, so protina-cijske in protifašistične ljudi o-vajali in sovražniku pomagali tudi z orožjem v boju proti svo-
Iim rojakom. Taki seveda nima-o vzroka, da se bi vrnili.
V HBZ ne gre brez boja. "Mrzla vojna" v nji traja že mnogo let. Ni samo "mrzla", kajti kadar se je treba pričkati in dokazovati in se tudi zmerjati na sodiščih — to je že vroča vojna. Skupina odbornikov in njihovih pristašev, ki je bila na prejšnji konvenciji poražena pravi, da je zmaga nasprotne skupine bila nelegalna. Da ni imela na konvenciji niti kvoruma itd. S stvarjo se je že veliko pečal za-varovalninski komisar države Pensylvanije, a zmagovita skupina pa ima v odboru zgovornega, pretkanega odvetnika, Hrvata po rodu, — a vseeno se je stvar spet zavlekla na sodišče. Pravijo, da bo bitka zelo vroča, oziroma je že. Skoda, ker je celo v marsikateri bratski organizaciji tako malo bratstva!
Bo| eksekutive CKX proti levičarski uniji FE
Unija delavcev v toVarnah poljedelskih strojev (Flfrm Equipment Workers) je pod levičarskim vodstvom. Imele je že kakih 80,000 članov, toda nekatere njene lokale (Idfcelne postojanke) je vzela unije fcvtnih delavcev. Eksekutiva CIO se je odločila unijo FIT delevcev razpustiti in njene čljme pa vpisati v unijo avtnih delavcev. Ker pa se voditelji unije FE nočejo podati, so se organizstprji unije avtnih delavcev podali direktno med delavce v tovarnah poljedelskih strojev ter aritirajo med njimi za izstop iarbhjje FE in za pristop v unijo avtnih delavcev. Tako se je CIO v nekaj letih ves spremenil. Bil je radikalen na industrialnem in napreden na političnem polju. Sedaj pa je eksekutiva CIO prav tako konservativna kakor eksekutiva AFL.
Kiko te, da se po vsakih volitvah politikom tako mudi Svi-ševati davke, dočim pred Vdllt-tafchl obljubi s j jo uvesti, ekonomijo , lo ml nikakor de gre v glavo. Predsednik Truman za-titbv* štiri milijarde vel davka In heWyOrtfcl gtovemer Dewey koče za stbjo državo kakih sto milljohov dolarjev višje.
»■i*
——
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA"?
e Pridobivajmo ma NOVI« naročnikov
e OMiVtjajeie aaroCnlno TOČNO čim pete**
e Agltlrajnao mod dragimi aarečaikl, da šteta Iste
S Prlstfttajme v PROLfcTARtEV tiskovni sklad ia priferečajaae le tail dragim
o Oglašajte v PROLETARCfc ptireSke društev la drnge stvari
e Naročajte slo v t ask e In angleška knjiga ' Is PROLkTARČEVt knjigarne.
/ e Poskrbite, ds al aarete AMIRISK1 DRUŽINSKI KOLEDAR Vsi tisti, ki tega fte also storili
e Naročite KOLBPAR tSdi rfvojte«! v stare« kfSja In enako PROLETARCA.
Vsakdo naj štori ta hd§ list kolikor moro, pa b6mo vso težave tmagovalil
S rPHAvM*Ki: i.\ ITttEDNlČKfe: MIZE
Peter Benedict je dober pod pomik Proletarcš. Postal Je tudi član kluba št. 1 JSZ, ker jfe de-troitski klub prenehal. V nJemu je bil član do razpusta. Sedanji PetroV dom Je fcl Caion, Cittt V minulem mesecu je prestSl dve operaciji zelo uspešno in po devetih dneh je bil Že doma. Upamo, da jo popolnoma okreval.
John Korun, Cicero, je poslal naročnino in $5 v tiskovni sklad.
Glede Koledarja je veliko pritožb. Joseph Korsic iz Detroita navaja vzrok vseh, ko pravi, če je pozen, ga je težko prodajati. In dodaja: "Glejte, da ga kmalu pošljete." Ob enem je poslal vsoto za tri celoletne naročnine in $2 v tiskovni sklad.
Društvo št. 90 SN^J je prispevalo v tiskovni sklad lista 05.
IPrej smo omenili prestop Petra Benedlcta v klub št. 1 iz že povedanega vzroka. Pred tedni smo navedli število še obstoječih in pa klube, ki so se v minulih letih razpustili. Med obstoječimi pa ni bil uvrščen klub št. 118 v Strabane, Pa. Ta je več kot aktiven. Kot je bilo že lani poročano, je prispeval v tiskovni sklad Proletarca $50 in razne vsote že dostikrat prej. Ker te kolone ni bilo že precej časa na izpregled, smo to napako glede kluba št. 118 šele sedaj popravili in tajnica Frances Bartel naj nam to oprosti.
Nekateri imajo običaj, da plačujejo naročnino za dve leti skupaj. Par jih imamo, ki jo plačajo za tri leta. Med prvimi je tudi Joseph Smerkolj, tajnik društva št 426. Naroča tri koledarje za v stari kraj in je vprašal za ceno. Stanejo po stsri ceni, to je $1.65. V prihodnje pa bomo morali vsled podražitev ceno koledarju zvišati.
Frank Lsbee, Forest City, Ps., pravi, da ljudje vprašujejo za koledar in da so se včasi imeli ns decernberskih sejsh. Sedanji urednik Koledarja je uredil vse lethike od 1922 naprej. Takrat smo imeli sotrudnike in v tiskarni so znali skoro vsi postavljati slovensko. Poslednje leta pa imamo ovire in to je vzrok zakasnitvi. Zanašamo se, da ga naročniki kmalu dobe.
Christina Nadvesnik je prošli mesec poslala za krožek Progresivnih Slovenk št. 15, Oglesby, 111., vsoto $10. Christina je taj-nica-blagajnica krožka. Pripomnila je, da želi Proletarcu in nam v tem letu veliko uspeha.
Anton Cvetkovieh, tajnik društva št. 56 v Brookljrnti, N. Y., je naroČil koledarje Itt ob enem sporoča, da je dobil cirkular Prosvetne matice, na katerem jeopomba, da njegovo driištvo dolguje $24. Pravi, da je to pomota, ker lani niso nič prispevali vsled suše v blagsjni in je to tirsdu Prosvetne matice tudi sporočil februarja lanskega leta. Bila je pač pomota, ker v seznamu Prosvetni matice je to dhi-štVo ostalo in zato je tudi sedaj prejelo cirkular. Stvar je sedaj urejena.
John Murnichu v Forest City-ju, Pa., naj bo sporočeno, 4® je stvar glede P. M. v redu. Društvo nič ne dolguje. In ako je večina zato, da so izstopili, je nsm žal, toda večina odloča in to je vse.
Mary Dernach, Renton, Wash., je poslsls petsk za koledsr ih celoletno ns ročni no. Prsvi, da bi to storile že prej, s je bile v bolhišnici. Pismo je bilo dstirk-no 19. jsn. Upsmo, ds Je Mary že pbpolnoms okrevsla.
Louis Gornick, Joliet, 111., je obnovil naročnino. V tem mestti ni bil Proletarec še nikoli razširjen. Sedaj so v njemu trije naši naročniki. Nekaj let ni bilo nobenega.
Nace Žlemberger se redcftdaj oglasi. Ore Že v deveti križ trt upal, ds gs bo nspohtil. Ker je eno oko pred leti izgubil, silno sldbo vidi in težko Čtte. Prsvi, ds more brsti samo Proletarca,
Proqyeto in Koledar, ker le v teh treh publikacij je navajen. U^a, da mli bodo zvišali pen-zijo, Ifekfc dosedanjo je težko živel, prihranki pa so mu že davno pošli. Priznanje našemu "old tirnemu" in fefonirjti, kajti dokler je Mogel, je za dobre in napredne stvari veliko storil. V tako pozni starosti pa človek ne more drugega kakor počivati. Dobro je za Načeta, dfc vidi saj še toliko, da mu je mogoče brati.
Marsikdo bi naročnino ponovil, ako bi zastopnik utegnil do njega. In kjer zastopnika nimamo, ali pa takega, ki nima časa, da M vse obiskal, je treba zaostale črtati. Andy Korencic v Clevelandu ni eden izmed onih. "Ker zastopnika ni še bilo na-
$3 za naročnino drugo je za v tiskovni sklad," je dejal v pismu.
Michael Krofina iz Johnstow-na, Pa., je izrazil svoja mnenja o Titu, o unijskih voditeljih itd. O Titu prsvi, da se mu ne dopa-de, ker se mu zdi, da je začel "preveč koketirati z ameriškim imperializmom (?)", o unijskih vodjih, vštevši posebno Greena in Miirrkyja.pA prsvi, "da'so v svoji konservativnosti jpTecej nizko padli."
Ob koncu minulega leta se je oglasil h kampanji za ohranitev Proletarca Frank Leskovšek, Port Washington, Wis. Prispeval je $5 i n poslal vsoto za obnovitev naročnine s pripombo, da liste kakor je Proletarec ne smemo izgubiti.
Joka Vitez, Bridgeport. Tvoje pismo je bilo odloženo, zato stvar še ni bils urejena. Clarence ni vsega razumel, a sedaj bo tekoj uredil Uredila sva, da v bodoče he bo tfelNti pomot in bol znamke sproti.dbbil.
. Dobili ste pbipe z nujnim apelom, da bi letos šli ns delo v pridobivanju novih naročnikov. Samo z rednimi dohodki lista nikakor ne bi vzdržali, kakor se ne vzdržuje večina drugih listov. Od i. do 30. januarja smo dobili 13 novih naročnikov, izgubili pa smo jih 15, torej dva več kot pa je novih bilo poslanih. Boljše bi bilo obratno, dasi dva več pa mesec ne bi dosti pomenilo. Dvajset ali trideset več, to bi pomagalo. Res je, da se nove izredno težko dobi, toda Ca-mitus Zamik je koncem minule-ka leta pokazal, da se jih dobi. In sicer laglje tak, ki ni vse leto na agitaciji. Od stalnega agitatorja ljudje kar pričakujejo, češ, saj vem po kaj si prišel! Človek pa, ki ni vsak teden na takem poslu, pa te kar preseneti, ko te Vpraša:, "Se boš naročil na Proletarca?" Ce je on tvoj dober prijatelj, iibo naročnino plačal brrz posebnega ugovarjanja, in list ima s tem enega naročnika več.
židovski predel, ki je mejil na 16. ulico, se polni z zamorci. 2i-dje nimajo predsodkov proti Črncem, razen kjer žive bogati 2idje, pa jim prodajajo hiše in v nekaj tednih je natrpana Črncev. Ta novi zamorski predel je komaj kako miljo od Slovenskega delavskega centra. Mnogi Čehi v tem okolišu se bi radi svojih hiš iznebili, ako jih bi mogli drago prodati in se preseliti v kako novo hišo v predmestjih, oziroma "na deželo",
ali pa v Ciceru in Berwynu zmerni ceni."
Radi se bi iznebili hiš tudi zato, ker kadar pridejo Črnci v bližino, cena pade — razen ako jih bi hoteli črncem prodati. Toda realtorji gotovega kraja so med sabo obvezani, da jih Črncem ne bodo prodajali.
Občina in zvezna vlada pa govorita o iztrebljanju "slumsov", naredita v tem oziru pa prav malo in še tisto po polževo.
"enakopravnost" 0 novem glasilu slovenskih social demokratov
"Proletarec" je novi sloven-1 totalitarske propagande, ski list, ki pravi, da je "glasilo j itd. demokratične akcije v USA" prav na kratko omenil. Ustanovljen je bil pod to označbo za ruvarenje med naprednimi Slovenci in med člani naprednih slovenskih organizacij. "Enakopravnost" je imela v izdaji z
itd.,
dne 31. januarja o njemu daljši okrog, vam pa sam pošljem $5,Tuvodnik »uredniški članek), ki -	ga v informacijo našim čitate-
ljem tu ponatiskujemo. Glasi se:
Vjčlanku "Krvavi zločini ne voddfjo v socializem" je obsojen revolucionarni socializem v smislu nasilnih likvidacij kapitalističnega reda in poudarjen tako imenovani "evolucijski socializem." Pričakovali smo, da bomo v tem članku slišali vsaj kakšen rahel udarec "na gong resnice." Toda nič ni omenjeno o "krvavih zločinih," s katerimi "evolu-
V Chicagu je r.6el izhajati|f?Jski" **ial«em * Angliji za-
" , ' ... _ ' ■ I trn »vnlnrhn Irnlnni mlnih liiin-
novi slovenski mesečnik. To je "Svobodna Beseda," glasilo "Odbora demokratične akcije v USA."
Novi mesečnik propagira politični program, ki je bil pred petimi meseci objavljen v "Izjavi" treh desničarskih socialistov — Johna Langerholca, Ivana Moleka in Charlesa Pogorelca. To "Izjavo" je med ostalim objavila A. D. 9. septembra leta 1948 pod naslovom "Plat zvona bijejo."
V uvodnem članku "Naprej po poti demokracije!" so trije možje naznanili, ds bodo "trebili 'totalitarsko' bolezen med ameriškimi Slovenci." Pravijo ds ta bolezen "drži za vrat razne socislistlčno in liberalno vsmer-jene organizacije kot JSZ, SNPJ in SAlfS..."
Zamorsko vprašanje v Chicago
V Chicagu živi %00,000 črncev In nadaljni tisoči prihajajo vsako leto iz južnih držav, tako da bo zamorsko prebivalstvo v tem mesti* kmalu doseglo število pol milijona.
Kfikih 200,000 jih živi v čednih stanovanjih toda le polovica izmed njih ima hiše ali apart-mente, v katerih družine nimS-jo nikogar na stanu. A ostalih 100,000' črncev, ki ima dostojna stanovanja, pa ima najemnike, da jim pomagajo plačevati stanarino. 200,000 črncev v Chicagu pa živi v slumsih, ki so polni nesnage, mrčes in podgan. Taki kraji so gnezda za Mprijanje mladine in posledics je velik odstotek zločincev med njo, največ seveda med fanti, pa tudi med dekleti.
Priseljenci, ki prihatjsjo z jugs, ao arečni — sko ao brez Sorodnikov, če ai morejo kje najti kako luknjo. Zamoraki predel je bil pred leti ns Južni atrsni, sedaj pa ai črnci utirajo pot na ss-padno in severrto strati Prejšffji
L._______________- - ________I
V članku "Odmevi naše izjave" ae trije možje "socialpe demokracije" ukvarjajo s totali-tarstvom na desnici." . Hočejo ustvariti vtis, da so prišli v na-vskriž z A.D. prsv rsdi tega "to-talitarstva na desnici." Pravijo, da je politično "Isjsvo" Glas SDZ (glasilo nepolitične Slovenske dobrodelne zveze) "omenil simpatično" in "ponatisnil program ODA" (politični program Odbora demokratične akcije). "Proletarec" pa je o "Izjavi" povedal nekaj "nesmiselno in mle-kozobo," da ni vredno odgovora. To velja tudi za "nervozno staro devico Enakopravnost."
Trije možje so iz politične demagogije zamolčali dejstvo, da je "Izjavo" najbolj navdušeno komentirala "Ameriška Domovina". Ta je pisala:
"Socialisti in 'napredni' so dobili te dni 'izjavo in program.'
"Ker je izjSva zanimiva za vse Slovence v Ameriki, jo pri-obČujemo. Smatramo, da je prav v korist socialistov in liberalcev, v neki meri pa tudi v korist vseh Slovencev, da so možje nastopili."
(V našem komentarju "Plat zvona reakcije bijejo" Smo poudarili, da jo to navdušenje A D. za "socialiste in
liberalce" zelo značilno. Takoj v začetku je razkrila, kam pes taco moli. Naše mnenje je bilo, da se je A. D. razveselila, ker so se končno nsšli trije možje, ki bodo skušali v imenu "socialne demokracije" rovariti proti naprednim slovenskim organizacijam v A-meriki, katerim ona sama z vsemi svojimi inkvizicijskimi ma-hanicajami ni koa. S tem smo se podpisnikom "septemberske deklaracije zamerili.)
Znani rottudnik "Ameriške Domovine", g. Ivan Jontez, je zs prvo številko "spesnil" bombastični "Pozdrav Svobodni Besedi". Prsvi, ds ao "zaslepljeni nspredni 'voditelji" svobodno besedo in resnico "izključili iz svojegs tabora Hi Jima v obraz zaloputnili vrata svojih uredništev ." V "posdrsvu" je vse polno rsznih alegoričnih fracz, kakor "temačno skrivališče.'* "temne zarote," "zaklenjen orlov klik v sinjih viševsh," "le-Vovo rjovenje v obnemelo noč," "luč ns zstemnelem svetilniku naprednega tabora," '"gong resnice," "mračne gošče
tira evolucijo kolonijalnih ljud stev. Potrebno bi bilo, da možje "socialne demokracije" povedo 0 temu kaj več v prihodnji številki.
V	članku "Titova zmaga — udarec za ameriške Slovence," je obsojena humanitarna akcija ameriških Slovencev. Trem možem se ne zdi pravilno, da bi amerški Slovenci s paketi, prostovoljnimi prispevki za otroške bolnišnice itd. pomagali svojim rojakom v stari domovini. Pravijo:
"Ej, koliko jih je med nami, ki se bodo kesali, da so tako ge-nerozno posegli v žep!" Kar se tiče teh pomožnih akcij, ki so ^pomagale in pomagajo tisočem rojakom v stari domovini, si celo sama A. D. ni upala priti na dsn s takšnimi nesocialnimi, ciničnimi in nečastnimi metodami borbe. Drugo dejstvo je, da so popolnoma zamolčali, de se pakete in denar ne pošilja samo v Jugoslavijo, pač pa tudi v dežele Marshallovega načrta, kakor je na primer Itelija. Sam predsednik Truman je v svojem nastopnem govoru izjavil, da polovica prebivalstva sveta živi v bedi in pomanjkanju. ^
"Svobodna Beseda" ni zadovoljna s slovenskimi književniki, ki podpirajo sedanji režim Jugoslavije. V napadu na slovenske književnike, med ostalim na Otona 2upančiča, pravi, da "se kot gliste plazijo po tleh." K temu ni potrebno pristavljati nobenega komentarja. Preveč je bedno.
V	prvi številki je še neka anonimna izjava, "avtentični dokument," ki je dospel po "tajni poti," kakor dospeva po "tajni poti" večina "avtentičnih dokumentov" A. D. To "izjavo" so baje poslali nekakšni "socialisti", ki pa čepijo v "temačnem skrivališču," kakor bi to rekel sofrudnik A. D. g. Jontez.
Ni vredno, da bi analizirali še druge članke v prvi številki "Svobodne Besede." Zdi se nam, da trije možje "socialne demokracije" rliso povedali nič novega. Vse, kar so povedsli v prvi številki ni nikskršno "levovo rjovenje v obnemelo hdfc," pač pa zaposneli odmev stare "mo-lekovlčine," s katero je Že pred leti obračunal tedanji urednik "nervbzhe Stare device 'Enakb-pravnosti'," g. A. Sabec."
tiskovni sklad proletarca
CALIFORNIA
I. IZKAZ Los Angeles: Julia Parkel $5. COLORADO	0
Pueblo: Joe Hochevar $1.29. ILLINOIS
Chicago: Vinko Locniskar $2. John Ivosevich 80c Krožek Progresivnih Slovenk ftt. 0, $50, poslala Gloria Bohinc. Joliet: Rudolph Silc 50c. Livingston: Frank Novak $4. Oglesby: Krožek Progresivnih Slovenk št. 15 $10. Poslala Christina Nadyesnik, tajnica. KANSAS
•Pittsburgh: John Pecar $2. MONTANA
Butte: Anton Zugel $4.1$. OHIO
Cleveland: Neimenovan $1. Joseph Modic $2, Stefie Tomazic $1. skupaj $3. Poslal J. Krebel. PENNSYLVANIA Clairton: Joseph Smrkolj $1,70. Library: Anton Krai $2. B. Zupančič $1. Skupaj $3. Poslal Anton Zornik.
W. Aliquippa: Frank Strubelj 50c. Geo. Smrekar $3. Skupaj
$3.50. Poslal Geo. Smrekar. WASHINGTON
Ren t on: Mary Dernach 50c. WISCONSIN
Milwaukee: Jacob Rozic $3. John Musich $2 Skupaj $91.85.
DVA POPRAVKA: V prejšnjem seznamu prispevateljev iz Chieaga je bilo ime "Neimenovan", $1. Pravilno bi se moralo glasiti John Na-nen $1. Vsoto zanj je izročil Louis Steblaj.
Frank Puncer iz West AUisa, Wis., je lanskega novembra prispeval v sklad za ohranitev Proletarca $5. Vsota je bila pravilno uknjiže-na, a po pomoti prispe vatel je vo ime in vsota ni bila v tiskanem seznamu. Naj nam oba oprostita.
Manhattan ima največjo
telefonsko knjigo
Otok Manhattan, ki je glavni trgovski in finančni del newyor-Škega mesta, je dobil največjo telefonsko knjigo v svoji zgodovini. Kolikšna bi še bila, ako bi vsebovala telefonski seznam tudi ostalih štirih okrajev new-yorškega mesta! Knjiga man-hattanskega okraja obsega 1,590 strehi in tiskana je bila v 825,-000 Izvodih.
čikaški telefonski seznam je ves v eni knjigi. Obsega 2,064 strani. Torej je večji kot men-hattanski, a nad polovico manjši kot bi bila telefonska knjiga celotnega newyorŠkega mesta.
Zidje so Arabce ugnali
Arabske dežele so Egipt, Trans
Jordan, Sirija, Lebanon, Irek, Saudi Arabija in Yemen. Vse so od vsega začetka nasprotovale naseljevanju Zidov v Palestino, in ustanovitvi židovske države pa z orožjem v roki. Arabske dežele je pomagala oborožiti Anglija, in armada Trans Jordana Angleži tudi vzdržujejo in vežbajo jo angleški oficirji. Pa vendar je bila tepena, enako tudi egipčanske čete. Bile bi še bolj, da ni stopila vmes organizacija Združenih narodov in iz-poslovala oziroma izsilila premirje.
Arabcev v omenjenih deželah je nad 30 milijonov, 2idov v Pa-lestini pa okrog 700,000.
NE ČAKAJTE,
cio prejmete drugi ali trfe,t{i opomin o
poteČeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost
Naročite si jubilejni Ameriški družinski koledar ss leto 1949. Stane $1.50.
%	(Konec s I. Strdeft
. ofenzivo za mir. Edina velesila na svetu, ki jo za mir, pd četudi iz šobUnlh razlogov, j* Rusija. Toda temu iz seblthih? Mar jo ona krha, ako m narodi po svatu navdušujejo za mir? In da kolonijalna ljudstva hočejo iz šuinostl?
Zed. driave obetajo ustvarM blagostanje tudi med zaostalimi ljudstvi —
Toda ali jo bil nai kapital te kdaj kje investiran z namenom pomagati "zaostalim" ljudstvom? Jasno — nikdar. In tudi soda j ne bo. In ker kapitalisti to razumejo boljše kakor pa predsednik Truman, tirajo svojo politiko "hirdo vo/no" tako, da se nakopa dne spremeni v "vročo" vojno. Nadejajo si zmage in potorrt nedogledno ptddlfMnje življenja kapitalizmu. Ni razumejo, da tudi ako kazalec na uri potisneš nazajt čas gre svojo pot dedje.	<
		rBOLETAREC February 0, 1040,^		- ..4
1 Romani, povesti, črtice 'in | Poučne in znanstvene knjige	>	I KNJIGARNA "PROLETARCA" 1 2301 South Lswadalc AveiOe, ' Chicago, 23, Illinois	i	Pesmi, poezije, igre Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine
Romani, povesti, črtico in opisi
Babilonska soan, (Joe HockllJg),
zanimiv roman v dveh delih, «29 str., bro*. $1.75, ves......... 2.35
Beg is time, (ruski pisatelji),
broA. 5Or, vezana......... 1.00
Bojr, (L. Colnrun), roman, broi. 25
dele noči—Mati junak, (F. M.
Dostojevski), povesti, broš. .45
Bilke, (Marija Kmet), povesti in črtice, broi.............35
Blagajna velikega vojvode,
(Frank Heller), roman, broi, 1.00
Cvetke, (H. Majar), šopek praMjic za stare in mlade, oroi M.....t.............. .20
črni demanti, (Maurus Jokali), broi. $1.25, ve*....................... 175
črni panter, (Milan Pugelj),
povesti in črtice, broi.......50
Daj nam daaos na« vsaltdaaji
kruh, (A Ctrkvenik), povest, broi................40
> Dalmatinske povesti, (Ijfo Kui),
btoš. .............._........................45
Dedek je pravil. (Julij Siapšak),
pravljice in pripovedke, broi. .65
Domače šivali, (Damir IMgrl),
V«'7. ...........................,........40
Drobiž, (Fr. Milčinski), povesii-
ce, broa,.................................. .75
Dva Svetova,. (Ivan Molek), povejt «lovensfcega prišel jepca,
broi. ... ................50
Oon Curea, (G. Keller), roman broi. ..............................o........25
Dvonosec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikani, vez..................76
Filozofska zgodba, (Alojt Ji-raseV), vez. ..............36
Francija in francosko ljudstvo,
(C. TPetelin), sploien zanimiv oris Francije in njenega ljudstva, broi..................................50
Fran Baron TrM, vodja hrvatskih pandurov, (G. Pandurič), broi. ................................. .36
Coapod Frfclolia 2ol»a la ejo-gova draiioa, (Fr. Milčin-ski), ves.................35
Niia bro« oken, (Tone Selittar), socialna povest, broi........10
Hoptamoroa, (Marg. Valoiska), povesti, bro*..............36
Humoreske, groteske la satiro
(VI. Azov in Teffi), broi. . . .50
Joromkia krog. (A. Koievni-kov), povest aa mladino s
slikami, is ruščine prevel I. Vuk, broi...............................36
Jag (P. Chocholoušek), xgo-dovinskl roman tt Balkana, 614 strani, ve*...................... 1.25
Ring Vinski otok. (Anatole -
Franca), broi. ti.00. vek.?..... 1.60 ffct M*m, (LeoMd Xndrejev), novele, ve*. ... .....
Pfevlfcco ia »ripovodfco. (6. Kb.
ViltniV), brSi;................
L	d,
Belgrajski biser, povest is davnih
lini. broi ... ......
Prbvl iice, (Frank fcftčinski), WwftMrahe, ve*..............
Pripovesti o Pdtru Velikem, (X.
Peti uikevsfci—I. 8f*lda*a>, ve*. ....................1..........!.......
PrVTepa Vesfcjica in BrSigo ske pffcVtjfcfe. (TvefVo dolar), bM>i. ..............
PoveOrtco, Otabrmi rana rti t*
•gore), 1>roi. . .. .0. ......
Juan Miseria, (P. L. Coloma), povest, broi..............................75
Jnrkica Aglčeva, <Ks. Oandor-Gjalski), zanimiva povest, 358 strani, broi. 65c, vez. 1.00
KssVmHs I i t« rata, (J. M. M a-ckar), rbirka spisov, broi. 50c, ve«..............................i.. .85
Kaaaki CL. N. Tolstoj), scavka-tka povsst, broi.___________________60
Kraljev vites, (M. Zevaco), zgodovinski roman, 374 strani, broi. 11.00, ve*...................... 1.50
Kreutaerjeva sonata, (L. N.
Tolstoj), roman, broš............. .40
Marjetica (Anton Koder),
idila, broi..............................75 i
Merselje«a, <Herman Wendel), t v odo v ma mednarodne delavske himne, broširana............. 65
Malo življenj*. U>r. Fr. Detele),
poveat, broš. 66c. vet. ......./. 1.10
Mod potniki vn mar—rji, (Brat- Span.lri totMMM, (Arthur ke Kreft), zanimivi potopisni • Koestler), opis civilne vojne fragmenti, broi.................76 ** ^olbodo In flemokracljo,
meje iivijonfe, (IVan Cankar), j .	........... ........4..........
broi. 65c, ve*....................... 1.00 Štefka, ali kako jo tr«Bma Ssh
Posigalec, (K. S.), broi......
Psfrestl, n^vro Kuhar), broi.
Predor, (B. Kellcrmann), socialen roman,-"brOš. 76c.
Rakne povesti, broi________
RJke Andreja 1"mlllpallr*, (To-*ne S#Ti9kar) f sdefalna »povest,
'broširana ................................
Ri*al& feinaldini, zanimiva roparska povesi, broi................
Romanco ta »t fro.
Vekah». broi.
(M. A. de Saviisv »asIOiisodi. tfitbin Kri-
stan}, novela, broi.
.36
26
.15 .65
1.26
.25
.25 .20 .35
ttttO .4 S
.60 .35
i.ifo
40
.75
11. zvezek: črtice In pove-*tj ter Kritični in poljO-mlčM spisi, broi. |lJ0.
ve«.^...:......................:.... 2.00
m.	lakol, Koda, Po
tovapjO ^JikoiajS NikH*. 3» narodov Vagtrtr. 6t-tiee ter KrkNfm in »nični spini, VrtiA. $1.M,
Ve*. r...................... 2.00
IV. tvefctk: Knjigo aa U-hkomNelne tjati Ni Tuj. ei, vevvnii ....................... 2.00
Moi v brazgotino in tmfe novele, (Jack !»ndon>, broi.. .35 Maša ves, (Anton :4evnčan),
broi. $1.00, vea. .................. 1.60
Orači, (A. Cerkveork), povest k delavskega tiv^jenja, broi. . .- .05
0|k»ks. ali hudobija in nedei-nost, (Fr. Zakrajšek), povest,
broi.......................................35
, (Silvester K >. poveat. broi...............15
fa KaAa, (Ivan Al-brecbt), \mtfk mičvrfh pove-
....................K
HERE IS A LIST OF THE BOOKS YOU CAN GET NOW THROUGH THE GREATEST BOOK SALE IN RECENT TIMES, LOOK IT OVER
American Outpost By Upton Sinclair. A book of reminiscences,
v (cloth) .......................................................................................*.... $!.50
America's Way Oni By Norman Thomas. A program for democracy.
(cloth) ......................................................:........................1..........$2.00
Ancient Society By Lewis H. Morgan. Researches in the lives of human progrelfe from Savagery through Barbarism to Civilization, (cloth) ...............................................................................................$1.15
Between Two WorMs, Upton Sinclair. A new novel, 850 pages,
(cloth) ...........................................................................................^$2.00
Cry for Justice By Upton Sinclair. An anthology of the literature of
social protest, (doth) .....................................................................$1.15
Debs, His Aathorised Life and Letters By David Darsner, (cloth) 75c ENGLISH-SLOVENE DICTION Alt V, By F. J. Kern, (cloth)_______$500
Ethics and thc Materialist Conception of History, By Karl Kautsk*.
(cloth) ..........................;.........................................................................6tc
FROM MANY LANDS, By Louis Adamic. One of the greatest stories under the sun, the story of the coining and the meeting of scores of different peoples in so brief a period on the vast and beautiful America* continent, (cloth) .........................................................$2.50
Grandsons, By Louis Adamic. The story of a man's love for bis country and his search for the American Ideal. A Novel, (cloth) $2.00
Goslings, A study of the American schools, by Upton Sinclair
(cloth) ...............................................................................................$1.00
Hundred Per Ceat, By U^ton Sinclair. A story of a patriot, (cloth) $1.00 Jungle, By Upton Sinclair. A novel of thc Chicago Stockyard,
(cloth) .............................................................................................$100
King Coal, By Upton Sinclair. A novel dealing with tfie strike of
Colorado Coal Miners, 1013-14, (cloth)......................................$1.00
My America, 192S-1039. By Louis Adsmic (cloth).........................$3 00
Money Changers, By Upton Sinclair. A novel of Wsll Street and the panic of 190T, (cloth) ..............................................:...................$1.00
Mammonart, An essay In economic interpretation, By Upton. Sinclair,
(cloth) ......................................................-..........................-............$1.00
* .
Oil, A picture of the oil industry in Southern California and taking In the world struggle, By Upton Sinclair, (cloth)......................... $1.00
Profits of ftellglon, By Upton Sinclair. A study of supernaturalism as . s source of income snd s shield to privilege, (cloth) .............. $1 50
Roman Holiday, By Upton Sinclair. America since thc First World Wsr—thc Roman republic, after the destruction of Carthage—how much slike were they? (cloth) ................................................$1.00
ROBERTO RULES OF ORDER, By Henry M. Robert, (cloth)......$1.00
Helene« and Revelation, By Ernest Vntermann (cloth) ..................50c
The Wet Parade, By Upton Sinclair. A full-length novel dealing With liquor drinking and the liquor traffic in the United States during
the psst thirty yesrs, (cloth) ............................... ..................$1.00
Walls aad Bars, By Eugene V. Debs The story of Dob's life in prison,
(cloth) ....................................................................$1.00
World's End, A novel by Upton Sinclsir, (cloth) ....................$2 00
proas a |*ta fcnxo, feocfbTSa povest iz sedanj* dobe, broi. ... .75
5 fee vi phreH met tja. (Mfmica Korit*), mien a povest is delav-skege življenja, broi........... .50
Spoasrni Kriitofovega Popčka,
(Joseph Suc-hy), lično *e*. .00
Srca, (Ivaa AUirocfct), novele,
ves. ................................ .36
S peti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, kros................... .06
Saaeti stolp, ifvae Metek), *0-ve.-1 iz dobe velike ktneriftke krice, bro*................ .60
Sosedje hi dr ego sfetAstO, (A.
P. Oehov), bro*........... .00
Sirs m telijo, (A. Rozmane), pbvest i* delavskli bojev,
broi. .................... Jo
IX. tvotek: V meJteff
tin VfctOr, Nlrtb, H Ottak-Yfnga v Oberhollabruriv 'Orfibmbe, 98$ M $1.50, ves. ..................... 2.00
W. *Vesek : troje (povesti, trtice, Opombe, str., •broi. $1.60, *e*. ............ 2.00
iRMielj Fraa-Podlimbkrskl—
Ubrani spini:
I. *veiek: ^Rke hi *rti<*. Gorski potoki ln Tovartš Damijah, 'br. H.Vb, vek. 1.76
Tavčar Ivdki Sbroni «pj»i:
II. zvezek: Ih vend s r t So ror Pia, V Karlovcu, Ct« osem let, Tat, Gospod CR-t*, »rtv* Vreo, 4*0 str.,
broi. $1.50, ves. ............. 2.00
IV.	sveaek: Grajski piMtf,
4000 V Zali, Ikf^bljeai bog. fVi mlad, 512 strani, ubroi. $1 KO, ves. ............. 2.00
V.	zvesek: fesa kongresa, zgodovinski roman, broi. $4/00, ver	2 00
Trdlea Jeeeai Zbrani spisi, (Uredil Dr. I ven Prijatelj),
Bajke <lfc pOVasti O . III. knjiga, broi. 75c, ves
Rossaeiliao duše, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ......... ..........60
Sen kresa« ooii (Win. Shakes-, peart), vezana ...........50
Umetnikova trilo|ija, Ivan Cankarju v spomin, (Alois Kraigher), tri enodejankt, so celota *a»e, broi. 54c, ve*........60
Zakai bo« ne ekijo hudiča? (M.
Babcock). broi.......................26
Znanstvene razpravo, polrtičfti hi gospodarsko-socialni spisi, učno, zdravstveno in drugo knjigo tor brošuro.
■	I i ■■	i T t	II i ■
Zakon Blegoeosijo, (J. Howard Moore—A. Molek), ponavljanja fisičnega in duievnega rodovnega rasvoja pri iivalih in t človeku, ves. .......................... 1.50
ZJečovjo človeka,.. (Dr. Alfred ' Oerko), ilustrirana, ve*........... 2.50
RAZNO.
KOLEDARJI
Ali jo roligija prenobala fuefc-
cienrrsti? Debata . ........
.15
1.26 1.25 1.10
1.35
1.36 1.25 1.25
(H. Majar), po-
.25
vest, broi.
Staroindijsfce pripovedka, (Jo?.
Suchy), * sHkenii, broi____25
Stopai kralj Lear ia fciia ob
Volgi, (Stepnjak-Turgenjev),
broi......................45
Teki se ljudjo (Roger Martin do ... Gard), roman s francoskega podeželja, broširana ........«... ,tl
tail Buljba. (N. Gogol j), satirična povest, broi. 60fc, ve*. .30
Tri »ovelo, (Miguel Cervantes), broi.........................................60
tldovtca, (I. P. Tomic), zanimive povest iz IS. stoletje, 320 strani, broi. 05c, ves. 1.00
Voliko mravljišče (Ivan Molek) povest iz življenja slovenskih delavcev v Ameriki, broi. .................................50
Vites ia rdoČo kito, (A. Duma«), roman ia čosov francoske revolucije, 490 strani, broi. 75c, vet..................*.......I.2S
Včeraj jo Vile,* jo M ko, (tier-mjrnia tur Mahlen), pravljice za mladine, s slikami, broi.... .40
Vrtnar, (R. Tagore), zbirka mič-
nih črtie, ve*............................50
Zapiski ia mrtvega donM, (F.
M. Dostojevski), t dveh dolih, broi. $1.25, ve*................. 1.76
.80
.01
.60
.26
.26 <
/
.66 .40
.06
IV.	knjiga, broi. 76c, vel.
V.	knjigo, broi. "00c, ve*...
VI.	knjige, broi. 80c, vet . VII. knjiga, broi. 85c, ve*.... vm. knjiga, broš 75c, V SC..
IX. knjigar broi. 75Č, ves.
Janko Kersnik, shrani spisi, ve*. tVrodfla dr. lean Frijs-fe^j in dr. VM. Ijevec) 1. *V., AgltaOee, broi.............05
VI. zv. L in II. sel.i Gospod JOMes, VCmettko slike. Humoreske. Povesti sa I jod-stvo/ broi.fi Ji, vet. IJOO
Spiši An^mKkovoga JŠImsi
m., iVv Vi., vti. ia vtn.
•zeeeik pO ...............J__________ .30
O	'
lTrahk Erjavec: Izbrani spisi
za mladino, 400 strani, vez. 2 50
Ali tfpolna vegoja rt s nI potrebna? <?ranjo tgec), broi. .35
'CttaJka o kigijenl, (Dr. Ivo Pire* ilitstrirana. ve*....... 2.00
Človek — od ked ln kam, duhovno prenavljanje iveta, (Ivan
Gol-Voj), ve*............-........... 1.76
Doka resume, (Thomas Paine),
broi. .........................................W
Divlji Preostaci, (J. H. Moore), prestav H T- Cvetkov (v hrva-Ačtni), ve*. ............................ 1.00
Idejni predhodniki daaašnj«rge
socializma ie komunisem,
(Abditus). broi............35
llestrirana lope masira, navodila ca aaiiakaaje, voz........7~>
Kako jo nastalo da aa in je delavstvo ib njagOea gUšnnjo?
(Dr. D. Lonoai), broi.......35
Kapital, (Kari Marx), poljudna isdaja, vezana........ .. I -?r»
Kari Mora. njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer).....:!.">
Kulturni pomen •ocmliansa, (Dr. Mat Adler), broi...........15
Krotka agadavien Skvsass«, Hrvatov ia Srbov, (Metija Pire).................... .H
Kričanska roiigija in Velika svo-
kodom is loei? (R. G. Ingertoll in J. S. Black), broi.............90
PES** X* POEZIJE*
peta, (Jack London), socialen roman v d voh delih,.' broi. .......vn ......
fl vi je nje In
to, (M. Tfehout>r)% 0rt>i. ._. Klale telo In dregs Ojsiba, (Janez flsmojlov), broi...............
Zmoto Ia konec gospodične
Pavlo, (Iron Zoreč), hroi..
Ženini naio Koprnelo, (Rado
, M urnik), satiričen roman, brbi. *..................
Cefcavne knjiiniue, vsebino: Zločinci, Modoi, Mojster Roba, la Mladik sanikameiev laatni iivotopisi, vet. .„.........
Zbrani spiti (Dr. Hinko De-leajet)i' broi. ............
Zvor so jo prehodila, (tJam 0'-Flahertg), povest Is tako pot
v sednji vojni, brei..
HeoaoiJasa IWv (Pr. Omer-za), broi. I.
H
Pesnitve, peti abomik, (Anton Aikerc), fina vesba .... 1.50
, (Mile mop**), ..............60
?«4t»eko poti,' (Janko Gfaser), broi. .....................36
Pesmice fe'prirede, (VI. Ka-pus), broi. ...............36
Islsc« hi Sanaa. (Ante Debt-
ljak, broi. •«..••.,.....1
Shvteje, <lvan Albrecht), broi. Otoške p ta asi. (P. Boereč), eo*.
V aorfo	(Oton Zupan-
čtč), pessitve, broi. .......
Trbovlje, prolet trske pesmi, (Totre Seliikar), broi. 3lc, eet.	..»..,........
50
36 36
36
Ameriiki drutinski koledar,
letnik	1916, vezan ..........
letnik	10!0, vezan .........
letnik	19C0, vezan ..........
I cinik	im, vecan ........
letnik	1024, vecan ........
letnik	19Ž5, vezan ..........
letnik	1927, vecan ........
letnik	1928, vezan ........
letnik	1029, vezan ........
letnik	1930, vecan
letnik	1931, vezan
letnik	1932, vezan
letnik	1933, vezan
letnik	1934, vezan
letnik	1936, veran
letnik	1030. vttau
letnik	1037, vecan
letnik	193«. vecan
letnik	1939, vecan
letnik	1940, vecan
lethik	1941, vezan
bil v stikih z Otonom Habsburškim, v namenu, da se bi Obnovilo monarhijo in bi on (Oto) postal ogrski kralj. Priznal je, da je bil v zvezi z newyorškim kardinalom Spellmanom, ki mu je po&iljal čeke v dolarjih, menjal pa jih je na črni borzi ter s tem _ goljufal državno blagajno. Priznal je, da je rojalist Tn da je bil _ leta 1947 ie prepričan v neizogibnost tretje svetovne vojne, v kateri bi zmagal zapadni tolok in veleposestva na Ogrskem bi bila 40 s tem vrnjena prejšnjim la^ni-U® i kom, kmetje pa spet spremenjeni v tlačane.
fcpijon za Ameriko
Na sodišču je tudi priznal, da 1.00 je bil v zvezi z ameriškim posla-
.............. t.00 jnlltvom v Pragi in na Dunaju
.............\J'!?0 da je slednjega prosil podpo-
.............00 re v svoJ* nakani, da pobegne
'Z.'.*" .'.'.' .75 iz
......-76 Dalje je vpričo reporterjev
.65 1.00 .75 .75 1.00
•J® ameriških novinskih agencij so-.75
7& i	w	u
'lo mučen. Vsak novinar^ ki je pri-
'7*sidišču priznal, da v ječi ni bil
.ZZ..Z .75 sostvoval obravnavi, je dejal, da
............ .75 j se Mindszentyju ječa nič ne po-
.......—100 zna. Ampak prošlo nedeljo si v
SS J!^ VMun .............. J o® katoliških cerkvah vsa U dej
letnik 1943, vezan ................ 1.00 .	.. .. . ... . ^__.. J
ilea.
Str.,
j ■vrspikaga člove-
(Frank Drtlna), $07
2.00
Veji unpiski m Dunaja (Emfl Stefcnovič), broi. ...................10
Nekoliko
nomer), btoš.
.10
(Veno Ve*
—.....t
! a soar, teorija in * razvoj dialektičnega materiali-ma, f Sigma), bros...............50
O odravje ie baissnik, (Dr. Ant. Brecelj), ^roi............. 1.50
letnik 1944, vezan .............. 1 00
letnik 1945, vezan ............ 1.25
letnik 1946. vezan	1 25
letnik 1047, vezan .................. 1.25
letnik 1048. veaan .................. 1 50
Prekrite, vetaai letniki
1919-2H, vsak ........... 3.00
, NaroČilom priložite postni ali eVspresni money order, ček ali gotovino. Zi manjša naročila lahko poiljete poštne znamke. IM večjih naročilih popuat. Kdor i«d» vezane knjige, je cene toUko višja kolikor znaša vesba.	j
NASLOV:
PROLETAREC
2301 S. Lowndele Avenue CHICAGO 23, ILL.
stva zanikali in vpili, kalco silno trpi ta "princ" svete cerkve, ker noče služiti "komunizmu".
.H
IGRE.
...........
SLOVENSKI PISATELJI.
Ivan Cankar t Zbrani spiti:
I. sv., vstbina: Krotita, isdaja 1901; Kroti ka, isdaja 1800; Pesmi 1092-
1K98; Vlnjete, broi. $1.60
tet............-..............«... 2.00
AefWn, (Leonid kmtrejev), drama v OtitUi dcjanjfk. broi. •snsild Hi»>oe» (fm. 8kake»-
peere), vezana .. •.,. .»•••
4 »' . 'l * *
Carlijeva ienitev—Trije ioni-ei (F. S. tauchar), dve ia-Joigri, enodejasVe, broi....
i ' '	r'	.
Onlguta <11. Krfcl)% drama e treh d^jaajib .. t... t.....
Os^a a Hoe|a (Henrik Ibsen) igra t podli tlo^aajik, besi..
HrblooOee, (Ivan Molel), drl-ma e tT*k dofnajfli t ptelo-
(aR vsi vpi^sei ...,.....•
R^kt Ja^th&etee, nO tkf, pn
U Toaleti p^vesli sfdsal r, Milčinski. Igte v I. dsjeejs
Wsebetk,
(Wm. SkakespeareK
vos. .. v. i...............
Oiiiioejo, (Angelo Gerkvonik) tragedija v isstik scenah ..
.86 .60
.26
.40
.46
.26
.SO .60 56
gibanje en Slovanskem do
SKtanovitve jugoslovanske •oriahtodemokratične stranke (1040-1006), (A. Kristan), broi. fOe. vezane ........ 1.00
srnini čtoveitva. (Dr. iivko Topalovlč), poljedna retloii-tev rasvoja človeka in človeške druibe, broi. v_______________ .76
■die, < Leonid Pitam ic), broi. .......................... \26
Psihične motnjo na ulkehelekl podlagi, broi 76c, vez..... 1.26
fltaen In vem e srbski peeilettl,
(VI. čorovič), broi................ ^6
Oosvoj soetaliama od etopi^a do
mmeesti, < Friderik Kneels, prvvel M. tagar) .........26
Rsfsreidjs m socialni boji slovenskih kmetov, (AbdlUia),
bi oi. .....................;................
Rečni spisovnik, obrtnik, trgov* akik, ljtbavntk ia anebilnik
pisem, (Viljem Poigej), broi.
trojico, <CI
Molek) ..................
Socialni (doali iS Kelta si Jo tla voli enftverH boge, (Ma-
lek-Kerarlter), broi. ..
Slovenski politični problemi, f De. Anton Dermota), rbirka črtic o narodnih ia aoeialnih' problemih Slovenije, bfsi.......
Smernice novega ilvljonja
(Dr. R. Osvald), broi.....
Srn Ulna aaiiHo daoo ie snlediee,
t France GorftiČ), broi.............
Dr. John J. Zavsrtnlk
pmystoas W^sjaptw
0701 WEST Sets VIMT
• Tit. CjtawfOfi 1-tllt
'■"wSrA
(Except Wed , ga t Md
too. 0010 0^ OHflMftf tTfmwM f*449
(Prof. dr. labor), trda vos. Spistenik, ijobavnlb ia ienko * vanjskik pisem, brei.v:.«.... ^ Wbspo pnlaiolsa, all priročnik sa O&nje clHllce, broi.......
e
Svetovna vojea^
I.), ktol
.35
/
.60 .26
.80
.06
.40 .06
.36
.31 .46
V .00
Spleina agedeeina setlollama In ^^^tfmpppbi V^am^i ^mhk vnv^I
lit., tv. in V. dol, vsebuje a) Novajie doba, b) Doka od 1760-1000 M r) Najnovejio dobo, vsi trije treski skopni« broi. ..........................................................1.50
UvOM V e -t^dkioam (Joseph
■..... .
Vladat, (Nieeols Mkhiawlii),
Zbirka
ntl

• k k te
•15
.36
Za stote pravde«. (Fran Krja-V novo doleloi (K. K.), broi. .26 Isreaet (J. ftffrtij) ........tO
Svetovni ropot radi Karamara, aas/ je prestopke priznal
(Konec 6 1. Strani )
član ameriškega državnega de-pa rt men ta. Madžarska vlada pa pravi, da bo svtetu dokazala, kako je Mindszenty izrabljal svojo visoko qlužbo, da bi izpodkopal temelje novemu redu. Pravi, da 96 bike njegove aktivnosti vele-icdtja v popolnom pomenu besede.
Na obravnavi je bilo prisotnih tudi nekaj ameriških reporterjev. Bilo bi jih mnogo več, a jim vlnda hi dala vize.
tvega g Vatikanom
, t
Svet se je na tej sodni aferi lahko uveril, da delujeta Washington in Vatikan skupaj. Ogromno propagande je Šlo v svet po "Voice of America", da vse, kari je kardinal Mindszenty priznal, je to storil pod pestjo sile. Pričakoval ie, da bo vsled svojih intrig ln kršitev postav aretiran, pa je škofom na Ogrskem naslovil pismo, v katerem je v bistvu dejal: "Ako me zapro ln bom pod silo kaj priznal, ne verujte. Ne verujte nobeni besedi. Kojti nisem nitesar kriv. Madžarski škofje, oo ta pisma utihotapili v angleško in v ameriško poslaništvo v Budapešti in tako je eno kopijo dobil omenjeni propagandni urad našo vlade In pismo je bilo ponavljano dan za dnem skoti teden dni v vseh jetikth.
Lafti nI popravil
Ka pa je priAlo do obravnave in je bilo kardinalu dokazano črno na belem, da je lagal in da je ras počel vse to kar oe ga je dolžilo v obtoftnici — mar mislite — da je "Voice p* America" ovoje prejšnje tfdit* preklical?
Niti malo ne, pal pa nadaljeval po tokih "mrofe vojne" z novim hujskanjem.
Kardinal Mindasenty je prima! 'deloma" vse kar mu je ob-toinica očitala Zanikal Je le, da Je deloval oai strmoglavljenje vlado. Kajti ba* v tuj točki ja ca h taval prosekutor sanj smrtno
ZDRAVNIŠKI NASVETI
Kdor boluje na revmktizmu ali na pretirani debelosti, naj iz-pije vsak dan sok ene limone, v katerem raztopi nekoliko soli.
Če si zvečer natremo ozebline z limoninim sokom, pospešimo obtok krvi, s čimer ozebline uplafctnejo.
Limonin sok čisti kri, zato je priporočljivo, da ga tvpijemo vsako jutro pred zajtrkom eno žličko brez sladkorja; tako si razkužimo tudi usta in grlo. Zlasti Je to fcorfstno V eašo epidemije.
Bolniku z vročino dajajmo piti toplo citronovo vOdo, ki pospešuje potenje.
Da je mlačna citronina voda, v katero damo nekoliko soli, tz-bomo sredstvo za grgranje, Vedo vsi. ki cesto bolujejo na hripi.
Če čutimo, da se nam bliža nahod, potegnimo v nos sam limonin sok; isto storimo, ko nam nos krvavi.
Nikotin v materi hem taleWu
Na dtisseldorfski kliniki je ugotovil dr. Emantfel prestop nikotina v materino mleko po sedmih cigaretah. Pri 7 do 15 cigaretah preide v vsak liter mleka 0.05 mg nikotina. Če pokadi mati več ko 15 cigaret, se opazijo že strupeni plini na dojenčku.
Z. N. poslali streptomycin tudi Jugoslaviji
Organizacija Združenih narodov, ki vodi boj po svetu >broti tuberkulozi, je nedavno poslala 04 funtov streptomycins z letalom, ki ga jim je posodila ameriška vlada, v Beograd,, v Solijo V Bolgariji, v Bukarešto, v Prago in Budimpešto. To je bila prva pošiljatev Z. N. v dežele Za "Železnim zastorom".
Zdravstveni oddelek Ž. N. pa • razširja po svetu radio predavanja, kako zdraviti jetiko in druge nalezljive ter epidemične bolezni.
Mindszenty je priznal, da je
Kristanova knjiga v otartm kraju dobro oprojota
Prosvetna matica je poalala univerzitetni knjižnici V Ljubljani najnovejšo Kristanovo knjigo "Brata". V pismu z dne 10. Jan t. 1. pravi med drugim: "Z velikim veseljem smo prejeli Vašo najnovejšo knjigo: Čtbin Kristan, Brata, in se zanjo naj-lepše zahvaljujemo.
Ker naj bi imela naša knjižnica kot največja ustanova ie vrste v Sloveniji vsa slovenske tiske, bi vam bili zelo hvalelni; ako bi nam hoteli pošiljati, kar izide pri Vas slovenskega."
A Yugoslav Wttkly Dtvoltd te III«
Intfrvil of fht Worktrt •
OFFICIAL OfQAN OF I. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
IOIIC ATION
OR + AMIZ ATION CMFIIATIVI
COMMONWEALTH
NO. 215).
Published Weekly ut 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., February 9, 1949.
VOL. XL1V.
Churches and Charitqble Groups Conspire to "Evade Taxes"
IF WAR COMES, HERE IS WHAT YOU'RE IN FOR:
Some idea of what the American people are in for on the "home front" in case of another war was revealed this week by Edward V. Hickey, a spokesman for the National Security Resources Board.
The "N.S.R.B." comprised of high government and industrial officials, was created by the "military merger" act of 1947, and since then has been busy behind the scenes preparing "war mobilization" plans.
According to Hickey, these plans include:
"Employment control s," which means something like the "labor draft" which Big Business tried to put through Congress during the last war.
In addition, there will be "wage stabilization" — a tight lid on workers' pay.
"Exemption from the antitrust laws." Big Business will be free to rob Uncle Sam and the American people.
Every time the anti-trust laws begin to show signs of working, some "national emergency" comes along and they are officially abolished "for the duration." This is the first time, however, that "suspension" of the antitrust laws was proposed before the "emergency" arrived.—Labor.
FREE BOOKS! WITH EVERY BOOK ORDER
RECEIVED. YOU CAN'T AFFORD TO MISS THIS OFFER
(See Page 5)
To what extent arc American church and charitable organizations parties to a conspiracy to evade the payment of city, county, state and federal taxes? Of late years, privata corporations have deeded a wide variety of property, including stores, plants, factories, and office buildings, to religious and charitable trusts, and have then taken back long - term leases tor rentals less than the amount of the taxes previously paid. In this manner, an ever-lengthening list of valuable properties has been taken off the tax rolls in community after community. With every increase in tax rates, of course, the charitable impulse of the American business man is noticeably quickened. According to a recent report of the Interstate Association of Public Land Counties, this type of tax evasion has now been carried a step farther, with religious organizations buying hotels, saw mills, orchards, farms, ranches, and manufacturing plants, and using the tax-ex-emption privilege as a means of developing important revenues. It is, to be sure, difficult to define the point aft which legitimate tax exemption ends and the abuse of the privilege begins, but several states are already undertaking this delicate task. Forrest Cooper, counsel for the Interstate Association, has suggested that the taxation of a property should be based not\ on ownership, but on the use to which it is put. If a religious organisation buys a business or accepts title to a plant and then operates it in competition with private tax-paying concerns, it is difficult to defend the claim for tax-exemption. Legislation aimed at preventing such abuses will be presented to the current session of the Oregon legislature, and other states are considering similar measures.
HEALTH PROGRAM WOULD REVEAL MANY "SHOCKING FACTS IN THIS COUNTRY
Private Profit Economy Places Country In Downgrade Military Economy
That the capitalist private-profit cconomy has placed the world's richest nation on a historically down-grade military economy, with an increasing number of workers depending upon the waste of war production and diplomatic maneuvering is the lesson in the leading article in last Sunday's New York "Times."
Admitting that unemployment rolls have risen in many parts of the country, the "Times" story notes that there has been a rise in employment in "such major centers as Pittsburgh, Birmingham and New Orleans."	v
The geography of the economic trend , is interesting, since it reveals that those industries most closely connected with the heavy war industries are in need of human labor while those which cater to the normal needs of the American people are adding to the number of workers who are seeking unemployment relief.
The trend toward a war economy which adds nothing that is of real value to consumer's ta frankly admitted. Says the "Times."
"The beneficial effects of the rearmament program on employment in aircraft, shipbuilding and other industries are Just beginning to be felt in most areas, and officials are confident that defense orders and the European Recovery Program will create tens of thousands of new jobs by spring."
The point that most workers will no I take into account la that tke military »pending, which Is expected to give Impetus to other buaineaa, Is done by Us dollars paid by people who never see or per-illy benefit from the armament
A 95-year-old woman has her eyes examined by an oculist. Under the new British National Health • Service system, she is about to get the first pair of spectacles which fit her eyes.
She tells the oculist that, in the long years past, she has had three pairs of spectacles—all left her by friends who died. They were the only kind she could afford.
In its first year, the Briti&h service is furnishing real glasses, for the first time, to about four million people who have been trying to see through spectacles they boughf at "five and ten" stores.
British dentists are almost overwhelmed by people who could not afford to get their teeth fixed before.
The new health service system "has also revealed,a vast amount of serious, untreated illness, especially among women whose family budgets in the past might have stretched to taking their children to a doctor, but not to getting their own ailments checked up."
Conditions in Britain and the United States, of course, are not exactly the same., If President Truman's "health insurance" program Is tried here, however, it will undoubtedly reveal vast nfeds and shocking facts like those disclosed by the similar "health service" program in England.—Labor. ,
their money bays. While this kind of "prosperity" may mean more jobs It is almost certain to reduce the valae of workers' earnings, create scarcities and. If carried to Ha log'leal conclusion, eventually doom all that remains of "free" enterprise.
Stalin Worries The Experts
By K. M. Landis IP
It is interesting to see how worried the experts are by Stalin'3 offer to talk to Truman.
Whether anything would come of such a talk is of course something that can't be known until it is tried.
But the mere proposal sends the cold war generals into a tizzy. The columnists and commentators who are running the show seem to think they have Stalin on the run.
In Europe, that is. In Asia, they aren't doing so well, and some of them are sore at the government for not giving them more to shoot with.
But in Europe, they think they have Stalin backed off the map. The Berlin air-lift which worried some people has been a godsend for the Hooper ratings.
Our commentators are willing to talk along this line if it takes another summer, and they aren't too anxious for any compromise.
What they want to do is to get tougher and tougher, and iortify all Western Europe with their clipped accents and American milftary supplies. Then Stalin, watch out!
It must be admitted that these strategists have the support of high officials in the State Department.
This was apparent at the UN sessions in Paris last fall when Assembly President Herbert Evatt said that the area of disagreement on Berlin had been "reduced to that between tweedledum and tweedledee."
Our delegates were very much irritated especially when Evatt and Secretary General Trygve Lie appealed over the heads of Marshall and Vishin-sky directly to Truman and Stalin.
"Every day that the deadlock over Berlin continues," they said, "the threat to the peace and security of all nations continues undiminished. . . . The work of tfie Assembly and of the United Nations as a whole in every field of endeavor is being delayed and undermined."
At that time when rumors of a Truman - Stalin meeting leaked out, Secretary Marshall issued a warning against "dangerous Russian peace propaganda" which he said was "designed to weaken the position cf the United States."
HOW COULD peace propaganda weaken the position of the United States?
It was feared that peace talks with Russia might interfere with our plans to rearm Western Europe. Even then Defense Secretary Forrestal was in Europe to confer with Field Marshal Montgomery.
Now again Stalin is suspected of trying to block our rearmament program by talking peace and disarmament. Maybe he is. So whet?
Would it be such a great catastrophe?—C h i c a g o Sun-Times. f
THE MARCH OF LABOR
_ uouofe/fvomMoim ioCcUtkrniQ.qoQcanbuaihe, bestln hats dnd oops Wuou tx* -Hose. ^rir>q^unSibbel
75,000 "SLAVE" WORKERS IN U.S.
NEW YORK —While Uncle Sam is pointing his finger at Russia and other countries which have "slave labor," he should clean his«own house, says the Rev. Albejt H Herling, Unitarian minister and member of a commission which is investing "forced labor" the world around.
Herling said that figures which only "scratch the surface" show more than 75,000 "slave" workers in the United States. They are held under "peonage," which is an old and still not entirely solved problem in this country.
U. S. HAS TARGETS PICKED IN RUSSIA
A severe warning to Russian rulers that the U. S. could cripple their entire nation and kill and maim, in a few raids, a huge share of the population of her cities is dealth in the January, 1949 "Readers Digest."
And our air force ia ready at any time that Russia attacks the U. S. or some other free nation, to deliver such an annihilating blow, says the warning, written by Wm. Bradford Huie, student of air power and confidant of the U. S. Air Force Generals. Even the targets have already been picked, he claims.
U. S. BILLIONS SPENT , FOR DEFENSE FAIL TO MAKE AMERICA SECURE
MILITARY EXPERT SCOUTS UNIVERSAL TRAINING AS INEFFECTUAL WHllE GOVERNMENT MOVES TO DRIVE OBJECTORS INTO LINE
The origin of all men is the same; virtue is the only nobility.
—Schiller.
REFLECTIONS
By Raymond S. Hofses
War Babies Jam Schools
A "wave of war babies" will sweep into American schools a half-million more "first-graders" this ylar than last year, a National Education Association conference was told this week. The "bumper crop" from the peak war year 1943 creates an urgent need for more teachers.
. "We were surrounded by na-lives," related the explorer. "They uttered savage cries, danced madly and beat the earth with their clubs."
"Sounds like golf," said the bored listener.
Economic Illusion "I'm getting stronger."' "How do you know?" "Because a few years ago I couldn't carry three dollars worth of groceries and now it is easy,"
Nearsighted. Maybe
MacGuire: "I didn't see you In church last Sunday." «
Hayes: "I know you didn't. I was taking up the collection."
MR UNION MAN, how do you like your prospects for 1949?
Do you get Jittery when you read of layoffs in consumer goods industries throughout the nation? Do you feel uneasy when uncontrolled labcr economists tell you that government spending (of YOUIt tax dollars) for war purposes (w h lull is sheer waste, so far as you arc concerned) is necessary to keep the capitalist private-profit economy operating? Does it worry you to learn that new machinery, now being installed ln the steel industry, is increasing production 125%, with the result that fewer human workers are needed to do what workers made of iron and steel do bet-terf
Those arc ominous items. They tell you that your job is not on a firm foundation. They hint at another "bust" at some uncertain future time. To older workers they bring memories of relief offices and breadlines.
WHAT TQ DO?
In his New Year's message Mr. Philip Murray, President of the great C.I.O., answered {he question. *'We must do everything we can to put our own house in bet-lor order," said Mr. Murray. '
Mr. Murray also urged that the United States show the world that great material and moral advances can be made under poltical democracy and capitalism.
That sounded good. But what does'it mean to you?
most pressing domestic problem, and we must solve it-soon if we are to avoid economic tragedy. The conUnued sapping of consumer purchasing power by outrageously high prices must cease."
WELL. ALL THAT is very interesting to us, bccause we are Socialists and because we agree with most of what Mr. Murray says, when he talks about results.
But we don't agree that the members of organized labor will be able to do very much about conditions merely by "setting their own house in order."
What we want to say to you is that-
Working cla* Americans must do something more basic than merely trylnf to be "partners" with buaineaa if future wage raises are to mean anything more than those of the past have meant.
We want to tell you that when big business uses wage increases as excuses to boost prices far above what those increases coat them business is acting according to the rules of what ia called "free" enterprise. And we want you to understand that under capitalism "freedom" means that the employers who won the industries and the marvelous machinery with which they are equipped are free to charge all that the market will bear.
While the Federal Government is concerned about a few pacifists like Larry Gara, it is doing an inadequate Job preparing for the nation's defense. Yet, over half the national budget, 23 to 27 billion dollars, has been earmarked for national defense and related purposes. The New York Times' military expert, Hanson W. Baldwin, calls the Truman Administration's arms budget a "pre-atomic age concept."
Instead of indicting a few pacifista for evading Selective Service, the Government would be well-advised to indict the brass hats and politicians who waste the taxpayers' money.
The President has asked for about 16 billion dollars for the armed aervices—the Army, Navy and Air Force, Already the top admirals of the U. S. Navy want more money for their armed service. This demand was made before the President's budget for the fiscal year July 1. 1949 to July 1, 1950 was even discussed by Coh-gress.
To this large sum must be added $725,000,000 for the Atomic Energy Commission, plus about $6,700,-000,000 for foreign aid programs. A projected lend-lease arms program under the North Atlantic Security Pact would cost two or three billion dollars.
If President Truman's proposed universal military training program is passed by Congress, it may cost a couple of billion dollars a year. One should disregard optimisUc estimates that this program will cost considerably less. Military programs always cost more than their driginal estimates.
After all these military measures are approved and carried out, the United States frill not have "aboohite" security NaUons that have tried to make themselves impregnable have become garrison states or bankrupt. France's Magl-not Line was supposed to be her defense bulwark, together with a huge conscript army, but she went down to defeat in a few weeks in 1940.
President Truman does not claim the defense measures mentioned will give us security through having military forces ready for instant action. He claims only that our armed forces will be "in a condition of relative readiness." Thc huge sums of money being asked are down-payments on a long-term, expanding program of military
preparation.
A realistic defense program, according to Hanson W. Baldwin, should emphasize'"readiness potential." He points out that universal military training will add nothing to this. Neither will the National Guard and reserves, with their once-a-week training basis, and with the appointment" of many National Guard officers for political reasons rather than because of military qualificationsi
Many readers will be surprised to learn that despite huge peacetime expenditures, the U. S. Army has practically no armored forces and is weak in airborne forces. The regular* Army has only a third of an armored division now, compared to a wartime peak almost fifty times as great.
Baldwin does not think a seventy-group Air Force is needed, nor a Navy and Marine Corps of 527,-000 officers and men. I can't see the need of a huge Navy over double the size of all our armed services in 1939.
tty coordinating their purchasing and procurement, the three armed services could have several billion dollars. There are Air Force and Navy airfields and other installations near each other in many areas. Duplicating military bases and buildings could be closed, with the saving of a great deal of money.
It seems amazing that politicians and capitalists who complain about the increased cost of social security never menUon the waste and * inefficiency in the armed forces. The billions that could be saved through genuine unification and through not having universal military training, could be spent on increased social services—health insurance, low-coat rental housing, Federal aid to education.
A political offensive making American democracy work and raising the standard of living of backward nations would be Just as effective as obsolete military preparation. The former would cost money too, but it would make friends and allies of the United States among the people of the world. Don't depend on "Comrade" Truman to fight the militarists; he has often been their friend. "The emancipation of the working class is still the task of the working class itself."
By Walter R. Storey
In the Reading Labor Advocate
MR MURRAY HAS said that Business and Labor are "partners." But you know that the "partnership" is not working out as you would like it.
You know that after three major "rounds" of wage increases you can buy less with your wages than you could before. If you have any bonds left from the war era you know that they will get you much less than the money would ^iaye bought when you earned it.
Mr. Murray sees that as well m you do. In his New Year's message he talked about it. He said: .
"Inflation continues to be our
Moreover, you have seen enough to know that when business Is free to hire you, free to replace you with machinery, free to take advantage of shortage« caused by war production and government spending, then YOU are less than tree to enjoy the abundance and security that you desire,
WE WOULD LIKE Mr. Murray, aad other great loaders ef American workers to tall you what we have just said Instead of saying that you aft your tm- . ployer'a "partner." For than the road to progress would be opened.	/
- Then you wofld see tkat to erd inflation, to Increase year buying power, to remove T T T T
The American Legion post at Goshen. Ind., is using a duck to swell its membership rolls. No, I'm not joking; here is how it works. The duck, named Add-more, is given to a Legionnaire to keep and cherish until he gets a new member. Then he can pass it on to another Legionnaire, who in turn, must keep the duck until he signs up a new member.
. Nobody wants the duck for long, so many new members are being added.
You know, I sort of thought of that stunt for increasing the circulation of PROLETAREC. But when 1 thought it out more clearly, ! figured that the cojt of living being what it is now-a-days, the people would welcome a duck to their dinner table.	t j .
SO, I GUESS that idea won't work for increasing our circulation, but honeetly, If everyone of you readers would get just one subscription to our paper during this next year, everyone would be mighty happy.
ir tfr ir .
We have been having a lot of trouble with the kids on our balina courts here at the Center, It seems that after a heavy rain, the courts are filled with water, and then when R turns cold, It freezes into the smoothest ice
SPREAD OF MONOPOLIES POINTS NEED TO PLUG HOLE IN ANTI-TRUST LAW
WASHINGTON—Because more than 2.450 independent camponies have been blotted out by monopoly since 1940, the Federal Trade Commission in its 34th annual report asked Congress'to plug loopholes in the anti-trust laws.
The FTC said the main need is for* a law to strengthen the Clayton Anti-trust Act by preventing mergers based on acquisiUon of physical /assets. The present law only bars mergers based on buying control of stpek.
A law of the kind FTC wants was introduced in thc 80th Congress by Rep. Estcs Kefauver (D., Tenn.), now a Senator, and Sen. Joseph C. O'Mahoney (D, Wyo.) The Ktfauver-O'Mahoney bill died in committee last year. Both Kefauver and O'Mahoney want to reintroduce their bill in the new Congress. It is likely to be a test of the present strength of the corporation lobbyists.
imaginable.
Of course, the little kids, who don't like to be shoved around by the bigger one across the street at the park, come over to the balina cburts, when they see the nice ice.
I never took count, but I know we used to hav£ *n awful lot of the kids skating out there »orne times. It was sort of risky, though. Because if one of them happened to get hurt, we could get into trouble, so it became necessary to sprinkle ashes over the ice to discourage the kids from skating there.