Poštnina plačana v Leto LXIII., št. 77 V Ljubljani, petek 4. aprila I930 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—t do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. ITALIJANSKA NEPOPUSTLJIVOST V LONDONU Razprava o japonskih pridržkih — Ako se ne sprejmejo italijanske zahteve, bo italijanska delegacija zapustila razorožitveno konferenco London, 4. aprila. Po oiieijelriern poročilu se je vršil včeraj med ameriško, angleško in japonsko delegacijo razgovor, ki je za uspeli pomorske razoro-žitvene konference velikega pomena. Pri tej priliki se je razpravljalo o pridržkih, s katerimi bi bila japonska vlada pripravljena sprejeti ansleško-ame-riške razorožHvene predloge. Ker so ti oridržki izključno tehničnega značaja, je bil ustanovljen nov mornariško tehnični pododbor, ki bo dalje proučeval ta vprašanja. Včeraj se je vršil tudi daljši razgovor med Briandom in Stim-sonom. na katerem je Stitnson obrazložil francoskemu zunanjemu ministru velik pomen, ki ga pripisuje Amerika pogodbi pet'rfi držav. Henderson in Grandi sta razpravljala o angleško-francoski varnostni formuli. London, 4. aprila. AA. Predsednik angleške vlade Macdonald in minister za zunanje zadeve Henderson sta se sestala z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandi jem. Njihovemu daljšemu razgovoru so Prisostvovali strokovnjaki pomorske razorožitvene konference. Angleška ministra sta obvestila Grandija o pogajanjih glede na tolmačenje pakta Lige narodov. Grandi je izrazil svoje oomisleke in dejal, da si pridržuje odločitev o svojem nadalj-nem ravnanju napram takemu tolmačenju, ker je vendar namen pomorske konference razorožitev in omejitev oboroževanja. Grandi je ponovno opozoril na nezdružljivost italijanskega stališča z nesprejemljivimi francoskimi zahtevami, ki nasprotujejo italijanskim pravicam, priznanim na konferenci v VVashingtonu. Rim. -4. aprila. V političnih krogih izjavljajo, da je po sestankih Grandija z Dumesnilom, Macdonaldom in Stim-sonoon iluzorno pričakovati kakršnekoli kompenzacije Rima v vprašanju paritete s Francijo. Italija ne bo popustila, če se ne odobri v Londonu italijanska zahteva, in ne bo podpisala nobenega sporazuma ter bo zapustila London, prosta vseh obveznosti. Mednarodna konferenca dela Letošnja konferenca bo razpravljala o določitvi delovnega časa. — Naša država je kot tretja ratificirala največ konvencij o mednarodnih delovnih pogojih. ?og!avar srbske pravoslavne cerkve na smrtni postelji Patrijarh Dimitrije je težko obolel in zbuja njegovo zdravstveno sta- nje resne skrbi. Beograd, 4. aprila. AA. Včeraj ob 15. popoldne se je sestal sv. sinod in sicer: predsednik metropolit Dožič, episkop tc-mešvarski in vclikokikindski dr. Lcti>C, episkop v Šabcu Mihajlo ter episkop hercegovski -dr. Jovan, ter odšel na Dedinje, da poseti patrijarha Dimitrija in mu referira o delu vrhovnega upravnega sveta srbske patriarhije. Ob tej priliki je izrazni patrijarh svoje želje in izdal naročila sv. sinodu glede na svojo bolezen. Po poseru sv. sinoda pri patrijarhu Dimitriju se je sestal zdravniški konzdlij in s'cer: dr. xM.ih.ajlo Petrovič, dr. Vrbacki, dr. Demos ten Nikola j evič in Svetorar Nikolajevič. Koncilrj je ugotovil, da je stanje patrijarha še vedno nespremenjeno. Sv. sinod je takoj izvesti! predsednika ministrskega sveta, ministra pravde, ministra dvora in vse episkopske arhiereje o stanju bolezni Nj. svetosti patrijarha. Nj. Vel. kralj je včeraj ob 16. poslal svojega zastopnika polkovnika Pekiča na Dedinje, da poseti patrijarha in izrazi želje po skorajšnji ozdravitvi. Patrijarh je zaprosil g. polkovnika Pekiča, naj izrazi Nj. Vel. kralju najlepšo zahvalo za zanimanje za stanje njegove bolezni. Tudi piedsedn'k ministrskega sveta general Živkovič se pusti neprestano obveščati o stanju Nj. svetosti patrijarha. Beograd. 4. aprila. Stanje patrijarha Dimitrije }e po mnenju zdravnikov brezupno. Danes dopoldne je bolnika obis.kal Nj. Vel. kralj. Po ponovnem pregledu je zdravniški konzilij izdal naslednji komunike: Stanje neizpremenjeno. Urin izosta-ja, stolica redka in krvava. Bolnik ie pri zavesti. Žila n-ormalnn, temperatura 36.7. Skupna akcija manjšinskih strank v ČSR Predlog za osnovanje odbora, ki naj bi izvedel parlamentarno rešitev manjšinskega problema. Praga, 4. aprila- S4cujpna akcija vseui v •zbornici izajstoipaaiih tfiarotdniih nnaiui&'n je izzvala v poHtaondih krogih veiftx> pozornost. Zais'topndki (Nemcev, Madžaro-v, Poljaikov iin J^urmunov so brez ratzliikc politične smeni preditoižili sikmp-ein predlog za ustvaritev odbora za nar-ckine manjšine. Ta OKiJbor naj bi jzposloval parlamentarno re£irte>v majijšintsikeiga problema. V trtemel&irvi sejnaglaiša. da Če rešitev narodnega \waSanja temelj notranjega tmirfu (češkoslovaške repuMi-ke. Brezdvoan?no [je, da do sedaj o rešitvi marodneiga vipraišajn'ja m anogk> biti govora. ZarK^stavfenjia oiarcd.niili manjšin v jezikovnih vpraisaTiOih so na dnevnem redu. SkorraiJšnlša razdelitev in (podržavljanje -gozidjov povtzročata narod- nim anaruišrnaim težke skrbi. Češkoslovaško šolstvo se ibo'hotno razvija dalje v škodo irnanjsiinjske-mu. Vsi ti zakomiti in admrnistrativini ukrepi bodo stalne priliike za tzapcxstavljarnje 'narodmih (manjšin, če njihovo vprašarije ne bo rešeno v načelu. Nadalje se poudarjajo izjave predsednika Masarvka, da vprašanje jezika in inarod'rtctsti nista vprašanij prestiža, temveč vprašanoi admimistrativne pralktične peitrefoe. Narodne manjšine pa žal nilmajo zakonitih jamstev, da se 00 to oiačelo tudi v resnici izvedlo. V initeresu države de, da se ne ogiba rešitve sporni!!]! narodnih vprašanj ter ustanovi predlagani odbod, 'ki bi omogočil neposredni •sporazum med naredi. Madžarski zunanji minister o vzhodnih reparacijah Budimpešta, 4. aprila. AA. V razpravi, ki je bila snoča v parlamentu o pr oraču mi ministrstva za zunanje zadeve, je zunanja minister Valko izjavil, da še vedno ni mo goje podati javnosti pojastnala o poteku poganjanj v Parizu glede vzhodnih reparacij, ker so posojanja še v teku in se položaj neprestano izpreminja. Glede ukinjenja potnih v;zov je vlada pripravljana urediti to vprašanje na podlagi reciprociteta Valko upa, da bodo s 15. majem ukinjeni vizumi za potovanje v Nemčijo in Avstrijo. O zaprekah v mednarodni trsovina je izjav:"I, da je v tem vprašanju zadnge čase nastopilo izboljšanje, čeprav ženevs-ka konferenca ni dala željenih uspehov. Spopadi med Rumunl m Bolgari v Dobrudži Sofija, 4. a-prila. AA. Glede na poboje med rurmrn-sik.iTii kolom istri m bolgarsk?imi kmeti v Bogdanovem v Dohru>dži prrcfb-ču-jejo bolgarski listi poročila o tem, da je zaradi teh dogodkov zavladalo med bol-garskiirm kmeiti v Doihrudži veliko razburjenje m da pripravljajo bolgarski naseljenci protestne shode. Bolgarski vladni krogi so prepričani, da bo rumunska vlada uredila strogo preiskavo in da bo kaznovaila •krivce. Ženeva. 4. apriila. AA. 14 zasedanje mednarodne konference dela za leto 1930 bo posve-čeno razpravi o drugem delu konvencije o delovne-.ii ča-su. Pri tej priliki je mednarodni urad dela v Ženevi iizdal takozvano modro knjigo z odgovori na vprašanja, ki so bila o tem predmetu izročena posameznim državam lani. Od 29 odgovorov je IS držav jzjavMo. da so za predloženi načrt. Med temi državami so Nemči'ja, Francija in Italija. Sest držav je priporočilo razne i7.preme:nbc. Pet držav, med njfmi Ve!:ka Bri-tanf.ia in Japonska, pa so mnenja, da za enkrat ni mogoče v tem vprašanju določiti obveznosti mednarodnega značaja. Načrt konvencije upošteva vse to odgovore in določa delovni čas na 4S ur na teden. Po pravilu, naj delovni čas ne presega S ur na dan, v izjemnJh primarih pa ne 10 ur. Delovni teden ne s:nc trn Ti dalje kot 4-S ur. Načrt doirva nadele mednarodno preiskavo v vseh drž.n.-i. 1'rc-isikava naj se nanaša pa delovne p >c< e v industriji, hotelih, restavra^ 'jjh. :-i'c J.i 'i '.J- h in podobnih podjetjih. Anke'a nai b\ trz a 1 4 leta. a njena pometa bi sc dostavljala mednarodnemu uradu dela. B« ocrad. 4. aprila. AA. Po poročilu, ki si prejele nn^> drlorlajnlskr* organizacij • Lrenfrolnepa lajniMra niodnnrodn."'j » urada dela v 2onevi, maSa Me vilo doklej ratificirani]] konvencij iz delovne^ p»- dropja tega urada 348. Pogojno j** bi!) sprejetih 9 konvencij Nnša država je do 1. ma:c.i t. I. ratificirala 19 konvencij o me 1-narodnih pogojih dela in se nohaja v trtm pogledu na tretj-em Tno?-tu med dfiavami članicami Li^e narodov. Katastrofalne nesreče v Ameriki Eksplozija pirotehnične tovarne. — Mnogo oseb ubitih. — Eksplozija plina in petrolejskih vrelcev. — 40.000 hI petroleja v plamenih. Grške siavnosti Atene. 4. aprila. AA. V nizu svečanosti o priliki proslave 100 letnice grške neod visnosti bo ena najznačilnejših svečanost: ona v starih. Defliih, kjer bo maja meseca otvorjena razstava grške umetnosti. Oktobra meseca pa se bo vršil v Atenah Dizan-tološki kongres, na katerem se bodo z-braii hizantologi iz celega sveta. O priliki zasedanja kongresa bo otvorjen tudi novi b-z an to loški muzej. Atene, 4. aprila. A A. Povodom proslave lOOletnice grške neodvisnosti so bile izdane posebne znamke. Na znamkah se nahajajo slike najznamenitejših junakov iz do-i borbe za neodvisnost. Vsega je brlo izdanih 18 vrst znamk. Vse znamke so umetniško izdelane. Prvi letošnji polet »Zeppelina« Friedricbshafen, 4. aprila. AA. >Grof Zep-peiinc, ki je biil tefkoim zame tecneljiito popravljen, oe azvTŠiil včeraj svoj prvi letošnji ipolet. Na »Grofu Zeppelinu« so izvršene znatno raprememibe in inoderrLteaci'ie V konstnskc^L Anglija in palestinski mandat Lomlon. 4. aprila, s. V »podnji z,b>micj je izjavil ministrski predsednik Macdonald v odgovoru na Bald\vinovo vprašanje, da bo angleška vlada tudi v bodoče upravljala Palestino po določbah mandata, ki jc bil odobren od Lige narodov. To je dolžnost, ki je vlada ne bo zanemarjala in ki jo hoče z vsemi razpoložljivimi sredstvi izvesti. Macdonald je končno rekel, da želi, naj bi ga razumeli, da pomeni ta izjava takojšnjo pripravljenost policijske sile, ki je potrebna za garancijo notranjega miru v Palestini v sedanjih razmerah. Smrtna kazen v angleški vojski odpravljena London, 4. aprila. S sklepom spodnje zbornice je bila odpravljena smrina kazen za pripadnike angleške armade. Smrtna kazen ee bo v bodoče izrekala samo nad oni-m i, k i bi v slučaju vojne vedoma izdali državne interese. Češkoslovaško-rumunska trgovinska pogodba Bukarešta, 4. aprila. AA. V sredo je bila v minstrstvu za zunanje zadeve prva seja češkoslovaško-rumunske komisije za trgovinsko pogodbo. V imenu Rumunije je pozdravil komisijo opolnomočeni minister Fu-iaLiti ter dejal češkoslovaškim članom komisije, da se rumunska vlada nadeja v sko-rajšen uspešen zaključek teh pogajanj. Češkoslovaški opolnomočeni minister v Bukarešti Kielsel-.Tizerski je v svojem odgovoru naglašal, da obstoja med obema državama čvrsto prijateljstvo in da so odno-iaji najboljši. Srbsko-bolgarska cerkvena konferenca odgođena Sofija, 4. aprila. AA. »Zarjah poroja, di je srbska patrianhaja odpovedala srbsko-boJ-garsko cerkveno konferenco. Zopet roparski umor v Varni Sofija, 4. aprifla. .AA. V Varni je bil um-cr-jen bc-grat starec Bebcev s sestro in služkinjo. Policija sodi. da gre za rooarski umor. Storita so nemani Nesreča fašističnih letalcev Brescia, 4. a'prila. AA. Letalo z generalnim konzulom in poveljnikom 7. skupine fašističme milice Aldom TerabeJIom se je Ponesrečilo v bližina Bretazza. Potnik in pilot sta Kla ubita. Demisija rumunskega vojnega ministra Bukarešta, 4. aprila. AA. Listi poročajo, da je riOTrjnsflri vojnd minfs+er Cibovski podaj ostavko in da le ostavke alje javljajo, da te TvredsierhMk vlade MaiiBU pr.e^&I začasno vojno mrrristrstvo. Bukarešta, 4. aprila. AA. >Rad^rt Javlja, da je ministreki evet vzel na znanje ostavko vojnega ministra Cehovskega ter j^aročil predsedniku vlade Maniu, naj obvesti o lem nnme«tniŠtvo. Xato je ministrski svet razpravljal o načrtu etanovanje-kfga zakena. Newyork. 4. aprila. Iz Devona (PensrMva-niia) poro»čado, da je prišlo včeraj do strahovite eksplozi.'e v tamošnji pirotehnični tovarni. Eksplozija je bila tako silna, da je porušila glavno tovarniško poslopje. 15 delavcev je bMo ubitih, nad 100 pa ranjenih im so jih :noraili prepeliati v bolnico, kjer se .30 izmed niSfa bori s smrtjo. 25 oseb še -potgreš-ajo. Zračni prtHsfc jc bij tako vd3& da je vrglo brzovlak, ki je v času eksplozije vozil v oddaljenosti kakih 40 metrov mimo tovarne s tira. Pri tem sta bfla dva počaka teižie ranjena. Reševalna akcija je bijla zelo težavna, ker je nastal požar in je sledfta eksploziiia za eksplozijo. Pri gašenju je h"Čna, da je raznesla tlak in poškodovala tudi mnogo poslopij. Na 20 mestih so udarili plameni iiz kanadskih odprtin. Zaradi nevarnosiii nadaljnji dksplozša je moralo nad 5O00 ljudi iziprazniisi stajnovanja. Poškodovani so tudi telefonski kabli tako, da je ves telefonski promet v tem delu mesta prekinjen. Tudii cestna železnica je morala irstav-fi promet. Rataglia, 4. aprila, k še nepojasnjenega ■»-zrevka je prišlo včeraj do fksploziie nri tu.kai.vsnjiih petrolejskrli vrdcih. Sedem delavcev je bilo ubPtih, 12 pa težje ranjeni. Eldorado, 4. aprii-a. Včeraj je udarila strela v ogromni tank tukajšnje MagnoHa Petroleum Cojrapany. \* tanku je bilo -40.noo hektolitrov petroleja, kd je bil v hipu v plamenih. Ker obstoja nevarnos-t, da se razširi požar tudi na osta*la petrolejka skladišča, sk umrlo v strahovitih bolečinah. Froti primariju bolnice in bolniškemu osobju, ki je zakrivilo to nesrečo je uvedeno kazensko postopanje zaradi ogrcžnnja življenja iz malomarnosti. Carina na izvoz španskih banan ukinjena Beograd, 4. aprila. Z odlokom finančn**-I sa ministra je ukinjena carina na uvoz ba-I nan iz žpanije. Otvoritev vajeniškega doma v Osijeku Os jek, 4. aprila. V nedeljo 6. t. m. prispe semkaj minister trgovine in industrije Juraj Demetrović. ki bo otvoril vajeniški dom. Tukajšnja zbonrrica za TOI bo priredila ministru na čast svečan banket. Znižanje izkrcevalnih tarif v italijanskih lukah Rim. 4- a'prila. AA. ZZbomica jc nadaljevala razjpravo o proračunu ministrstva prometa. Govorniki so opozarjali m/nistrstvo na znižane davčnih Ln tari in :h bremen za ukrcanie in izkrcanje Mana, ki naj se doslej poveri udruženjem pristanSfcti delavcev. Rim, 4. aprila. AA. Poslanec MagT:,ni tc podal ostavko na predsedniški me-sro zveze fašističnSi pcmorŠčaJkov. Njegova ostavka je bfla sprejeta. Za naslednica mu je bii! postavljen poslanec LirHgi Bcgnoti. Apulski vojvoda v Miramaru Trs*, 4. aprila. AA. Apuleki vojvoda in vojvodinja bosta stanovala m~^ca maja • znanipnitem miramarskem gradu, k: je bil svojeSsno rezidenca bivšega mehiškega cesarja Maksimilijana. Grad bo pr^novljpn. doHn bo oslal park še nadalje po želji vojvoda na razpolago občinstvu. Beg bolgarskih razbojnikov Sofija. 4. aprla. A A. Na vidsiski pr -g m pobegirtii iz vlaika trije obsojeni raib n i, :ned n.nmi Karkuzov. ki je bil obsoRffl na smrt. Razbojnike sta straži v \ac;o hi dva orožnika. Ko je eden o»J .^rro/ni rw od>šel na hodn:>k, so se razbor:''k j ti a neki način osvobodili okov. pretenl; đroci i stražni'ka in pobegnLli. Stražn ka sta tak j zasledovala razbojnike in eden od rrvju jc bžl pri tem Obit, Od pcbcgHi razbc'ir'kov je bil samo eden ujet. Grško posojilo v Angliji Atene. 4. aprila. AA. Ravnatelj grške narodne banke Grosupulos se je vrnil jem povratku jc ;.'ivv. da ;e na račun 2^emlj>:ške kreditne banke zaki.u-či»l posojilo v znesku 2 milijonov ioni ;-ter-li-ngov, od katerih bo 1 milijon takaj izplačan imenovani ban.kl Razen teca Je hI ?a-kljvoiil posodilo 600,fX>0 funtov JtcrBm^CrV na račun dobave umetnih gnojil. Denar postaja cenejši Curih. 4. aprila. AA. Švicarska Narodni banka je znižala eskomptno mero od 3 u prl na 3%, Stockholm. 4. apr A A. Švedska banka je znižala ebrestno mero na 3 in p^ pio-ce^nta. Bombay. 4. aprila. A A. Ind'iska knper*- alna banka ie znižala e* 7 na 6*5. k(WtH3 mer(4 (\1 Sorzna poročila, LJL*BLJA»RA BCRZA. Devize: Anvlerdam 25.78, Ber'in 13.405—13.525 (13.51) Bruselj 7-806, Uu pe§*a O.8S77, Curih U 04.4 — 10074 (106Sd), Dunaj 796.42 — 790.42 (797.9*2). Ioni.: 275.32. Xe\*york 56^85—58 898 (36.43). Pa-rh 220.54-222.")4 (221^4), Praga 10728 in \GSm (167.68), Trst 29560-297 f-u (296.90). LNOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1275. Par z Lond i J5.I325. Newyo-rk 516.-40. Bruselj 72.0-1. M ■ 27.08. Madrfd 65. B€t!:ti 123.27. D-una-j 72.^1. Si -fiia 3.745, Praga 15.30. Varšava 57.90. M IN pešta 90^.25, Bukarešta 3.r>725. Ping-pong turnir se ne ho vršil v areni Narodnega doma, kakor je bilo napovedano, WW ec v beli dvorani hotela »Union« ob 20. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD*, dr;e 4. aprila 19o0. Mev 7? Skrbimo za boljšo izobrazbo Iz govora predsednika g. dr. W!ndischerja na občnem zboru Trgovskega društva »Merkur« LJubljana* 4. aprila. Praznine v razmerju med gospodarjem in uslužbencem so veckio redkejše, zlasti v jesenskem času je v reaniei težko dobiti celo sposobna m absolveuitam siužbe in mesta. Opazimo, da je težko za zaposlitev osobito absotvemtom visok? h trgovinskih strokovnih zavodov. Naše prilike so majhne in skromne, pa so v tem pogledu pogrebe skromne in so v gotovih mestih zasedena raerkantil-na mesta često po ljudeh, ki so prišli iz dru-iiih poklicev. Pnj tem igra veliko vlogo tudi okolnost, da je izobrazba, ki jo dandanes nudijo šole, v praktičnem pogledu in zlasti v ie^nkovnem nezadostna. Iz vež ban os t v stenografiji in strojepisju je redko zadostna. UIIHJL jezikov je pa naravnost žalostno poglavje. Za nemšaiio in laTičino. ki je pri nas o&obrito prva v večjih podgetjih neogab-no potrebna, je od leta do leta slabše, na drugi strani pa tudi znanje francoščine, ki je praktično neprimerno manjšega pomena, nikakor ne zadošča. Kdo se bo temu čudil, če le resnica, da celo z/nanje srbohrvaščine daleč zaostaja za tem pri naši mladimi, kar se more ki sme zahtevati. Na te okolnosti je bflo ponovno že opozorjeno, ali zdališča. Prizadevnost mora bita posvečena temu, da se vzgoji in pridobi med naraščajem takih, ki so T>reko povprečmosti, kajti pov prečni K hodi staro uglajeno pot. rru pa rabimo ljudi, ki bodo tudi znali iskati in najti ter utirata nova pota. Mlladino treba vzgajati jn navaiau k dobremu in k boljšemu. Mladina je mehka, mladina se da oblikovati, samo mora hiti roke, ki jo vodi. Brez disoipJšne nikjer ne rre. Mlad svet je treba vzgajati t takem duhu, da ho imel vese* Ue, ljubezen in spoštovanje do dela, mlad svet nOra doumeti, da brez dela ni plačila, da so Iabki zaslužki nemogoči jn da je samo s pridnostjo, sposobnostjo, p°šten0stjO, 5 potrpežljivim delom hi z vztrajnostjo in varčnostjo mogoče vzpeti se do blagostanja. V življenju je kakor na potu preko visokega hriba, kjer s>e moraT; dolgo truditi in napenjati, da te razgled na vrhu poplača za napor m znoj. Vse to liri težko in nikakor ne zahteva suženjskih razmer, ali vzgoja, red in disciplina je potrebna napram mladim tuđem, sicer vsa darovitost ne pomenja drugo kakor zakopan talent. Za vsak napredek m zlasti tudi ?a gospodarski napredek je osebnost najdragocenejši moment. Ako gre vsa podjetnost v družbe in združbe, je brezdvomno za gospodarski napredek dokaj slabeje m neugodne] e nego tam, kjer gospodarsko po-vzdigo in gospodarski razvoj nosi in kroji osebna individualna sposobnost in volja samostojnega gospodarja. V uašd organizaciji je bilo vedno dosti prepričanja in mnojpo razumevanja za potrebe strokovne Ln splošne organa zaciie. Začeli smo ledino kopati in steze krčiti, pa smo z izdajanjem prvih strokovnih tn»jig v slovenskem jeziku, s predavanji, z izdelovanjem strokovnega glasila, s poučomni miblikacijarra kakor je koledar in z rednimi poučnimi tečaji pozims skušali dati svojim ljudem to, kar jon je tuja gosposka in kriva šolska politika odrekala. Prilike so se od tistih časov, ko smo mj; pred 30 leti začeli s sniotrenim delom, hvala Bogu, zelo obrnile na bodjše. Strokovnih učilš'č vseh vrst je danes tudi pri nas dovolj, samo je potrebna, da se te šole s svojim poukom prilagode čim prej v ve£H mer; potrebam in zahtevam živega praktičnega življenja. Mladina, pomladek, pogaoiek ali kakor imenujete ta živ vrelec v narodu, je tako žlahten in tako dragocen materija!, da tiru treba posvečati vso skrbno in brižno pozornost. Zakaj ura izgubljena, ne pride več nobena! V svojem malem krogu smo se mi vestno trudili pripomoči k povzdigi izobrazbe na ta način, da smo v letošnji jesenski in zimski sezoni uvedli pod imenom »»Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« čedno vrsto predavanj iz najrazličnejših strok. Naša dolžnost je danes, da damo na tem mestu besedo dolžne zahvale vsem tistim gospodom predavateljem, ki so se drage volje odzvali nai>i prošenji in našemu vabilu ter v nesebični požrtvovalnosti dali svoje bogato znanje na razpolago našim preda-vaJmm večerom. Pred veliko krizo tovarniškega delavstva Gostilničarji za svoje pravice Spomenica Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru banu dravske banovine Občni zbor Vodnikove družbe Člani prejmejo tudi letos za 20 Din članarine 4 krasne knjige, po možnosti tudi peto, in sicer mladinsko Vestno poslovanje naše borze dela teklem letu — Redukcija U ubijana, 3. aprila. OgrevaJtuico so zaprli m njenih 50 stalnih gostov se je morajo izseliti. Nekatenj so se porazgubi po ljubljanski okolici, nekaj se jih je preselilo v zapore na Mak loncev i cesti, ker so se pošteno steph za slovo, ko so zapustili ogrevalniico, večina se jih je pa preselila na borzo dola. Spoznaš obrabe, ki si jih vtdei v ogrevalnici in take, ki že tni leta postajajo pred borzo deda in čakajo na boljše čase, samo dela se me prhneuo. To so pač poklicni brezposelni, iTrezposclnost jc njih poklic. Najbolj človeka začudi;, da je med njimi večina mladih fMitov, ki so zdravi in močo*. Ti imajo tudi najbolj brezbrižne obraze rim se šalijo nad svojem pos-topa-pjem, dočšrn starejšim bereš z obraza skrb in potrtost, ki jim jo je vtisnila brezposelnost. Imajo ženo in otroke, ki morda že jutri ne bodo imeli kaj položiti v usta. Lanski promet borze dela Sei borze dela g. Ž a ž e k je daj na/emu uredniku zanirnave podatke o poslovanju ijubfcjajnske borze dda v pretekiiem letu. Statistika o posedovanjih kaže veliko aktivnost naše borze dela, njeno razumevanje nalog, ki jim pripadajo na delovnem trgu njenega območja. Ljubilanska borna dela ima še nodniž-r»oo v Mariboru in ekspozituri v Celju dn Murski Sobote. Sledeča statistika kaže promet najse borze v primera s prometom vseh drugih delovrvili borz v državi, to je v Zagrebu, Spfrtu, No\em Sad« m v Beogradu. Vsaka teh borz ima seveda še številne ekspoziture in podrožtnice. \% 1. 1938 je ostalo v Siovemji 231S brezposelnih, v celi državi pa 5852, v Sloveniji torej 38% vseh bretzfjasemih. Marsikdo se bo čudn*. kako odpade na majhen tenrtor« Skrvenlje v primeri z ostafo drŽavo tako velik del brezposelnih. Vzrok je v tem, da so v državi borze dela, kl izvrše letno po 60 do 70 posredovanj, do9m rh je naša borza izvršila letno povprečno po 15.000, ker ima pregled čez maS delovni trs fn vrši svoj onaJoso vestno in marljivo. Ima točno v evidenci potrebe delavstva m delodajalcev, dela z Interesom m se potrudi, da ra-dovoSfc pormdrrfke in povpraševale e. Drnje borze ne delajo tako tertenzJvuo, nimajo pred očmi, da ie njih slavna nadoda posredovati delo in ne hoplačevanje podpor in izdajanje oHav «a pelovjano voftnjo. Zato Človeka presenetoo mviB muceuRov v sMvenan v ntoaii % astata ddms — Podatki o brezposelnih v pre-industrijskega delavstva Kar se tiče ponujenega »iela, ie bilo lani celi državi 62.594 prostih mest, v Sloveniji torej 37%. Posredovanj je bUo v celi državi 41.617, v Sloveniji 16.612, torej 40%. Koncem leta je ostaJo v cefo državi v evidenci 146.787 brezposelnih, v Sloveniji 2127, torej 38%. Navedene številke pričajo dovolj jasno o dalovamju na-^e borze dela. Prekmurci so dobro zaslužili zanimivi so statistični podatki o podporah brezposelnih v preteklem letu, V celi državi so izplačali 35.417 brezrjosdnmi 2 milijona 366 tisoč Din podpore, v Sloveniji 2271 hrezposelntm 324.222 Dim. Za polovič-•no "vojžnjo so bHe izdane v celi državi objave 134.246 delavcem v vrednosti 7 milijonov S12.570 Din, v Sloveniji od tega 14.602 delavcem vrednosti S75.237 Din. Vpoštevatš je pa treba, da so lana prekmurski sezonski delavci pninesii iz tujine okoli 4 milijone Din prihrankov. Po steviju posredovani in ponudb oziroma povpraševanj je bi'a lanska sezija najboljša, odkar obstoja naša borza de4a. Kriza tovarniškega delavstva Skrajno kri ti one razmere se pa obetajo na delovnem trgu za letošnjo sezono. Pričela se je velika kriza tovarniškega delavstva, ki je bilo nekajj let nazaj precej redno zaposleno. Z redukcijo je začela Kranjska indiastrijska družba na Javorniiku. papirnice v Ve\rčah in zdaj preti redukcija kovinarjev v tovanm Vesina v Celju. Borza dela je zdaj že obremenjena s 300 tm'arrašknni ddavci, za katere ni zaiaosdatve. Od teh je 134 pa-Ptmičar4ev m nad 150 pomožnih kovinar-sfeh delavcev. Težkoča s temi delavci je tudi v tem. da so vajenuj tovarniškega dela im jih ni mogoče poslati na kako drugo delo. Za vse te išče zdaj naša borza dela zaposlitve v inozemstvu- Situacijo na delovnem tingu bo poslabšala tudi redukcija delavstva pri Trboveljski preanogokopnii družfoi, ki se bo kmalu izvršila. Nekoliko bo razmere zholilala letošnja izredno zgodnja stavbšnska sezija, ki k pričela poldrugi mesec prej. nego druga leta. Boljši delavci - zidarji so že zaposleni. Glede drugih strok je položaj nekfako normalen. Sezona prične kmalu tudi za natakanje. Slovenskih delovnih moči te stroke pojde precej v Primorje, kjer naših !iud5 že kar mrgoli. V dopisih tamošnje borze dsla prosilo ljubljansko borzo, naj nikar ne po-ŠlBa sfovenskSh delavcev v Primorfe. Čez zimo položaj na delovnem trgu ni bij posebno ugoden. Zaslužka na brilo veliko, ker ni bilo hude zime. Stanovarsjske razmere so pa bile glede na prei!oje zime povoljne. Brezposelni so prosil? in molili, da bi zapadel meter debel sneg, nebo je pa usliša- Ljubljana. 4. apriia. Davi i>e jc sestalo v restavracij Zvezda 24 delegatov Zveze gosti'lničarski« zadrug iz Ljubljane in Zve'ze gostilničarskih zadrug iz Maribora, da določijo zastopni'kc, ki naj izroče banu dravske banovine spo-pjeniboi vsebu-joco M točk, v katerih slo-veoski gostilmčanji interpelirajo v razniii stam>vrsikih zadevah. Sestanek je o tvor vi predsednik s. Kavčič, na kar ;e tajnik g. Pintar prečkaj spomenico in so Se delegati o nM razgovarjali ter izvolili člane deputacije, V spomenici naglasa jo gostmiičarji, da ie to prvič, ko se obračajo na naj visi esa predstavnika dravske banovine po 6. januar ju. Gosrilničarska obrt je med vsemi drutgrirra z davki najbolj obremenjena in zato so nujne davčne olajšave in odprava kvarne konkurence. Predvsem prosiuo v spomenici* naj se ukine izdajanje dovoljerrj za točilnice, naj se znižajo točilne takse, naj se odpravi taksa na založne kleti in zatrošarinjanje pri vkletenjat alkobotain pijač. Zelo škoduje gostitlničarski obrti rudi prodaja al(koho4nih pijač na trgovski način, to se pravi, na malo naj se dovoli prodajati alkoholne pidače samo gostrlrecarjem Prepove naj se otvorjanie posebnih lokalov v trgovinah s prodajo alkoholnih pijač. Veliko škodo povzroča zlasti sostfflnicar. jem v mariborski oblasti prodajanje in to- Ljubljana. 4. aprila. Snoei je vršil v Kazini IV. redni letni občni zbor Vodnikove družbe. Po kratkih poročilih predsednika g. ILa&ta Pu^toslem-ska in tajnika dr. Karlina je poročal blagajnik g- Milan Sterlekar. Družba je imela v zaključnem poslovnem letu 55S.503 Din dohodkov in 565.000 Din izdatkov. Za nadzorni odbor poročal načelnik g. £ibnikar. Predlagal je blagajniku za njegovo vestno poslovanje zaupnico, ki je bila soglasno sprejeta. Gospodar prof. Breznik je poročal nato o proračunu za tekoče poslovno \rto^ ki je bil istntoko eo$r!;irino sprejet. PretisednLk g. Rasto PustosUem^ek ie s toplimi besedami spominjal duševnega očeta in ustanovitelja Vodnikove družbe ir. Gregorja Žerjara. Njegovemu spominu se najbolj** oddolžimo s tem, da posvetimo vse svoje moči proevitu Vodnikove družbe. G. predsednik se je toplo sporni ti j« I tu i i osia-lih ustanovnih članov, ki so umrli v prodteklem letu. Referat dr. Laha Zanimiv je bil referat knpaaega referenta dr. Laha. Izdajal je med drugim: Poudarjam pa «lej ko prej, da ima družba do svojih članov vsaj tolttco dolžnosti kot do književnih kritikov iu da je torej njena naloga, poskrbeti članom onega primernega otiva, ki ga od nje pričakujejo. Dr. Stanko Leben pravi( da se je vodstvo s *em, da skuša prilagoditi književni program potrebam in zahtevam širokih vrst, spuMIlo na ^opolzka tla.« GotovTo, ako bi nala5č ponižali evoj program, da bi ga približali najnižjemu okusu. Tega namena pa vod-Ivo ni imelo in mu ga nihče ne more očitati. Ako niso vse doslej izdane knjige na višku, ni to krivda vodstva, ampak moramo krat-komalo priznati, da nič boljšega ni bilo na raspolago. Kadar bodo slovenski pisatelji tekmovali med seboj, kateri izmed njih bo ponudil družbi najboljše delo in kadar bo mogel odbor izbirati n. pr. med 10 nafbolj-šimi deli in oe bi takrat med njimi izbral najslabše — potem bi bili opravičeni očitki, da odbor namenoma odklanja dela višje literarne vrednosti- Ker je v naših razmerah vendarle potrebno, da množimo domaČD produkcijo, zato je naravno, da je odboru do tega. «la izdaja dela slovenskih pisateljev. Pisma poverjenikov in članov se v tem bistveno ločijo od nazorov gg. kritikov in dvomim, če je potrebno ravuo v današnjem Času tako oma-loraževalnr) pisati o »književnih bratovščinah^ ko hočemo vendarle skrbeti, da pridejo knjige med ljudstvo. Ako ni med njmi samo zlato, ni to krivda samo teh bratovščin. Ne odklanjam odgovornosti, ki jo imamo prav zato, ker gredo naše knjige v ije-settiaočih m^l narod — ■ odgovorni smo vsi, ne samo odbor, ki je konca o le posredovalec med pisatelji in čitatelji. Gotovo je, da imajo te \-rsle družbe predvsem neko prosvetuo in vzgojo:* nalogo— tudi li'erarno-vzgojno — zato je odboru tembolj žal, če ne nv>re nuditi samo najboljšega. Zato ima pisatelj Finigar prav, če odklanja v imenu Mohorjeve družbe ponižujoče pisanje dr. Ložarja o »knjižtiv.iih bratovščinah.^ Dajte tem bratovščinam lepih del, one jib bodo razšnrile med ljudstvo in s tem izpolnile svojo dolžnost. Vodnikova družba je za petletnico raspisala 5000 Din nagrade (pisatelj dobi Se običajni honorar) za najboljšo povest, a jr de določenega termina prejela komaj eno delo. Kaj hočemo! Če so hoče pisatelj približati ljudstvu — lo občinske očete, Wi so rosici, naj ne bo sne^a, da si prihranijo težke tisočake, ki bi jih zaslužili brezposelni, kš prav radi delajo pri mestu, ker dobro zasjučijo m a pozdravila jo novelo k zakonu o banskih uprav a. k ki določa bdnu posebne posvetovalne zbore. Spomemico so za^topoBki dede^arov rz-ročili s. banu o Pol 12. uri. Popoldne bo v gost'lnj pri Kavčiču nadaljevanje sestanka, kjer bodo razpravljali o skupščini središnjega Saveza v Beogradu, o sklicanju Kongresa vseh gostilničarjev dravske banovine ter o izdajanju skupnega gostil čarskega I teta. pravijo, da ni umetnik, če pa je umetnik, potem mu ni treba zveze z ljudstvom! Knjige za 1. 1931 Za L 1931. so knjige že določene. Izdali bomo zopet Štiri knjige, po možnosti t odi peto, in sicer: 1, Vodnikov« pratiko, ki bo ohranila sedanjo obliko, prinesla pa bo vsega potrebnega, poučnega, koristnega in zabavnega v sliki in besedi. Lahko rečemo, da je Vodnikova pratika nekak znak sjoveaiske narodne hi£e. Ona je živa priča članska in ponos. Ja smo del Vodnikove kulturne* družina. 2. Bevkovo porest >GoPpodiena trma.« Na* priljubljeni pisatelj, ki je znan našim čitateljem iz mnogih del zadnjih let. nam slika v tej povesti življenje malega mesta in mladih ljudi, borečih se za dekleta, ki se bori za kruh kakor tisoč enakih, postane blagajničarka, rešuje svojo ereco, a p*«taoc žrtev razmer. To je živ kos resničnega 6v-Ij^-nja okoli nas, podan s toplim čustvom rn z globokim pogledom v sodobno življenje. 3L Dr. Pavel Breznik: V deželi nebotič-nikoT. Pisatelj je *a«i potoval po Ameriki, bil je med našimi naseljenci in podaja five slike iz ameriškega življenj«. Knjiga bo bogato ilustrirana. 4. Tnž. P. L«fša: V džungli belega slana. Pisatelj je preživel dolgo vrsto let v Siamn, bil je tam med svetovno vojoo in j.^ prepotoval \-se te zanimive pokrajine. To bo knjiga za odrasle in mlade, polno je v nji nenavadnih dogodkov; lovi na divje »veri, popisi džungle, doživljaji med Siaraci, zanimivi prirodni pojavi itd., ^ee *e vrsti pred nami v pesrtrih slikah kakor v filmu. Naravno je, da bo tudi ta knj&ga ilustrirana, ker je pisatelj sam prinesel a seboj mnogo fotografij. Slike bodo v bakrotMdrcu kar bo dalo obema knjigama še posebno vrednost. Ako bo dopuščal proračun, bo skuial odbor izdati še mladinsko knjigo. To pa je odvisno od tega, če se v najkrajaem času izkaže, da b«> število članstva omogočalo ta dar. Na članstTu je sedaj, da podpre odbor pri njegovem delu. Po referatu dr. Laha se je razvila izvabila d?bata. Dr. Lah je podal ostavko na svoje mesto, ki je pa občni zbor ni sprejel, temveč mu je izrekel ffoglas47 ( + 1074). Od teh jih je v bivši ljubljanski oolasti 10.766 <-^3Tvi«a«B;ki drami. V ponedeljek, d:ie 7. L m., joMUjejo v uaši dram: hrvatski se! jak i m za^rcbSUie okoJice in sicer vprizore vaško igro >Pri»orsJca svarit**«- Ta n-a-rod-oa iera ie pristoa sjKkm brvatsikega vaškesa življenja, ki n*m živo ptr-dov-j.'c vse svadbene obirale bratskega naroda. Dramski Jrra*ci-seWaki oa5topt)o v svoj* originah^fh T*es«trib narodnib nošah, po-jofvttje narodne pepevke. s seboj pa hnaSd trudi cel tamburaški zbor. S to narodno tare se eeli* ki sostovah' na raznih kraj* v naši državi. fSe/esttteci KOLEDAR. Danes: Pewk, 4. apriJa {929, katolTčanl: I/iidor; pravoslavni: 22. nurca. Vasilije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Za Uub&zcn so zdravila. Opera: Zaprto. KlBO .Međca: Poganska l.njbav. Ob r ti 5. popoldne. Kino Ideal: Fam ZKD: Popolna aalpd«. K bo LJubljanshi dvor: Grešna noč. Koncert Pavle Lovšetove v filhai moniv-n j dvorani ob 20. MagoUčeva rarstava v Jjkooi^e'v om pa-viljomi. DEŽURNE LEKARNE. Danes: TrnVoczv. Mestn: tre: Rantor, MflMHSeva Mta. Češkoslovaška obec v Ljubljani p,> i ex±i v ^"boto dne 5. aprila v rcs;a\r i Zveajj prvaaeljskj \cčer. Na s-poreJu novi čefti Rim iz slavncstnih dni v Pru^l. Žalimo cbHno udeležbo. Prišteli' društva dobrodošli. Gostovanje članov Narodnega divadla Scheinpflusova: »Liube/Cn ni \$*«. Komedija v creb dejanjili hi s trciru" o>e-ha mi. ZAcntM triko:, a nc moi tn ljubimce okoli iste žene, nego žena in ljubimka okoti i->teja mo?a. S hu^rvorjem m histrostjo pn-daiama -prokleto resna zadeva*! ljubezen ni vse — niti ženi. niti Ijuhimki. najmanj pa možu. Ljube-zen ie tež-ka. usodna, žrtev in boles-tj ix>lna reč: toda šc težji je zakom. Zlasti za zono, ki mora biti ino/.u nc le gospodinja, ljubica, prcd.s'!a\itcljjca doma m obitelji, neso često tudi moževa pestunj. usmilienka ter strelovod njegov h živcev in muh. Julka, bamčna uradnica, je pOOOTino. samosvoje dekle, ki se samo prež-Klia. Osvo-jUa je poslanca JaJia in ga ljubi bre^ sebrč-nosti. Pni vm se razvedri Jan, vodja pob.-tiane stranke, mioLstrski kandidat, ki jc na-veliCain strankarskih borb m poljtknili intrig, a srečen vendarle sredi njih. Pnrstno prasko dete jc ta vedra, resoiutna Julka m ndeoo žargonsko izražanje ie ne lc Ijabez-nrvo kom*ca>o, nego tudi »načrtno in zelo simpatično. lidka, Jariova žena že petnajst let. naenkrat cve za moževo razmerje in povabi JoJko k sebi. Kajpada pričakuje Julka, da bo pogovor dramatičen in govorjenje Lrd-kino žaljivo, pridigarsko. A JuJka se ne poji, ker njena ljubezen je nesebična. Toda gospa L*da sprejme JuJko s poinkn raruane-vajnjem m brez očitkov; le prosi dekle, naj prevzame pri Jami vse dolžnosti in zrivc ženine: naj se preseli k Jami ter ga naj spoznala tudi bolnega, sitnega, nezjuo^ne^a Saj ga poza doslej le kot galantnem a vese« lijaka in kavalipja. Jan, poslanec, ki vlada stranko ^n hoče vladati državo, pa le zase kakor otrok, brez energije in odločnosti. Lida ga jc snubila, da se je oženil ž 1130, prav tako kakor ga je vzela Julka za ljubimca. Ohc Uu-bi, obe sia mu potrebni, obe skupaj >ra mu eno žensfco hdtje, ki skrbi zanj in nnj dela živJjenje sredi poPrti-čnih borb in \iharieA znosno, tako da ju naposled niti več ne razločuje. Tako je tretje dejanje v Julkina sobi, kjer raztresena, nervosnj in živuno prenapeti Jan govorj z Julko kakor % ženo. posebno korn/TČno in zmačjlno, pa tudi Inid-ko resniono. Julka pošJje Jana v gorati raj okoli »VtHaoha«, da se ozdravi, a ž njjin pošlje todi Lfrdko. Sama se odreka in zbira ob gramofonskem svirangu vojaškega marša nove energije za svojo Horrhn z r.adali-niek. Po predstavi ji je pirl>lika priredila ^e posehe^ dolgotrajne ovaoSie. Poslanca Jana, paTlamemariieiia gro-mov«nika, a doma itn pri ljubici nervoznega, nepremagljivega slabiča, je igral g. Vyd ta odiiono ter iztnova dokazal, da je velik umetnik naravnost čudovite izpremenJjivo-sti ter genijalne karakterizacije. Ženo Udfeo je predstavliala prvakinja Narod, divadla ga. Dvstalova z znano m H davno priznamo umetnostjo fino in plastično ter je bila kakor prvi veter zopet središče zaoirnacoa m vsesplošnega priznanja. Sla gramufoci. tvrdike ie podal prav dobro nezvan igralec. Bfl je prav prijeten večer; publika, ki Je natpotmla vse prostore gledali.šiča, je izražala svojo veliko zadovoljstvo na način, ki je vsaj deloma zabrisal mučno praznino ob prvi predstavi in povedal našim gostom umetokom iz Zlate Prage posebno iskreno, da so nam vedno zeto, zelo dobrodošli. V bodoče pa bo treba obisk organizirati in storirl pravočasno vse, da bodo hiše ob ao-stovanju Narod, divadla polne. To je dosegljivo brez posebnega truda, ako se gostovanje napove dovold zgodaj in se izbero Primerna dramatska dela. Fr. G. s Stev. 77 »SLOVENSKI NAROD«, drve 4. aprila 1030. Stran S Dnevne vesti PRAVI : FRANCK vedno odlična kakovost — Iz državne službe. Premeščen je višji fmainand rajnik Stanico Brinšek od dravske finančne direkcije, v Ljubljani v finančno ministrstvo, oddelek katastrov in državnih posestev. Za višjega carinskega in-inšpektorja pri gia/vni carinarnici v Liuoija-ni je imenovan carinski inspektor Jernej KladnJk; v visio skupino je pomaknjen uradnik glavne podružnice Državne hipotekam« banke v Ljubljani Franc Kramar. — Nove telefonske rrese. S 1. aprilom je bil otvorjen telefonski promet med St. Vidom nad Ljubljano in kraji Wien, st. POltftn in Leibnitz in sicer promet §t Vid nad LjuoljauoAVien io et- Polten po tele« lon&kem <\odu Ljubljana-Wien, promet &t. Vid nad Ljubljauo-Leibnitt p« po telefonskem vodu Ljubljana-Maribor-G-raz. 20. mar-ca jc bil otvorjen telefoneki promet med centralami St Vid nad Ljubljano in Trie-ete*-Mllauo in Novara. 5. aprila bo oivorjo.u telefonski promet med centralami Murska Sobora-Budapest po vodu Zagreb-l>uriar>e6t in Murska Sorxira-Nagykanisza no vodu Za-jtreb-NagykaiiiS43. nadalje med centralami Središče ob V>ra\i-Wien in Središče ob Pra-vi-Oraz in t»icer po vodu Maribor-Graz. — Izdajanje časopisor ob nedelja^ in praznikih. Pošte morajo ob nedeljah in za pošto veljavnih praznikih med uradnimi urami izdajati časopis. Kadar pa pride pošta proti koncu uradnih ur ali pa po uradnih urah. je treba določiti najkasneje pol ure po prihodu pošie čas za izdajanje časopisov in pisenjskih pošiljk imetnikom postnih predalov. _ Raspisani poŠto i službi. Ra^pit-ani Sta ttte-sti predstojnikov pri pošti in brzojavu Brezoo in Žužemberk. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. na obla*5tno postno upravo ▼ Ljubljani. — Hrvatski planinci v Zasavju. V nsde-Ho priredi Hrvatsko planinsko društvo >Sl]eme« za svoje člane skupiv* izlet na Sv. P1an*no. — Udruženje jugoslov. irtženjerjev m arhitektov — sekcUa Ljubljana, javlja, da sta se za leto 1O30. kzvoisjena upravtri in nadzorni odbor kons »hirala tako - le: Upravni odbori predsednik: inž. Janko Mačko v-šefle. T. podpredsednik: inž. Josip Dedek. II. podpredsednik: inž. Lgo Pehani. I. tajnik: inž. Ladtelav Bevc. IT. tajnik: ml Nace Perko. T. btaigajnitk: inž. OfrU Pire, H. bla-rajnik: inž. Evtgen PonJš, I. knjii-žrnčar *. m ž. Karel TavčaT, IL knjižničar: inž. Drago Fatur. L gospod aT: inž. ^adorror Candolim* H- gospodar: ini. Boris Hribar, odborniki: a ril. Josip Costaperar-ia. inž. Stanko l>i:n-nik. iinž. Anton Eltricb, dr. inž. Stanislav Punarli, inž. Josip Stcifa. inž. Pavel Vrbrč. mž. Fran Zelenko in inž. Jože Završirik. — Nadzorni odbor: m ž. Viilktor Skabernc :n frrž. vlofčo Strgar. — ŠafiapH) v Zagrebu. Objastn-i odbor »Jadranske Straže* v Zagrebu je povaojl slavnega ruskega baststa Šatjapina v Zagreb. Sa.l»iao*n priredi koncert v Zagrebu 16. t m. in sicer v veliki dvorani zagreb-Sfrega veleseirna, kjer je prostora ta nad 5000 ftudi. — Vreme. Vremen-ska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vrome. kakor bilo po v#eu krajih nafco države tudi voeraj. Najvišja temeperatura je znašala včeraj v Beogradu 20, v Sarajevu 19. v Skopljn IS, ▼ Zagrebu 17, v Splitu 16. v Ljubljani 12.3, v Mariboru 11.8. Temperatura morja v Spli-tn je znašala včeraj 13.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75??.4 mm temperatur* j<» znašala 9.6. — Društvo ločenih met r Ve|ik«m Bce-kereku. Nedavno so v Bečkereku ločene žene ustanovile svoje društvo. Sedaj ustanove tudi moaki v Bfokereku društvo l*-©oib mož. \Ta Čfilu tajra gibanja je tehnični uradnik MiJorad Staukovič. — Družba sv. Cirila in Metoda je edino slovensko oihramsbino šoteko društvo v Ju-coslavih. Ker podpira družba tudi revne šolske otroke ob jezfkov-nm cne#aH. je družba vredna in potrebno, da jo vsakdo pod-prra po svo&h močen. 225n _ Zflemiiki euraj r prepira abil kmeta. Blizu postaje Bnrješce pri Osijeku «e je te dni »pri žetaaniški evraj Ive Patko« « kmetom Josipom Kolarioem. Vzrok prepira so bile fivinje. ki so zašle na železniški tir. Med prepirom je Patkoš kmeta ndaril b mkai-benim kladivom tako močno po glavi, da mu je probi 1 lobanjo in je bil nesrečnež takoj mrtev. PatkoŠa no aretirali* zagovarja pa a«, da ni imel namena Kolariča ubrri. — Dva samomora. V Ntadieevom je te dni obudil veliko serMcaeijo samomor Elizabete Polifczer. vdove po zdravniku dr. Teodoru Polirzeru. H^-letna vdova jo Xv«U « svojo 9Q-l*too hčerko t nerodnih ruBm*r»h in sata vgrok Mmomora ni man. Zdi ne. da io jf potrla nsojavna moževa Hinrt Ifeftročoica se je doma obemla. — V Varaždinu ae Je ▼ botHn >Novak< oiteoil 52-r*toi kro^oSki mojster M«Hja Higol, doana w ^>«Jfcoov-Vzrok samomora so bile najbrž fllabo gmotne razmere. — Zagonetna *mri. V va*i Sla pno pri Karlovcu Bo našli te dni mrivo v mlaki neko ženftko. Po vasi krožijo vsa*i. da je Nin neznanka najbrž umorjena. — Konj sa ie brenft. V bdhuoo so prepeljali včerag težko pot§kodovanesa hlapca A3olri$a Grozdnto \z Pristave pri TrftčWi katerega ie v^čerag brcni? konj tafco mootio. da se je onesvestil in bruhal kri. N^fovo stanje je prečeč nevarno. — Dve manjši nesreči. Terezija Hafner, delavka \z Dravelj. je včeraj pad-la pod voziček in se občutno poSkodova.la na slav*. — Zlatfku Pavlici, sinu železnJškejra euvaia. je sošolec po rresreči vrael kamen v davo. — Usoden prepir. V 2upan# pri Drenov-eu btizu Oisijjeka se je orožniki narednik Tomo Khnetec spri z ofectnefldm Mawii-kom Martinom KraJl1evl6em in ya med prepirom udarrl. Jezen ie Kmfievh5 ipovTahi^ paiico in mpUzill naredniika tako n¥>cno po jj4avi. da ie ofeil«ža4 mrten-. Ubijalca so are-toraJL — Trije veliki požari. V Zagrebu, Osijek u in Subotici so te dni izbrubnilfi trije veliki požar L ki so povzrociflti ogromno škodo. V noči od srede na četrtek je začelo goret] v žagi na Strojarski cesti v Zagrebu. KeT je b"!a ža^a lesena in ker so bfflc blizu zage nakopičene velike zaloge lesa, se je osen? bliskoma razširil in kma-ki je brila vsa stavba v plamenih. GasMci so sicer kmalu pribiteld na iDornoč, toda ves n>ino\' napor je bil zaman. Gasiti so vso noč, vendar je pa žaca z veft&o zadoco lesa skoro posnema zgorela. Osta4i so samo stroji, ki so pa rudi deroena poftodo* vani. Skoda znaša okoW pol rnflHona di* narjev. jc pa krita z zavaron-atnrno. — Dru? \e4*k požar je izbruhni] v krznariri Samuela Adker.iataa v Os»jeku. Ogenj je uničil za okoli 250.000 D?n krzna *n kož. — Ogromen požar je nastal v noči od srede na četrtek v tvornici kovinskHli izdefl-kov Rotmann v SubctSci. Ogenj jc divjaj vso noč. gasili pa so tudi še včeraj do-pcidne. $&oda znaša poldrugi milijon dinarjev. Radii požara je ostalo okoli 500 delavcev na cesti. — V piianosti spal v sosedovi postelji. 0 drastični sodni obravnavi poročajo iz Be-čkereka: Obtožen je bil neki kmet iz Lu-kinesa sel a, čes da je svojemu sosedu izmaknil ?000 Din. Mož je prišel neke noci precej v rožca-li domov, namesto v svoje, ie pa zavil v sosedovo stanovanje, kjer je legel k sosedov- ženi v posteljo in zaspi 1. Ko je hotela žena ob 4. zjutrai zbuditi svojega moža, je presenečena opazita, da kraj nje speči moški ni njen *.nož, marveč njen sosed. Mož je bi! tako ogorčen- da jc kljub vsemu opravičevanju pijanega poaočnjaka z ženo vred postavil pod kap. obenem »a je ovadil, da mu je ukradel ?00u Din. Tožilcu se pa dckaiz ni posreč-'l in zato je sodišče obtoženca oprostil!o. Iz LJubljane —lj Da se ne pozabi! V L5ub*:ani je zad-ii>rh deset let mnojo z'da. Zato nastajajo no^-e lilrce in ces'tc. Ali k cestam spada tudli dreA"Je. čc ze ne zostsi drevored'. Tc*i -pa — za Bežne rad oni m. Tn ra-le stanj in novi Beži-grad ima pchio nov;h vilic, liiš\ ulic in cest, pa čc greš ob nj*h m po njili-, vi^'š ;n čuti-Š nenotc neko P'J'ščobo. samoto — nekaj tam man'ka. Mestna občina :e tu pozalrila zasadit! ceste za Bežigradom z dTe^''ieTn. pa nag si bedo lipe al»i pa •kro-a-Hčaste akacilie. Kaij menite, ali h! ne Ul ?e čas. da M to napravi? -41 O nekdanjih »kopališčih« ob Grada- ščici. T"?s1i stari ;d;'Kčni '»Pas'j'i brod''« ne' kdan?i centrum kopal-'šč na prostem, seveda brez vsakUh >*kabin -. garderobe m kopalnih kostumov, je z re*?:iilao;';o Gradaščfce rzgi>-nil. Pred pe-tinT? teta. ko svet okol: in nad Kole'Z»jo še ni SLI zazidan, se je "lodi-lo na tiMfl svet še mlado in staro kopat, potem pa je bfto naenkrat konec kopanja na Prostem od Kolezšje da Ginu - Viča. Odslej se bodo Ljubljančani kopali te še v pre-novTjenfh kab-nali in pegenftj renovirane« staTc česritlrivc Kol cz«]'e. —V) Travnati otoki v Ljubljanici s> začeli zopet zeleneti. Menda letos — zadnjikrat! Črn sc prične p&glo-bitev tega kanala, bo tudi struga karala znatno spremembo: pred vsem bo pa žc »na pol« osušena, ker bodo z zatvoruico tu ali tacn zaprli vodo. da nc bo ovirala regulacijsfcli del. Desetletnica te dogdttj zanotnarjene stri>jre ie že zdavnaj mfintiHa: ne verno pa tu*di< še danes ne. kda.i se bo z glavnuni deli pričefo, ker ta dela zalrtevajo precej kompliciran aparat (pisarna n. pr. je postransfca reč!), pač pa mora bSti za pr\'o regulacijsko dobo pr*-pravTien predvsem potrebni kioHaJ. Vseka ko pa bo za oa$Q dc*zdaj zancrnarjeitc Ljubljano prvj dan, ko bodo — krampi za-c^i >pe*i^. dan mak«a »jubilejK vsaj za stiare Livibljančane. VELIKA NOČ JE TU! Orlejt« «* bocato zalogo raztie emitirane modire, mnjave, sive ki a+irniinH^^e posode pri STANKO FLORJANCIC LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 38 —h Vpisovanje v tenis - odsek Atene se vrš? v petek in soboto 4 li 5. t «. v d*ro-srfcj sobi '^Brnooe«. Oansržvo bo razdeljeno v tri skupine: Tetemovatno, začetniško in družabno. K prvij skniplrn se prigtase labko č^ani. kS so že vp%»ni #i žele pravega JiPOTtnessra udejstvovarua. k drv vsi skupini &&im - aaČJe*tirtict. fc tre*!? dani. ki igrajo sarmo Ta zabavo ali rr »sjoli adravsrtvejn ti razilosrov. Prva in druea skupma dobe 1ws-itw še droštveno športno klMifikac^o, Se, z^j^fea 1egrt?-niacria ve*ta od 1. rnafa do 31. oktjobra 1930. 3n5n —Ij Večer tsredneca glasbenega ožkka bo imel N^Jkdo, kdor posetj noc^srrH koncert ce. Pa^>c L o v § e t o v e, ki se vrši ob 20. uri v dvorani PitrrairiKmične družbe. Na programm so samospevi ramrn li-teraiiur in slovalke narodne TVed-prodaija v Matični knjilgaroi. zvečer pa v ve^l pred koncertno dvorano. Cene zmerne* koncertne. Revna dijakinja ic voeraj porjoldne čigubrta tuji ti 300 Din in sicer od Cankarjevega nabrežja do Zntajakega mostu. Lepo .prosi najditelja, da iirro6i juTjufeni denar irred*niš»tv!u »Slov. Varodac _»j Predavanje o LmiHkib Srbih. V soboto, dne 5. t. m. ob pol wi apvečer bo ^predavaj v S-okoIsAcem domu na Taboru brat Vekoslav Bočar o Uđfts1dii;i Srblh-PtedaA'OTiie bodo sprenrtfale skioptične sike in kvartet bo zapel nekaj lucBiSkm narodnimi pesrr*». Vsbopnine ni. —U Izgubil sem r Rožni doHni. Cesta V, 26, marca slart prstan z mathn brfcjautom. Pošten natidftetj nad ga proti na«radi odda v upravi »Slov. Naroda«. —lj Odsek nadzornikov progovoe skižnc VJStB vabi vse člant na redni 'etni občni zbor. k| se bo vršU v nedeljo 6 t. m. ob 10. dopoldne v steklenem salonu kolodverske restavracije g. To nca v Ljubljani. —-J j V »Soči« odpade to soboto 5. aprila predavanje, ker je salon pri Levu oddam za drugo prireditev. —*j Družba av. Cirila io Metoda priredi jutri ipopoUdne in v nedeljo dopoldne >Din benbončkov«. Cela prireditev i«ma blag namen. Podpiraimo družbo! Ne od reka rte: *Ma! dar', domu »a oKar!*. ?54n Iz Celja —c Oboovke srečke državne razredne loterije v celi sika podružnici »Jutra« uajpo-zneje do sobote 5. t. :n. zvečer ker bo trz-bamie že v torek 8. t m, —C Gostovanje Liub!Jaučauov v celjskem mestnem gledališču jc uspelo v popolno za. dovoijstvo celjskega i!e;'.i;iškegj obdiu-stva. Publfka si od večera, na katerem so nastopile 4e< tri osebe v muderni drami, ni obetala ravno posebnega užitka. B;!o pa je prijetno presenečenje. Igralci so na"n nudil; dovršeno umetniško igro ^koda, ia gledališče ni bjaj. Vjih delo razberemo stavkov, ki jih je napisal Nernarovič - iDančenko v članku, posvečenem Cehovu ... »osvoboditi se moramo scenične rutine in literarnih klišejev. Odru vrnimo živo r^ihotogijo bi človeško besedo. Življenja ne smemo ocenjevati ^a-mo iz vix>av, štrlečih v nebo, m iz pogreza-jočih se brezdan. temveč tudi skozi obda-jajočo nas \^aJ^an«jost. Teatralnosti dramatičnih del ne smemo iskati v ra'zkričani sceničnoisti, ki je oddala gledališče za toliko let v roke mojstrom čisto posebne vrste ter odbila od njeiga žftve literarne talente, tenrrveč v skrrtem, notranjem psihološkem gsbanju-« K dekoractjskim delom so bile pritesavjenc !Wmenljr\-e umetniške moči: teater ni zbral več okoli sebe le pravih zastopnikov literature in kritike, ampak tudi glasbenike, slikarje, arhitekte. Mesto odrevenele rutine se jc vne! na odru pravi ustvarjajoči umetniški plamen. Kakšno merkantUno teatersko podjetae bi zarnoglo na primer poročati o pretresljivi epizodi ustvarjajoče napetosti, kot na primer to. ki Je zvezano z vprizo-rftvijo Čehove »Utve«. Stanislavski poroča o tem sledeče: -mnogo truda smo si prizadejal z »Utvo* m bili smo v velikem strahu. Kako smo tgrali, kako govorili, na to se ne sponnpjam več, saj smo se komaj držali na nogab. Vsak si ie bil svest, da moramo doseči uspeh, ker je bilo od tega odvisno življenje velikega pisatelja. Zastor je padel med smetne tišino. Vsi smo pre-Medeli. Kraooer se je onesvestil. Roksanova je jokala. Kako dofco je trajal molk v dvorani, ie razvkino iz tega, da smo pr»>H že vej v svoje garderobe. Naenkrat je zaviralo navdušenje v avditoriju ta čuli smo besno ploskanje. CHe4a4oJ to nlainitt ie svo-jrh prostorov, plosk aH in drvjaii. mi smo pa bflj Čisto zmedeni. Nobenemu od nas ni prišlo na misel, da bi se poklonil obern- čac v Liki. Po odsluženi kazni bu izgnan v doipovinsko občina —c Izgubljeno in najdeno. Pusestniea Pavla Brancetova i^z Arclhia ;e izgubla pred dnevp v Celju črno usnjato tistuico. \ kateri je imela pet bankovcev po 100 Din. — Višji stražnik Alojz-H ^tckclj je našel na Novi cesti v Gaberju večjo lopato, katero je oorvid-no izgubiš kak voznik z voza. —c Pes se je zatekel. K stavbeniku K. Jezcrniku. stauujočennt v Zgornj: Hudinji, se je predvčerafiSnjim zatekel pes volčjak brez ovratnika in znamke. Lastnik naj se zglasi na zgornjem naslovu. k:er se pes trenutno nahaja v oskrbi. stvu. Po prvem dejanju smo bili klicani dvanajstkrat pred zastor. ^Naenkrat je bilo kot o VcTki noji; vse se jc poljubovalo. Mar>ikdo je glasno jokal. Vsi. ki so bila v zve^i s teatrom: delavci, šivilje, učenci, statisti, vse je prišlo na oder ;n se poljubovalo in objemalo. Morali smo odmor podaljšati. Solze so zabrisali; šminko tako, da smo se morali na novo maskirati.« Vendar je to diktatorsko siljenje: le pravo življenje na oder, katero je zahtevalo umetnost od umetn'kov in strogo psihološko delo privedlo do upora. In zopet se je začelo s sprenavljanjem gledališke umetnosti. Tedaj jc bilo izdano novo geslo: oprostiti oder in igravca težeče psihološke pre-uteži. Novo revolucijo ruskega teatra sta povzela ob skoro istem času, a po različnih potih in z različnimi sred^tvj dva najna-darjei>wjša učenca Stauis!a\skesa, režiserja Meverliold in preminuli Vabtangov. Okoli teh dveh so se zbralj Še drugi revoluciio-narii giedajiške umetnosti. Vendar ie ostala gledališka renolucija delo teh dveh. Vabtangov, katerega de'o je tudi Staui-slavski visoko cenil, je ostal s svojimi no-votarijami še prav za prav v strogem ok-vrju čisto umetniškega m oderskega. Politična in socijalna revolucij:) ni posebno vplivala na njegovo delo. Ko se je Vabtangov osvobodil oderskih tradicij Stanislavskesa. je bil /e voditelj enega, k umetnskemu teatru spadajočega »Studia«, ki jc delal tedaj še čisto v duhu Stauislavskega. Vahtangove umetniško-revoluoijonarne zasluge so obstojale v tem, da je oprostil oder pretiranega realkana in ga dovedel do proste umetniško ustvarja-joče igre. Njemu ni bilo več do tega, da bi podal življenje le tako kot je: do zadnjih najfinejših nifatts izklesaiiu. kar bi se lahko v vsej dovršenosti primerjalo z biološko in l>siriološko fotografijo. NV. Poizkusil je živ-lienje v umetniškem duhu na novo ustvariti. Tako je postavil Vahtangov režiserju kot novo nalogo: umetniško ustvarjenje. Njegov kineski prav>jični sn et v »Princesi Turaiid>:>tnar:iih tendenc. McverhokJ je rekel! teater kot ^>j-. mosvoja institucija nima več pomena: igravec pa. tak kot sc je do sedaj uveliavil. |c nepotreben. Teater, ki ne pokale tooMatnib doih etii, ie nepotreben. Meverhold le hotel iz igravca vzgojiti socijalno koristno bitje. Zato je učil svoje učence biomeham-kc, praktične kinematike, torej visoko tehnologijo živečega telesa. Ker jc stal Me\er-hold na stališču, da mora bit; novi člo/vck tudi na odru obdan od nove okolice, je kulise z odra enosiavno izlozi lp postav-I M oder le one elemeatte, ki sestavljajo rtaokS nost današnjega Človeka. Na odru stoje pjt-metrov visoke mašlnske konstrukcije lx lesa in železa, poleg teh pa pravi topo\ \ \ ojne kuhinje, letala, strojiiiice, avtomobili in dvokolesa. V slučajih, ko zahteva dejanje iiire vseeno Še mize. stole in podobne ncmašint>ke stvari, preuredi te v obliki in konstrukciji tako, da ne spominjajo več na navadno mizo, stol, okno ali kar si bodi. Mnogi komadi, kot na primer Clandclo\ a Tiara« stoletja«, ki se vpriizarja na računali, plavajočih v zTaku, preamkajočih sc navzgor hi navzdol dado igravcu možno-1, da nastopa kot »nadvladahoča moč*, ki se pokaže v različrirli višinah m različnih ravnotežjih. Tu ne \1dimo »gTavcev le v liori-contalni legi, \i-dimo jih tudi v vertikalni. Da lahko doseže presenetljive uoini-ke, uporablja na odru tudi lift in druga dvigala. Igro spremljajo posebni znaoiini šwneqj glasovi orkestra, ki se nahaja — kot preje si.i- fonični — pred odrom. Mesto dirigenta pa zajame režiser, ki vodi jero, dfirigira »orkestru šumov- tn pošilja potom posehneca aparata signale l-judom, zaposJercrm pri hftu, lučeh itd. Z lućmd ne marrifniHra le na odru. ampak tude med gledavd Letošnje Mevertiodlavo gostov anoe ozma-itja vprizoritev dveh njegovih remek del -Revizorja« m »Rjuj Kina!« (k>to\-o bi bilo nesmisekvo presodita nov o rusko umetnost izkijuSno le na podlazi .Meverholdovega teatra, ker imamo tej ~le-\Tj fronti« nasprotno »desno tronto. Kot kaže umetnost levo orij en ti ranega teatra vsebinsko vseskozi revolucionarni zniačaj, tako kaže »desno k rilo« ruskega teatra levemu krilu nasprotno igro in oder v smKbi tra-dici-j. Poleg Meyerholdovega, je gotovo najza-niinrvejša reajter Tairova, ki strogo p«j7..j -ta to, da komad vsebinsko »iti natmani ne ugaja meščanskemu okusu. Nova umetnMšJca sredstva levega teatra ■ koiT5truktn\Tsriona« oderska dekoraciia in biomehanionafk igra se dado razumeti lc i revoiuoijomame ruske atmosfere. Urrrerni ki vtis v staTem pomenu, tr>rej estetska ^-red-nost. se tem predsrfavam nikakor nc more odreci. Vzrokov pa. ki so do 4cve umetnosti- do^vedli, se ne sme iskati le v poWMč-nerm razvoju, kajta ti temeljfao ze v oderski umetnosti StaateJavsfkeicra. Razmer i e med dušo ini telesom je bi"k) v psihol ^ko preveč pod-črtanj igri Stanislavskega moteno na raonn telesa. Tairov, vodja moskov'skega kotno r noga gledališča, je v Evropi že znan po svo:*h vrn-isEOrrtvaCi >Cetriika« in operete »Girofle-Oiroila«, od 7. do 9. t. m. pa gostjuiie v dunajskem novem gledališču z 0* Neitlovo drano Zainorec«', za katero ie napisal glasbeno sprcrrtijavo z.rjarri skđadatetj Medtner. Pot ruskem teatra tu 5« >nj končana Tu se r*ričenja Sel© pravi pohod ruskega re-vo'lnciionamega teartra k usianoviitelju »Prolet-Ku^i« odra Forređreria. Vendar pa to ne apada več k temu SlanJcn. _ Trk. Iz Laškega — Občni zbor Olepševalnega in tnisko-prometnega društva. V ponedeljek 7. t. m. ob 20. se bo vršil v vcNKi dvorani horda Savirtjet v Laškem redri; ot»ji>i zbor Olepševalnega in rujako * prometnega drusštva z dnev^Jm redom poročna odbornikov, vol -tev novega odbora in še z drugimi prav VSMM toclcaini. To je 41. oboni zibor te-za. najpriJtubljenejšega društva in nauV.t-mo se prav obilne udeležbe. — Sekc«a ZNS. eno.) Dcle^rajo sc K tekmam dne 6- FA-'. \Q30; igrišče Ilirije ob 14.Mi Ilirija U : iadran 11 f. Mohorko. le.15 Ilirija I : Jadran 1 g. Cimperman; igirišče Pr:mor;:i ob 10. Krakovo : Slcvan 5. Dolioar, «b I«k30 Hern*es TI : Svoboda II e. C**r«ry. ob l*i.l5 Herme« T : ?vobe^a ! 2- Pevatek: v Muriboru (mesto s- Nemeca) Ranid : Železničar z- Wjs-ner, v Ceteu OcVje : Amater 'i- MtttO. • One 7. IV. o»> 30. ur? v kavarni Tvroru sc]a i/pr-v-oesa odbora. — Tajnik Gledališko pismo z Dunaja Janings zopet na gledališkem odru. — Gostovanje ruskih ruvolucijo- narnih igralcev. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 4. aprila 1930. Stev. 7 7 Zdravnik, ki dela velike oči Edgar Wallace: 31 Vrata izdajalcev Roman — Prepričan sem, ker uredim vse to sam, — je odgovoril Travne. — Ko stopite iz Towera, se vam približa prodajalec novin, kateremu odgovorite »nočem«, če bo geslo samo ena beseda, »hvala nočem«, če bosta dve besedi itd. Če se ne motim, bo geslo eno naslednjih štirih lastnih imen: Nevvport, Car-diff. Monmouth ali Bristol. Zapomnite si ta imena in zadržite polkovnika, dokler bo le mogoče. Ko se pa poslovi od vas, pojdite spat in sanjajte o čem zelo prijetnem. Diana je stopila k oknu in pogledala zamišljeno na cesto. Srce ji je močneje utripalo, čim je pomislila na nevarno pustolovščino. In prvič v življenju se ji 50.000 funtov ni zdelo posebno mnogo. Ali bi ne bilo bolje skesati se? Za Grahama se ni brigala. Graham Hauo^el je pomenil za njo samo odgovornost in skrb, pa naj je sedel v ječi ah ne. Rada bi bila vedela, če bi privolil v ločitev, ako bi... — Preveč mi to ne diši, — je začela in nekaj jo je prisililo, da se je obrnila. Soba je bila prazna. Tiger Travne je bil pravočasno odšel. XII. Petdeset tisoč funtov! Skušala je razpihati svoje navdušenje za pustolovščino. Princ iz Kishlastana je bil sicer plemenit, vendar je pa vedno kazal znake slabega značaja. To je bil mož brez trdnega prepričanja, ki bo nedvomno pustil Dianine vire usahniti, čim se osveti ljudem, ki so ga prezirali. Diana si ni belila glave z razmišljanjem, ali stori dobro delo ali pa prekrši zakone. Razmišljala je samo o nevarnosti ali bolje rečeno o nevarnosti pustolovščine. Imela je nejasen in neprijeten pojem o zločinu, kateremu pravijo veleizdaja in za katerega je določena stroga kazen. In vendar — saj je igrala le neznatno vlogo in vedela je, da jo bo znal Travne tako kriti, da njena sokrivda nikoli ne pride na dan. Samo nekaj je trdno sklenila. Ne pogleda v knjižico, katero Graham ponoči prebira, in ne dovoli, da bi ji podrobno razložili načrt. Kakšno nehvaležno vlogo neki igra Dick IiaIlowell? Napad je bil določen na noč, ko bo Dick na straži. Diano je obšla škodoželjna radost, čim se je zavedla, da pade sum nedvomno nanj. Dick bi gotovo besnel, če bi vedel, da je govorila s polkovnikom. Bila je prepričana, da je preprečila njegovo ženi-tev. videla je, kako je udan svojemu polku in zato ni dvomila, da se odloči za svojo karijero, če bo moral izbirati med vojaško službo in dekletom brez roditeljev, ki ga je očaralo. Kar je šinila Diani nova misel v glavo. Sedla je za pisalno mizo, napisala poročniku R. H. Longfellowu nekaj vrstic in mu poslala pisemce po posebnem slu v Tower. Morda pa Bobbie sploh ne pride. Poznala ga je že v času, ko je bil še v Etonu. Bil je vedno prijazen z njo. Rada bi si bila temeljito ogledala Tower, obenem je bila pa radovedna, kako jo sprejme Dick Hallovvell. A ko je stopila ob štirih v sobo Dom-bret z novico, da čaka zunaj mlad častnik, ga je sprejela Diana tako navdušeno, da je Bobbie Longfellow kar strmel. Bobbie je bdi v zadregi. Diana je na prvi pogled spoznala, da bo težko kaj opravila, ker ni posebno dobre volje. Bobbie je bil podoben človeku, katerega so zasačili pri nepremišljenem dejanju. Jecljal je in se opravičeval, da ga že tako dolgo ni bilo. In celo zardel bi bil skoro, ko ji je pove3al, da ima ob petih sestanek. Diana je pa takoj vedela, da gre samo za pretvezo. — Huda sem na vas, da niste prišli že prej, je dejala, — Kako se počuti Dick? — Ah, prav dobro, — je ogovoril v zadregi. — Ste mu povedali, da ste namenjeni k meni? — Pri tem vprašanju so se Diani za-iskrile oči. Prav nič ni biia presenečena, ko je Bobbie prikimal. — Mislil sem, da mu moram- povedati. — Zelo sem radovedna. Bobbie. Se bo Dick oženil? Bobbie se je zagledal v strop in odgovoril, da ničesar ne ve. To ni bil posebno dober začetek in zato je Diana napeljala pogovor počasi na polkovnika, kar ji je bilo lahko, kajti z njim je govorila prejšnji večer. Od polkovnika je bilo samo korak do lady Cvnthie. — Želela bd samo, da bi me lady Cvnthie nehala sovražiti, — je dejala in globoko vzdihnila. Bila je tako dobra z menoj. Dokler je bila mlada, je bila najbolj razposajeno in lahkomiselno dekle Londona. Moja mati je pravila, da se je spozabila tako daleč, da je nastal družabni škandal. — Zdaj Iady Cvnthie ne dela nič pohujšljivega, — je dejal Bobbie. — Nasprotno, Diana, podobna je bolj staremu, krasnemu ledeniku, nego človeku. Mraz me strese, če jo le vidim. — Je vpričo vas govorila kdaj tudi o meni? — je vprašala Diana. Bobbie je bil v zadregi. — Ne spominjam se, — je odgovoril glasneje nego je bilo treba. — Morda je govorila z menoj o vas, izključeno ni. — Bi se udeležili svečanosti, katero priredim petindvajsetega? — je vprašala Diana. Bobbie je brž izračunal. — Obžalujem, petindvajsetega bom imel baš to prokleto službo, — je odgovoril. Diani se je zdelo, da je Bobbie vesel, da je tako lahko našel izgovor. — Dick ima službo šestindvajsetega. Častnikov imamo premalo. Trije tovariši so bolni, vsi trije imajo gripo, Johnson in Billingham sta pa na dopustu. Doslej še nisem poznal tako težke službe, kakor je v Toweru. Ta vražja trdnjava! Tam stoje straže kakor v vojnem taborišču. Diana je bila zelo presenečena, ko jo je Bobbie nepričakovano vprašal: — Kaj vam Hope Jovnerjeva ne ugaja? — Hope Jovnerjeva? Seveda mi, Bobbie. Trdim celo, da je izredno dra-žestna. Sicer je ne poznam posebno dobro, toda v tem pogledu nisem edina. To vam je zagonetna ribica, je-4i? — Ne razumem, zakaj, — jc menil Bobbie. — Zagonetna je pač tako, kakor ste vse žensike. Prej bi dejal, da je zelo lepa in očarljiva. — In Dicku bo gotovo dobra zakonska žena, je dejala mirno, — toda Dick se bo težko ločil od p-ol'ka. V teh besedah je bil dobro merjen napad in Bobbie ga je skušal v mlade-niškem zanosu pošteno odbiti. — Zakaj bi se ločil od polka? — je vprašal. — Saj gospodična Jovnerjeva ni kabaretna plesalka ali dekle, ki bi se moTalo sramovati svojega imena. — In vendar se bo moral Dick ločiti od polka, — je vzkliknila Diana. — Bobbie, vi sami najbolje veste, da Hope Jovnerjeva nima nobenega znanca ali neznanca, s katerim bi bila v sorodu. Babbie se je nervozno obrnil in zardel. Kdor oglašuje, ta napreduje! Zanimiva izjava specijalista za Znani pariški specijalist za tako zvane »operacije lepote« dr. Ravmond Passot je priijpomogel že mno-siim dekletom do čarobnih veliki oči. Zunanji kol očesa prereže približno za osmino palca in dekle z zaspanim izrazom se takoj izpremend v očarljivo bitje z velikimi, zapeljivimi očmi. če ipo tej cperaciii ooi Še niso dovolj velike, izreze dr. Pas-sot iz gorniie veke ozek trak kože^ in dvigne tako veko za osmino palca. Človek bi mislil, da se taiko neznatna iz-prememba še opaziti ne more, toda učinek navpičnega in vodoravnega razširjenja očesa je nepričakovano velik. Po operaciji dekle zatisne oči dobro, samo če spi. — Nisem si izmislil te operacije samo zato, da bi delal iz mladih in starih kokot zapeljive ženske, — je dejal dr. Passot. Ce pa katera ženska veruje, da bo z velkimi očmi lepša, ji rad pomaganu in Ji oči razširim, toa samo. če ima ooi povsem zdrave. Pravi vzrok, da sem sc odločil za te cipcraci/je. jc pa dejstvo, da imajo nmo-ge igralke m umetnice mahedrave veke in da se zdj vedno zaspane. Nekatere imajo to že cd retistva, pri drugih se pa -pojavi, čam pridejo bolj v leta. To je sicer malenkostna telesna hiba. ki pa igra pri mnogih ženskah zelo važno vlogo. Mnoge ženske ne vedo, da imajo za svoj obraz premajhne oči. Operacija je zelo enostavna, brez bodečin in brez kake nevarnosti, drži pa za vse življenje. Oči ne izstopijo iz duplin, kakor bi utegnil kdo misliti, temveč oko samo se zdi po operaciji večje. Zadnje čase sem napravil mnogo operacij mladitm igralikam, ki niso mogle dobiti trajnega angažma-ja, ker niso bile posebno lepe. Po operaciji so pa dosegle nepričakovano velik uspeh. Občinstvu je ugajal njihov otroško odkriti pogled. Dr. Passot je tisti žpeoiialist, ki je dal slavni igrai!iki iz »Gomedie f ran ca i-se« Cecil Sorelovi nov nos. Igralka je imela zakrivljen orlovski nos in zaželela si je grškega. Sorelova je v privat- Knjiga padla z neba Nekemu italijanskemu kmetu iz Monte bella se ie pripetila oni dan zelo čudna dogodivščina. Oral je in nenadoma je padla od nekod z neba knjiga. Kmetic je kar zazijal od presenečenja. Pripognil se je in pobral knjigo, pa je ves začuden opazil, da ni sveto pismo, niti mašne bukvice, kakor bi se spodobilo za knjigo, ki je padla z neba. Nasprotno, bil je moderen roman, katerega bi kmetic gotovo ne dal citati svojim otrokom. Če bi bil letel takrat nad poljem aeroplan, bi si bil kmetic sam pojasnil to čudno zadevo. Tako mu pa ni pre-ostajalo drugega, nego da je obvestil novinarje, ki so prišli do zaključka, da je kn'jigo izpustil iz krempljev orel. Nesel jo je najbrž, da bi postlal s papirjem svoje gnezdo, pa se mu je v zračnih višavah Izmuznila iz krempljev. Debeluhi blagoslov človeštva Debeli ljudje veljajo splošno za dobrodušne in za predstavnike blagostanja. Premožni tovarnar svile v Lyonu M. Duplan pravi, da je to ljudsko na-ziranje pravilno, ker ga potrjujejo tudi gospodarska dejstva. Svetovna industrija bi bila neprimerno bolj razvita in zaposlena in ljudje bi imeli več zaslužka, če bi se več jedlo in Če bi hoteli biti ljudje okrogli, ne pa suhi kakor tr- lepotne operacije dr. Passota. nem življenju contesa Guillaiime de Sc-gur. Celili 30 let je bila zvezda »Comc-die irancaiise«, najznaaneinitejša žena Pariza in morda tudi vse Evrope. Pred leti je poslal neiki slikar v »Salon des Humoriste« sliko Geeil Sorelove, na kateri je imeia nos, ki se je s koncem skoro dotikal ust. Drugi -dan je slavna igrala posetila salon in vpričo mnogih posetniikov je z dežnikom razbila š.Jpo na svojem portretu. Nedavno je prodala svečo dragoceno zbirko starega pohištva, da si uredi moderno stanovanje na Cliamips - Elysees. Pri tej pril&i je oklenila ispremeniti tudi svoj nos in dr. Passot jo je operiral v tednu med dvema predstavama »Sapho«. Njeni kava-iirji so bili silno presenećenu, ko so jo zagledali s krasnim grškim nosom, izredno mikavno in dekliško očarljivo. Pred tedni je napravil dr. Passot se senizaci.ionalnejšo operacijo. K njemu je prišla neka Američanka, ki je mislila, da ima prevelika usta. Dr. Passot ji je usta na obeh krajih nekoliko sešil in opera-c:;a sc je posrečila. Američanka je sedaj zelo ponosna r.a svoja ustecn. — K meni zahajajo tudi ženske, ki žele. da bi jim pobarval oči, — je delal dr. Passot v pogovoru z novinarji. — Vsaka ženska ima lahko barvo oči. kakršno želi. Operacija je brez bolečin in vid prav nič ne trpi. Vendar pa skušam odvrniti vse pacijentke od tega koraka. Prepričan sem, da operacija ni nevarna, toda pomisliti moramo, kako nesrečna bi bila ženska, če bi se barva njenih oči 'pozneje izpremenila. Zlasti pa svarim ženske, ki hočejo rzpremeniti svoj obraz, naj si ne puste vbrizgati pod kožo parafina. To je stara metoda za odstranitev gub in prepričan sem, da so še zdaj zdravniki, ki počenjajo to. toda pozabiti ne smemo, da so posledice za dotično žensko zelo težke. Parafin se razlože in pronica pod kozo na vrat, kjer nastanejo tvori. V 5 do 10 letih parafin navadno rvorjavi in koža dobi bolesten izraz. Količina parafina se z leti tudi poveča in obraz ie potem kakor zabuhel. ske. Ko je moda sklenila, da morajo biti ženske vitke, se modnim diiktatorjem še sanjalo ni, koliko škodo so napravili mnogim panogam industrije in obrti- Morda imajo od tega nekaj koristi oni, ki so poklicani skrbeti za žensko lepoto, zato pa imajo veliko škodo mesarji, peki, slaščičarji, lastniki tekstilnih tovarn itd. Če bi bile ženske lepo rejene, ne pa trske, kakor so zdaj. bi se takoj povečalo blagostanje tekstilne industrije in tudi trgovina z vsemi živili bi si znatno opomogla. Debeli ljudje pospešujejo tudi razvoj avtomobilske industrije, ker so težki in ker se avtomobili pod njimi hitreje obrabijo. V splošnem lahko rečemo, da je apetit velikega pomena za brezposelnost. N06AVICE ž ŽIGOM rČ Najboljše, najtrajnejše. zato 13 najcenejše! Nekaj o Stradivari jevih gostih Prejeli smo: Mnogi čitatelji vedo, da so BtndJrarijftT« gosli prvovrstne, milo in polno ivemfa i| marsikateri je pogledal na oznako svojih posli v nadi, da inxa gocli elavooji mos'ra. Ker se sedaj oživljajo spomini na StnMttea-rija in ker se vrši tekma, kdo po*.; luj^ m -gove gosli, hočem navesfi nekaj egodoviit-fikih podatkov o tem r=h\noni možu. Stradivari Antouio je bil najponuMiibiM-N kmet?ki izdelovalec posli v Cr^nieni. Kodi] se je kot potomec patricijskima r «1 u v Cremoni 1. *644 in bil je najbrž uo-:; * Nikolaja Amatija. Vse svoje življenj po svetil izdelovanju gosli, delal jr i,^ celo t letu, ko je umrl, namreč 17*^7- V«ega je naredil mkaj čez tisoč komadov, i,i vrh-.i-uec v izdelovanju je dosegel twmd leti 1700 do 172."). Z svojim izdelkom je bil avtor pri« merama drag, prodnjal je komad j-o \ luidore. Pozneje, ko so divjale v t? h potcrmjLiall razne vojne, je bilo mnogo Stradi»arijevdi go>li uničenih in zato m dvignila tudi cena tako da so veljal^ ua prim.-r okrog leta 1SGO e.ie gosli 4OO0 luidorr*v. Ni t*e p| čuditi, če se najde nekaj te^ gosli tudi I rl nrvs v Jucro>ja\ iji. Brvfta Avstrija v rasnih Vojnah proti Italiji je mobiliziral.! liajv.r svoje vojske ravno v severnih pokrajinah naš? Jugoslavije. Marsikateri vaja k jo na pohodih skozi takratno italijansko n/eml> to al j ono stvar vtaknil v vojaSko torbo in tako ni iz.kljuČeno, da M bile BRTJciene v naše kraje tudi pristne Stradivari j- »ve gol Kakor smo čitali, so se do eedaj javili trije lastniki teh gosli. Našle pa so so tedaj tudi četrte, ima jih gospa DragojiLa F., učiteljici v Dolnji Lendavi. Njen oče jih kupil pred mnogimi leti od neznanega rigana. Žig je takšen, kakor smo Čitali v :Slov. laroduc, samo da je letnica 1727. Pri hripi, bronhitisu, vneSkrv. Na-rodac 1270 Na obroke kupite lahko vsako-vrsitno blago s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cisaletova ulica 1. Posreduje hitro in diskretno. 347T Stalna razstava "umetniških slak tn velika izbira oikvnrjev. Pravkar prispeli novi moderni vzorci. — A. Kos, Ljub-ijana, Mestni trs 25, nasproti ma- Klavirje in piamdne prodaja, iz3>oso}UGe, popravlja čn čisto ugiašaoe najceneje tudi ne obroke — tovarna klavirjev WARBINEK, LJubfcana. Gregorčičeva 5, Rimska c. 2. 1256 Hišnika v osehi zidarja in ba.rvarja iščem. Ponudbe na naslov Kuzma Ostoič. Split, P.ret:«nac 1-49. 1277 Posestvo 24 mernikov posetve, sozd, hiša, gospodarsko poslopje