110 Politične stvari. Sedanji ministri in grof Hohenwart. Grof Hohenwart je dosihmal v državnem zboru le dvakrat govoril; al oba govora, posebno drugi, bila sta tako tehtna, da grofu Hohenwartu prijazni, pa tudi sovražni časniki so napisali obširne članke. Zanimivo je, kar je pisal časnik „Sonn- und Montagszeitung" o govoru, s katerim se je oglasil minister Las ser zoper Hohenwarta takole: „V dvoboji Lasser-Hohenwartovem se je razodelo celo bistvo obeh teh državnikov, ki na čelu stojita bojevajočih se strank (centralistične in federalistične) in zaznamujeta dvojno politično načelo. Bodi-si kdo katere koli stranke, on mora pripoznati, da minister L as ser v svojem odgovoru nikakor ni bil kos svojemu nasprotniku Hohenwartu, marveč da je prav milovanja vredno se vedel. Na tej strani ponosna resnoba grofa Hohenwarta, na uni suhoparna šaljivost gospoda barona Lasserja, — to je bilo kakor lankomišlje-nost dečka nasproti skušenosti možaka. Navadni biro-kratični izurjenec se je vstopil tu nasproti skušenemu, izobraženemu političnemu izvedencu. Na tej strani glo~ boko prepričanje, izvrstno dovršena oblika besede, navdušenje in popolna vdanost visim načelom državnim; na uni strani puhla šala, samosvoje ponašanje, bahanje z vspehom, zasmehovanje verovanja na pravico. Razloček med govornikama bil je tako sijajin, puhlost ministrovih besed tako očitna, da celo ministerski listi niso mogli svojega obžalovanja zarad duševne nezmožnosti svojega gospoda in mojstra popolnoma zadušiti, morali zo zarad tega govora narediti črno piko Solnograščanu, katere menda ne bo mogel pobeliti. Minister Lasser je imel le en izgovor, in ta je bil, da ne govori za-se, marveč za druzega. Ministerstva predsednik je storil za svojega tovarša, kolikor je le mogel, a minister Lasser za svojega predstojnika prav nič. Kako sijajno pa je grof Hohenwart odbil grde osebne napade ministerskega predsednika, — kako je vničil s svojim mirnim govorom početje stranke, ki je zdaj na krmilu! Ta govor spada med najizvrstnejše, ki smo jih do zdaj v našem parlamentu slišali. Grof Hohenwart je pač lahko na natolcevanje, češ, daje on hotel ustavo prenarediti, odgovoril po pravici s tem, da njegovim naslednikom v ministerstvu ni bilo treba niti besedice niti črke v ustavi zopet popraviti. Res! če ustavo, kakoršna je bila po odstopu grofa Hohenwarta, primerimo z današnjim stanjem, vidimo žalibog, da od vseh temeljnih državnih postav je komaj ena še nespremenjena ostala; premen« vale pa so se na kvar svobodi ali celih narodov ali po-samesnih oseb. Se le za časa sedanjega ministerstva se je pravica, misli svobodno izrazevati, ustavila s tem, da se je vpeljalo objektivno postopanje proti časnikom, tako, da so morali celo najgorkejši prijatelji ministerstva pripoznati, da se krivica godi. Enako se je pozgubila pravica združbovanja in zborovanja. Prestavljale so se porotne sodbe za časnike iz krajev v kraj, pravica deželnih zborov pošiljati poslance v državni zbor, se je enostransko vničila. Vse to pa so premembe temeljnih državnih postav. Pač se sme reči, da se po Čeških fundamentalnih člankih , ki so se predlagali kot podlaga nove pogodbe, niso nameravale v enem obziru tako daleč segajoče premembe Avstrijske ustave, kakor so premembe te, ki so se dejansko izvršile zdaj v drugem obziru, če tudi ne „de jure" (po pravici).