58. številka. Ljubljana, v petek 11. marca. XXV. leto, 1892. SLOMŠKI MRI Uhaja vsak dan iveier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ca avstro-Ogerske dežele la vse leto In gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za. Četrt lata o gld. 30 kr.t za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na meneč, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor poštnina znasn. Za» oz nan.il a plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo ja v Gospodskih ulicah 6t. 18, Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari. 0 primorskih razmerah. Ko so pri zadnjih državnozborskih volitvah Slovenci na Goriškem in v Istri izvolili značajne in odločne može, menili smo, da je oudotna slovanska stranka prav dobro organizovana. Dobra organizacija je tam tem potrebnejša, ker je LahonHtvo krut, breaaii^^tiasprotnik, ki se pred nikako silo ne trese. Naval tega nasprotnika je pa še nevarnejši vsled tega, ker naša vlada še vedno misli, da se bode le tedaj obranila na obalih sinje Adrije, če bo grela gnezdo italijanski stranki. Zategadelj se skoraj vsekdar zgodi, da ima Slovan v Istri, in tudi na Goriškem, če se v politični boj postavi proti ošabnemu Lahoustvu, dva nasprotnika — Laba in pa tudi zastopnika vlade. Kako žilav mora biti posebno v tužni Istri slovanski rod, če sj pri tacib razmerah ni dal zatreti, in če je v zadnji dobi de celo vidno napredoval ter odrinil od sebe svojega laškega nasprotnika! Slovan v Istri bije boj za Bvojo politično eksistenco, in kakor sedaj vse kaže, dognal ga bo zmagonosno, da če biti zopet gospodar Primorja, kakor je bil nekdaj. V tem boji bilo je nam Slovanom uajtolažilneje, da sta stala narod hrvatski in slovenski, kakor treba, ramo ob rami v budi vihri in da bo ni nikdar prikazal najmanjši oblaček, ki bi bil to jedinost zatemnil. če je kje jedinost potrebna, potrebna je Slovanom v tužnem našem Primorji. Kdor bi to jedinost vedoma kaliti hote!, moral bi imeti srce pravega Efijalta! Najboljša slovanska politika je pač ona, ki opusti vse — in naj je tudi najmanjše — kar bi utegnilo kaliti, le količkaj kaliti soglasje, ki vlada mej isterskimi Slovani. In ni je vesti, ki nas bi z večjo skrbjo napolniti mogla, nego je ona, da se tu in tam napravljajo neprevidni koraki, ki bi k večjemu le to doseči mogli, da naBtane večja ali manjša mržnja mej isterskimi Slovani. Takoj obatauemo, da tega članka ne pišemo brez povoda in da smo v istini nekaj časa v strahu in trepetu živeli, ko se je nam pripovedovalo, da se hoče — po vzgledu nemškega cesarja — na Goriškem kreniti na nekak nov kurz. Že nekaj časa dohajale so nam vesti, da se pripravlja na Goriškem nekaka sprememba. Poro- LISTEK. Tovarišici. Črtica Maksima Dolinskega. Poslovenil —n. Prišel je majuik, toda bilo je hladno. V Petro-gradu je čuden majnik. Vender je bilo vedro. Ob sedmi uri zvečer je šla po Luteranski ulici mlada deklica. Bila je tujka. Črne njene oči so gledale nepokojno iu v lica jej je silila rudečica. Časih sta se jej rudeči ustnici plaho stisnili. Hotela je poprušati mimoidoče, jeli daleč do Tavrij-Bkega parka, ali ugledavši vojaške gumbe, blesteče na solncu, debela prevzetna lica meščanov, jo je vsak pot prešinila bojazen. Zavita je bila v temno ogrinialo, privzdignjeno in odpeto toliko, da so se videli lepi čevljički in modri oprsnik z buržunastimi zobci in steklenimi zrnci, na glavi je imela klobuk z belim peresom. Deklici se je zdelo, da gledajo porogljivo v njo mimoidoče gospe. Na onem kraju mesta so zidali hišo. Kraj ograje je bil napravljen ozek prehod od desek. Mlaka, na katero so sijali poševni solnčni žarki, se Je razlivala do prehoda samega, Deklica se je iz- čalo se je nam, da hodijo deputacije iz Gorice poklanjat se v Trst namestniku Rinaldiniju, da nekateri gospodje nekako preočitno koketujejo z vladnim zastopnikom v Gorici io da se sploh na Goriškem prikazujejo na političnem obnebji tiste zvezde, koje so tudi pri nas vzhajale prej kot je napočila tista tužna doba, ki jn v naši — kranjski — zgodovini znana kot doba narodne elasticitete. Pisali so nam odlični dopisniki, da se na Goriškem pre-parujejo nekaki „elastikiu, kakor so pri nas za časa „Ljubljanskega lista" poganjali po vseh kotih. Koliko so ti krivi proroki narodne mlačnosti pri nas škode prouzročili, to vemo in čutimo še dandanes I Tem poročilom nismo hoteli verovati, molčali smo, daBi je „Nova Soča" že od julija 1891 sem naš list neprestano od strani zbadala, če tudi proti nji nikdar žal besedice zapisali nismo, dobro čuteč, koliko smo se imeli pri zadnji državnozborski volitvi na Goriškem ravno temu listu zahvaliti! Tudi pri zadnjem napadu, ko je pisal gospod Gabršček o naših zmedenih glavah — kojih vsaka je brez dvojbo vsaj toliko študij napravila, kakor glava njegova — bi ne bili ničesar odgovorili, da nismo dobili b Trsta zanesljivega poročila o nekem listu, kojega je pisal urednik „Nove Soče" do urednika »Edinosti". Poročalo se nam je o tem listu, — da se je omenjeni Goriški urednik silno razto-gotil nad državnim poslancem Laginjo, češ, da skrajna stranka nikjer ničesar ne doseže, da povsod propada, in da nikjer ni dobra. Obseg tega pisma se nam od besede do besede ni poročal, a toliko se nam je povedalo, da je urednik „Nove Soče" pozval „Edinost", da naj bi z „Novo Sočou v prihodnje skupno se podala na drugo političuo stezo, češ, da je radikalna politika slaba in brezuspešna. Kaj smo si mogli druzega misliti, nego da hoče „Nova Soča" pridobiti si Tržaško »Edinost" v namen, da bi bo pričel boj proti državnima poslancema Spinčiču in Laginji, o kojih menimo, da sta kri in meBo skrajne slovnnske stranke v Dunanjskem parlamentu. In zopet smo logične sklepali, da bi tako postopanje obeh slovenskih listov ne imelo druzega uspeha, nego da bi se v Primorji takoj pokazal razdor mej slovenskim in hrvatskim narodom. Da se pred takim razdorom bolj tresemo, nego pred vsemi psovkami, ki se sedaj stresajo "iz košarne „Novi Soči", to je umljivo, ker je za nas neprecenljive vrednosti tista jedinost, ki vlada mej Slovani v Istri. Kdor hoče to jedinost kaliti, temu bodemo vsekdar in to z vsako brezobzirnostjo nasprotovali. Zategadelj si tudi sedaj štejemo v svojo zaslugo, da smo s svojim prepirom morda vender le preprečili, da ni „Noča Soča" krenila na kriva pota, po kojih bi bila končno' prigazila do prepirov ne samo z nami, nego v prvi vrsti z istrskimi Slovani in njihovimi čvrstimi zastopniki v državnem zboru. Če gospodje pri „Novi Soči" tega ne verujejo, pa naj uredniku „Edinosti" privolijo, da nam izroči dotični list, da ga brezplačno ponatisnemo, in tako slovensko občinstvo prepričamo, da smo pametno postopali, ko smo — če tudi ne v rokovicah — „Novi Soči" povedali, da se hoče podati v pogubno politično špekulacijo! Iz srca pa izrekamo hvalo Tržaški „Edinosti", da se ni hotela udati Goriškemu pozivu in da je ostala pri tistem kurzu, ki je že tako lepe sadove rodil v našem Primorji. Kdor je razsoden, bode s tega članka previdel, da se tudi v prihodnje ne bomo smeli ogibati prepirom z „Novo Sočo", kakor hitro bodo ti prepiri imeli namen, zabrauiti, da — bi ne nastali drugi važnejši prepiri, o kojih smo prej govorili. S tega članka bodo pa tudi tisti mnogoštevilni dopisniki 8 Primorja, ki strastno pouprašujejo, čemu da zadnji „Soči" ničesar odgovorili nesmo, sprevideli, da je najbolje, če ničesar ne odgovarjamo. Mi smo koncizno in precizno zahtevali, da naj gospodje pri „Novi Soči" dovolijo, da se ponatisne prepiral list od besede do besede. Tega privoljenja ne dajo, ker ga glede* na obseg lista dati ne morejo. Prišli bi drugače v prehude stiske! Zategadelj Bi pomagajo s psovanjem! Dobro! Samo, da bi se pri tem vsaj toliko Bpokorili, da bi se odpovedali tistemu novemu kurzu, ki je skočil iz glave gosp. Andreja Gabrščeka, iu ki je kakor nabita puška, s Itojo se igrati ne smemo ! Če dosežemo to, potem smo zadovoljni — iu naj „Nova Soča" še deset let psuje in zabavlja! podtaknila, zadenši ob častnika, in čevlji so se jej zmočili. Razjezila se je do solz. Toda pred njo so se pokazali zeleni vršiči dreves. To je gotovo Tavrijski park, je pomislila in se po malem umirila. Prišla je nasproti inteligentnim obrazom. Gospođici z očali, uebrižno počesani, so se jej umikali z zvezki in knjigami v rokah b hitrim korakom, in se razgovarjali živahuo. V njihovih podobnostih je bilo nekaj zuanega iu njih glasovi so zveneli kot oni v provinciji. Deklica v klobuku z belim peresom se je ohrabrila. Nehala jo je motiti njena neraodna obleku. Zares, to je Tavrijski park. Pot je bila pokrita s širokimi ploščami in onkraj jarka je bila lesena črna ograja, obrastena z raahovjem. Visoko, iz ograje moleče drevje je tiho šumelo. — Je li to — Tavrijski park? upraša oua bojazljivo. Odgovorili so jej, da je. Srce jej je začelo silno biti. Pospešila je korake. O tuli jo morebiti že čaka Zankevič. V mislih ga že vidi. Visok, plavolas, bliščečib se očij in šaljiv v pogovoru. On je ponosen, odet v lep pa-letot, z baržuDantim ovratnikom, s sivimi rokovi- cami in lepim cilindrom. Kako jo bo on vsprejel ? Navadno! Stisnil jej bo roko in ne bo se mogel načuditi, da jo ona našla i njega i park. On ve, kako je njena ljubezen sposobna za vse. In ž ujo se bo sprehajal in razgovarjal. Pri priliki jo bo po-prašal po materinem zdravju, kako se živi v Bogo-rodičiui ulici, iu hoče li ona skoro nazaj v blagoslovljeno Borzno.*) Tako bo on govoril. A kaj potem? Jo bo 1 i on mogel pregovoriti k temu? Se mu bode-li podala? Mati je stara, in ni je mogoče v vsem slušati. Čas mine in treba je misliti na lastno srečo. Da je bila or.a pred tremi leti odloč-ueja in storila zadnji korak — vsi prednji so bili že storjeni — ne bi bila morala pretrpeti toliko zla. A oua ni pobegnila z Zankevičem, čeravno so oba — konečno na vse to — hitro ljudje razupili po vsem okrožju . . . Ona zarodi, sramovala se je. Bridkost domačih Braruotenj se je unela na duu duše. Zato je v Petrogradu — nadaljuje ona premišljevanje — druga stvar. Mesec duij so ona sestaja z Zankevičem, a nobeden tega ne ve iu ne sluti, tudi mati ne, utopljena v svoje posle . . . *) Rorzna jo okrožno inosto v guborniji Crnigoveru na roki Borzni (ki so steka v Dnjeper), Ima 750O preb. (Dalje prili.) Deželni zbor kranjski. (III. seja, dne 11. marca 189 2. leta.) Ob Vali- uri odpre deželni glavar sejo. Prečita se zapiBnik zadnje seje iu potrdi brez ugovora. Deželni glavar naznani razne došle peticije in prošnje, ki se izroče dotičnim odsekom v pretres. Poročilo dež. odbora glede prve službeno-starostne iloklade g. Ivanu Smrekarju, katehetu na ljudskih šolah v Ljubljani, izroči se finančnemu odseku. Posl. Kersnik poroča o prošnji društva „gospej krščanske ljubezni v Ljubljani0 za podporo. Društvo pomaga ubogim poslom, fin. odsek predlaga, da se dovoli podpora 100 gld. Se vsprejme. rosi. Langer poroča o prošnji društva poštarjev, da bi ne plačevali deželnih doklad. Prosilci sklicujejo se na odlok z dne 25. novembra 1858., ki pa ho ne more na poštarje raztezati. Dohodke poštarjev treba razdeliti v dve vrsti, od prvih, to je stalnih dohodkov ne plačujejo poštarji državnega dohodninskega davka in dež. zaklad, ker ti dohodki pri nobenem ne presegajo vsote G00 gld. Druga vrsta dohodkov pa jo slučajna iu od te plačujejo davek. Finančni odstk predlaga, da se prošja odkloni. Se vsprejme. Posl. dr. Bleivveis poroča o prošuji županstva v Borovnici za podporo za zgradbo občinske ceste llakitna-Borovnica. Dež. inženir Hraskv pregledal je progo. Jedno tretjino je že dodelala južna železnica do necega kamnoloma. Inženir Hraskv je potrdil, da so pritožbe tamošnjih prebivalcev opravičene in resnične. Svet je ugoden in cesta bi se dala lahko dovršiti, proračun kaže, da bi cesta stala 13.000 gld. UpraŠanje je, koliko bi pripomogli in-teresentje. Rakitničanje bi dali 1000 gld., od drugib se ni poizvedelo ničesar. Dežela ne more dati 12.000 gld. Pozneje je nazuunilo županstvo, da bi vsi interesentje dali 7000 gld., dežela bi pa morala dati 0000 gld. Če bi se delo izvršilo po prisiljencih, bili bi stroški manji. Finančni odsek izreče pripravljenost kaj storiti za to cesto, a treba je določnih izjav dotičnih interesentov glede ostalih 6000 gld. o katerih govori druga prošnja. Finančni odsek torej predlaga, naj dež. odbor poizve natanko, koliko hote storiti interesentje in naj potem poroča dež. zboru o tej zadevi. Isti poslanec poroča o prošuji Županstva v Kropi za podporo za popravo bolnice. Beda je veliki in občina ne zmore stroškov te potrebne poprave. Ce se podpirajo take male bolnice, razbremeni hb deželna bolnica. Finančni odsek predlaga podporo 100 gld. iz dež. zaklada. Posl. Žuklje ne ugovarja podpori. Spravil bi to z drugim uprašanjem v zvezo. Kje je zdravnik za to bolnico? V Kropi ni zdaj okrožnega zdravnika, najbližji je v Radovljici. Beda je res velika. Boj žebljarjev za eksistenco je obupen, ta Btroka industrije je izgubljena. DeŽelui zastop storil je dozdaj premalo za te kraje. Treba je tem krajem zdravniškega osobja. V Radovljici sta dva, v Bledu, v Jesenicah po jeden zdravnik. Tudi popravljena bolnica ne hode donašala koristi, če se ne skrbi za zdravnika. Posl. baron Schwegel pritrjuje predgovor-nikoma. Proti preložitvi okrožuega zdravnika v Kropo ali Kamnogorico se ne da ugovarjati. Radovljica ima z jednim zdravuikom dovolj. V Jesemcuh pa je le fužinski zdravuik. Treba je reformirati zdravstveni zakon. Nadejati se nam je predloge, ki se bode pečala s tem in takrut se bodo lahko navajale vse opravičene pritožbe. Posl. Braune omenja nekaterih nedostatkov v Kočevski bolnici. Poročevalec dr. Bleivveis omenja, da rano-celnik, ki je bil v Kropi, ni mogel shajati zaradi uboštva ljudstva. Naš zdravstveni zakon je res jako pomankljiv. Županstva boje se stroškov. Treba bode ptenarediti zdravstveni zakon. Podpora 100 gld. se dovoli. (Daljo prili.) Politični razgled, rotiranje dežele. V Ljubljani, 11. marca. l*tiiiktacije. „Narodni Listyu se protivijo odločno vladni predlogi o volilni reformi ker to ni predloga, kakor so jo obečali Staročehi dve leti sem. Vladni načrt ni v nikakem razmerji s številom prebivalstva in njih davkov. Vlada misli dati Čehom samo 13 novih mandatov, nemškemu ustavovernemu plemstvu pa 21. Češki narod je v deželi po Številu v veliki večini, a tudi davkov plačuje več kakor Nemci in veleposestniki vred, a ipak se upira vlada češki večini, zato ker hoče, da bodi narod češki zavisen od milosti veleposestnikov, kateri si prisvajajo nekako posredovalno misijo. Narod češki so mora ubrsaiti tega novega volilnega reda zlasti že zato, ker so veleposestniki povsem nezanesljiv faktor. Bukovi »kitki Runami se ne dado ugnati v kozji rog, kakor je mislil de* želni predsednik buko vinski, grof Pace, ko je pregovoril minister sitega predsednika, da je razpustil deželni zbor. ltumuni se pripravljajo sa odločilni boj. Te dni bil je v Či novcih volilni shod, katerega se je udeležilo več kakor 300 volilcev, zastopniki vseh rumunskih krajev in stanov. Da so bile debate ostre, ni treba posebe povedati. Shod je sklenil postopati solidarno v vseh narodnih, pulitičnih in cerkvenih zadevah. Dosedanjega deželnega glavarja Wassilka pozdravili so volilci entuzijastično. Ogerskt državni zbor. Grof Apponvi predložil je državnemu zboru adresni načrt narodne stranke ter ga v dolgem govoru podprl in zagovarjal. Načrt naglasa v prvi vrsti potrebo vzdržati ravnovesje v državnem gospodarstvu ter poudarja, da je vsaka država le tedaj na trdnih nogah, ako ima mimo dobro urejene in izvežbane vojske tudi ugoden finančen položaj. Narodna stranka pozdravlja z zadoščenjem nameravano regulacijo valute, ter obeča, da bode vlado krepko podpirala. Glede reforme uprave zagovarja načrt nazor narodne stranke in napoveduje vladi odločen boj, ako bi jo iznesla pred zbornico. Načrt naglasa nadalje državnopravni program stranke, ki stoji na širfli podlagi, nego program liberalne stranke. V na u Je države. Srbska mintsterska kriza. Razprava o proračunu je dognana in sedaj se bodo začela pogajanja ministerskega predsednika Pasića z vodjami večine. zaradi rekonstrukcije miui-sterstva. Sodi se, da bode Pasić že koncem tega tedna mogel predložiti skupščini gotovo listo bodočih ministrov. Kar se je javljalo te dni v sestavi novega minister.itva, še ni gotovo, kajti radikalna večina ni vedno jednih mislij, zdaj prevladuje ta, zdaj oni nazor. Gotovo pa je, da bo minister notranjih zadev, Gjaja, postal minister vuanjih zadev namestu Gjorgjeviča. To pa ne bo na vladno politiko uplivalo čisto nič, ker je vlada samo izvr-ševatelj volje eksekutivnega komiteja radikalne stranka. Italijanska e»tketa, katero je sklicala vlada, da se posvetuje o sredstvih, kako bi bilo pomagati vinskim producentom in vinskim trgovcem, ukrenila je nasvetovati, da bi kazalo poslužiti se ugoduostij, določenih v znani vinski klavzuli avstrijsko-italijanske trgovinske pogodbe, a da je s tem še počakati dotlej, dokler ne bode gotova trgovinska pogodba mej Francijo in Špansko, za katero se vrše še pogajanja. Minister-ski svet je ukrenil ravnati se po tem nasvetu. Angleške volitve v grofijske zastope. Te dni vršile ho se na Angleškem volitve v grofijske zastope in izpadle za vlado jako nepovoljno, kajti konservativni kandidatje propadli so celo v mnogih takih okrajih, ki so od pamtiveka konservativni. Gladstoneova stranka je od veselja kar izven sebe, zlasti zategadelj, ker je v Londonu dobila ogromno večino v grofijskem zastopu. Konservativni in unijonistični listi se tolažijo s tem, da po teh volitvah ni mogoče sklepati na izid volitev v parlament, katere se bodo vršile na spomlad, ker se mnogi volilci v občinskih rečeh liberalnih nazorov, v politiki pa odločni konservativci. Kako malo vredna je ta tolažba, svedoči zadnja volitev v parlament, pri kateri je dobil Gladstoneov kandidat večino 1300 glasov. Dopisi. las Oroioža 9. marca. [Izv. dop/f Cenjenim čitateljem ^Slovenskega Naroda" se bode gotovo čudno zdelo, da pride dopis iz naše krajine še le danes, akopram je bila otvoritev naše Ormoške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda že 21. februvarja t. 1 Zastor temu čudnemu dogodku razgrnil se bo i svetu o pravem času in čudil se bo nad brez-ozirnim početjem naših nasprotnikov. — Ker se je dalje poročilo zgubilo na potu iz Ormoža v Ljubljano, naj sledeči dopis obvesti rojake o slavnostnem dnevu rojstva najmlajše podružnice plodonosne družbe. Veličastno peli so zvonoii župne cerkve dne 21. februvarja 1892 ter znanili praznik vrlim Or-možanom. Ob 10. uri bila je mestna cerkev napolnjena ljudstva, ki je pobožuo prosilo Stvarnika blagoslova začetku in nadaljneinu življenju nove podružnice. Pevski zbor Ormoške čitalnice je pa b svojim lepim petjem poveličeval božjo službo, kojo je domači preča8titi gospod mestni župnik z asistenco dveb prečastitih gospodov duhovnikov opravljal. Ob 4. uri popoludne zbralo se je v prostorih Ormoške čitalnice 23 rodoljubnih dam k zborovanju, koje je otvorila gospica Tilika Freuensfeld ova. V jako marljivo sestavljenem poročilu poročala je o delovanji osnovaloega odbora ter radostnim čutom naznanila, da se je Že uad 45 gospe j in gospi c oglasilo k pristopu. ?m* Pri volitvi podružničnega zastopa bile so jednoglasno voljene, in sicer: za predsednico: gospa Roza Miki, soproga narodnega veletržca v Ormoži; za njeno namestnico: gospa Amalija Vert-nik, soproga znanega rodoljuba in posestnika v Ormoži; za z a p i s u i k a r i c o : gospica Tilika Freuensfeld, član poznate požrtvovalne meščanske obitelji v Ormoži; za njeno namestnico: gospica Tilika Kaa-drič, veleposestnika hčer na Lenti pri Ormoži; za denaruičarico: gospica Micika Sova, po8estnica v Ormoži, iu za njeno namestnico: gospica Terezija Magdič, zdravnika hčer v Ormoži. Da so ei najboljše izbrale v zastop, čital je pazen opazovalec raz obraze spoštovanih dam, so-sebno pa še bolj potrdile so ga besede novoizvoljene predsednice, ki je krepkim in jedrnatim 'govorom nauduševala navzočnike k vstrajnemu delovanju. Prisotni velezaslužni predsednik Ormoške či« talnice, gosp. dr. Ivan Geršak, pozdravil je imenom čitalnice odlično ženstvo in prosil, naj blagoizvolijo v trajen spomin društvu, koje on zastopa iu v čegar prostorih se vrši današnje konstituiranje, upisati svoja imena v krasno knjigo gostov Ormoške čitalnice, kateri želji se je i radovoljno ugodilo. Ob G. uri nastopila je na oder v Čitaluični dvorani pred mnogobrojno tu zbrano odlično občinstvo gospa Roza Miki ter jih s prisrčnimi besedami v krasnem govoru pozdravila in nauduševala k pogumnemu delovanju za narod naš slovenski. Ko se je zastor zopet dvignil, smo pa utopili se v „Ultrou. Čudom opazovali so gledalci kretanje izbornih naših diletantov, in res, človek mislil se je prestavljenega v kako večje mesto in da tu v velikem gledališču opazuje prave igralce. Tako premišljenega in finega značaja dejanj veseloigre ni se nihče nadejal od naših igralcev, zato pa tudi ni bilo konca ni kraja ploskanju presrnečenga občinstva. Će tudi naše skromne moči ne morejo podajati lavorik našim diletantom, vender naj si bodo pa svesti, da srca naša znajo ceniti njihovo požrtvovalnost in izbornost. Nastopil je za tem gosp. predsednik čitalnice ter prečital došle brzojave, koje so poslali: „Akad. društvo Slovenija", ženski podružnici sv. Cirila in Metoda ,v Trstu" in v „St. Jurji", „gosp. Anton Trstenjak iz Ljubljane" in drugih več. Z „živio"-klici pozdravljali Brno rojstva naše ženske podružnice se spominjajočih somišljenikov glasove. Pesni, koje je potem pevski zbor Ormoške čitalnice pel, vzbudile so največjo pohvalo od strani občinstva. Končno napravila je Ormoška čitalnica svojim gostom plen. To bilo bi kratko poročilo o tem za naše mesto in okolico nepozabnem dnevu, koji je pokazal, da tudi naše vrle Ormožanke so si h veste svoje naloge kot narodnjakinje, ki ljubijo našo slovensko deco ter je ne puste v krempljih „Schulvereina". Da je podružnica le v okom silni potrebi nastala, svedoči, ker je že do danes okolu 80 dru-štvenic in se je že 100 gld. gluvni družbi odposlalo. Želimo torej iz srca, da raste, uspeva in cvete miljena naša ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ter da doseže, da se ne bo po našem lepem mesteci šopirila nemščina tako, kakor je to sedaj. Domače stvari. — (Presvetli cesar) odpeljal se je iz Budimpešte v Miramar. Danes zjutraj ob Va6. uri mudil se je dvorni vlak, s katerim se je vozil cesar, osem minut v Ljubljani. — (Deželni zbor kranjski.) Pri proračunu za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu, oziroma pri prošnji vodje te šole za remuneracijo, unela se je dolga in jako živahna debata, katere bo se udeležili poslanci: poročevalec Višnikar, Laoger, Žitnik, dr. Vošnjak, baron Apfaltrern, šuklje, dr. Tavčar, Lenarčič. Narodni poslanci odbijali so prav krepko poslanca Žitnika ueosnovane in barona Apfal-trerua strastne napade na ta deželni zavod. Obširneje poročamo jutri. — (Štajerski deželni odbor.) Na včerajšnje seje dnevnem redu je bila volitev deželnega odbornika namesto odstopi vsega barona Berga. Posl. Radey apeliral je na Čustvo pravičnosti de-želoozborske veČine in priporočal izvolitev slovenskega deželnega odbornika, ker Slovenci niso v deželnem odboru zastopani in pogrešajo takega zastopnika svojih interesov močno. Dež. glavar grof Wurm-brand je izjavil, da o tej reči ni dopustna nikaka debata. Pri volitvi dobil je nemško-liberalni kandidat dr. Reicher 39, slovenski kandidat ces. avetnik Jerman pa 16 glasov, 2 glasovnici sta bili prazni. — Naš: naprotniki na Štirskem, Koroškem in Primorskem ravnajo z brutalno doslednostjo in ne od-jenjajo od svojega načela, da je Slovence pritiskati ob zid kar nujbolj mogoče. Dočim pa nam v drugih kronovinah zanikujejo nasprotuiki pravico ek-siBtencije, tekmujejo v nas na Kranjskem razne frakcije, katera bode več storila v podporo in ohranitev Nemštva. Le tako naprej! — (Deželni zbor isterBki.) Pri otvorilni seji pozdravil je deželni glavar v pičlem številu došle poslance, seveda le v italijanskem jeziku, dočim je zastopnik vlade, namestniški svetnik vitez Filluscheg, spregovoril par besedi tudi hrvatski. V drugi seji konstituirali so se finančni, šolski in politiško-gospodarski odsek in je italijanska večina povsem izključila slovansko manjšino. To je pač najjednostavnejše sredstvo, iznebiti se stroge a pravične kritike. Liberalizem italijanske gospode je zares vsega občudovanja vreden. — (Koncert „Glasbene Matice".) Na-prošeui smo objaviti, naj blagovoli slavuo občinstvo priti k jutrajšnjemu koncertu pravočasno, ker bode pričetek točno ob osmi uri in bodo poznejši do-šleci ustopiti mogli le po končani prvi točki. Mej izvajanjem posameznih točk bodo vrata zaprta. Sedežev je le še malo dobiti! — (Anton Dvorak.) V jutrajšnjem koncertu »Glasbene Matice" imelo bode Ljubljansko muzikalično občinstvo prvikrat priliko, seznaniti se z jednim večjim delom slavnega češkega skladatelja Antona Dvofiika, namreč s „psalmom" op. 79. TJstrežemo torej izvestno marsikomu, ako podamo kratko črtico o tem imenitnem slovanskem glasbeniku. — Anton Dvofiik se je porodil 8. septembra leta 1841. v Nelahozevsi pri Kralupu na Češkem kot sin preprostega kičmarja. Sedaj je profesor na Praškem konservatoriji. Njegovo stvarjenje glasbenih umotvorov je tako obsežno in plodovito, da je dospelo že do 90. dela (op. 90.) Nujnovejše velike skladbe njegove so: op. 89 veliki requiem, op. 88. četrta simfonija in op. 84. velika opera „Ja-kobin". Dvofakove skladbe izvajajo se kar najsi-jajnejšo po vsem omikanem svetu. Posebno priljubljene ho v Ameriki, kamor se tudi Dvorak sam preseli letOB na jesen kot profesor na konservatoriji v Chicago. Ni skoro večjega simfoniškega koncerta soaebuo v New Jorku in Bostonu, da se ne bi izvajala kaka Dvohikova skladba. Na Angleškem imajo pevska društva in koncertni zavodi vsako leto takozvane „glasbene slavnosti". Na mnoge take slavnoBti bil je Dvorak poklican, da je prisostvoval ali celo sam vodil koncerte, pri katerih so se izvajale njegove kompozicijo. Pri takih slavnostih vpeljuje Dvorak navadno najnovejša svoja dela prvikrat v javnost. Tako se je lansko leto „requiem" prvikrat pel pri takšni slavnosti v Birminghamu iz 300 grl, spremljal pa je orkester 150 mož. Prire-jevalci dotične slavnosti šteli bo si v čast, da je Dvorak svojo Bkladbo sam vodil. Nemci dolgo niso marali za Dvonika, sosebno dolgo pa se mu je ustavljal Dunaj. Še le v najuovejšem času so začeli polagoma uvidevati, da bi jim bilo na kvar, ker bi zaostajali na glasbenem polji, ako bi še dalje tirali svojo oholost in ošabuost proti genijalnomu možu-Slovanu. Trezui in pametni glasbeniki prevladali so kouečuo kričače, kukeršnih je muogo zlasti na Dunaji. Tako je bilo možno, da jo predlansko jesen Dvorak v Fraukobrodu uvedel svojo 4. simfonijo in da so Bi njegove skladbe tudi na Dunaji osvojile častno mesto poleg Brahmsa, Brucknerja, Briilla in drugih. Izvestno zasluži Dvorak prvo mesto mej sedaj Živečimi avstrijskimi skladatelji in — tega ne bi radi priznali Nemci. Natančneje govoriti o posa- meznih skladbah se za danes nismo namenili, le stališče „psalmovo" naj Še označimo zaraili jutrajš-njega koncerta „Glasbene Matice". Paalm ni morebiti malostno ali prvensko delo skladateljevo, ampak že pred njim so bila zložena svetovnoznana dela n. pr. „Stabat mater", oratorij „Ljudmila", dve simfoniji in premnogo zborov in pesraij. Psalm se mora torej prištevati vrhuncu umetnikovega glasbovanja. Skladba se je doaedaj sijajno uspešno izvajala v češčini, angleščini in nemščini v Pragi, Londonu, Berolinu, na Dunaji in drugod. — (Odbor „Glasbene Matice") opozarja slavno občinstvo, da je pridobil Čitalnično dvorano, v kateri se jutri, po končanem koncertu, snidejo pevkinje iu pevci v prijateljsko zabavo. K temu shodu vabimo tudi vse prijatelje „G1. Matice" in Bploh slovensko razumništvo. Gostilniško postrežbo je prevzel Čitalniški restavrater. — (Osobne vesti.) Davčni nadzornik v Črnomlji, g. Gustav Tauzher, premeščen je v Kamnik, na njegovo mesto pa pride kot davčni referent okrajnega glavarstva g. Henrik Kitag, ki je doBlej služboval kot finančni praktikant pri davčni lokalni komisiji v Ljubljani. — (Za družbo sv. Cirila in Metoda) nabral je g. Bolča v veseli družbi v „hotelu Metropole" v Ljubljani svoto 2 gld 82 kr., katero smo doposlali vodstvu. — (Gosp. M. Kune) prosi nas objaviti sledeče pojasnilo: Glede na neke opazke o subvenciji moje knjige iz posebnega, v podporo za izdavanje Šolskih knjig namenjenega zaklada, zdi se mi potrebno dati naslednje pojasnilo : Vis. c. kr. naučno ministerstvo potrdilo je z odlokom dne 14. aprila 1881. št. 4715, nemško knjigo „Die Theorie des Zuschneidena" z risalnimi vzorci za uporabo na obrtnih nadaljevalnih šolah v Avstriji. Ker jednake knjige v slovenskem jeziku doslej ni bilo, izvršil sem jaz svojo izdajo tako, da istim šolskim zahtevam po izreku avtorja zgorej omenjene izdaje popolnoma ugaja. Moja knjiga rabi se kot strokovni risalni predmet na obrtni nadaljevalni šoli Ljubljanske realke in tudi na deželi. Istotako je dobro došla tudi ženskemu oddelku na c. kr. strokovni šoli za šivanje čipek v Ljubljani, kjer je predmet za takozvani predpisani pouk o „Schnitt-zeiJinen". Ko bi se kdaj ustanovila višja dekliška šola v Ljubljani, potrebovala bi tako knjigo, ker je višji pouk o teoriji prikrojevanja takim šolam povsod jeden najvažnejših praktičnih predmetov. Jeli spada moje delo v področje obrtno-šolskih potrebščin ali ne, razsojati po tem pojasnilu ne bode nikomur težko. — (Vreme.) Zadnje dni imeli smo hud mraz, nocoj pa je za padal zneg in danes sneži kakor sredi zime. — (Umrl je) včeraj popoludne v Litiji g. Lovro Tura, posestnik in načelnik gasilnega društva v Litiji. Bil je svak g. Luke Svetca in vrl narodnjak. Blag mu spomin! — (Koncert Radovljiškega učitelj h t v a) odločen za jutri, 12. t. m., se je odložil na poznejši čas zaradi raznih zaprek. (Za vče-ranjo številko došlo nam je to poročilo prekasno.) — (Podružnica sv. Cirila in Metoda .Žužemberk in okolica") ima 20. sušca 1892 popoludne ob 4. uri v prostorih posojilnice novo zborovauje s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o dosedanjega odbora delovanju. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. — (Bralno društvo v Zagorji ob Savi) bode imelo hvoj občni zbor v nedeljo 13. t. m. b sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev. 4. Razni predlogi. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — (Truplo neznanega otroka) prinesla eta te dni posestnika Janez in Matija Kle-menčič iz Laz pri Črmošnjicali na pokopališče v Novi tabor. Mrtvaški oglednik je konstatoval, da je nepoznani otrok umrl vsled prebdajenja. Pogrebca trdita, da jima je mrtvo dete usilila neznana ciganska družba, da je pokopljeta. — (Za železnico v Ziljski dolini) od Podkloštra do Sv. Mohorja bode se vršilo ogledovanje proge dne 21. do 23. t. m. Tako je odredila deželna vlada koroška. Ob jednem bode tudi komisija za postaje se pridružila- — (^Nezakonska in a t i.u) Dne 23. februvarja je našla v Lembergu krčmarica Ana Les kova r v Bvoji postelji mrtvo dote. Poizvedelo se je, da je to dete povila Amalija Antolinc in sumi se, da je je nesrečna ženska zadušila. Nezakonsko mati izročili so okrožnemu sodišču v Celovcu. — (Isterski Lahoni) dokazujejo dan na dan, koliko je vredna njih preslavna „avita civil ta. e eoltura". Dne 2. t. m. prišla je v Višnjan petorica Hrvatov, katerih jeden je ostal v Višnjanu, štirje pa so se vrnili v Sv. Lovrač. PrisedŠi do nek^ samotne cerkvice, sestanejo se z nekaterimi mladiči, ki so jih začeli dražiti, na kar so Hrvatje na-me8tu odgovora zapeli pesem „Još Hrvatska". To pa je razburilo nekatere šarenjaške fakine tako, da so napadli mirno pevajoče Hrvate. Komai se je začel pretep, prihiteli so Lahoni iz bližujega sela, moški in ženske, stari in mladi, s kamni, palicami, sekirami iu puškami. Hrvatje so pobegnili, Lahoni pa so jo udarili za njimi kriče „mazzemo questo sangue croato". Hrvatje rešili so sicer svoje življenje, toda vsak je bil več ali manj raujen. — Ravno tiste dni prišla sta dva zelo ugledna rodoljuba iz Višnjana v neko gostilno a jedva sta sedla za mizo, že so začeli leteti kamni v duri in v hišo. Moža sta se srečno umaknila. Radovedni smo, kdaj bodo pristojna oblastva začela energično postopati proti lahonski fakinaži, skrajni čas je, da sekaj zgodi. — (Opatijska pikanterija.) Kmalu po novem letu prišla je v Opatijo ueka petintrideset let stara, izreduo lepa in imovita vdova iz Szegedina s svojo sedemnajstletno tudi jako lepo hčerko. Materi in hčeri bilo jo v Opatiji jako všeč, a njuna rodost prikipela je do viSka, ko je prišel v Opatijo ženin hčerke. Na pustni torek peljala se je hčerka z neko znano damo na Reko ter se udeležila |korsa". Prišedši domov, ni bilo najti ni matere ni ženina, na mizi pa je ležalo pisemce, naznanjajoče poslušni hčerki, da sta so mati in ženin odpeljala na Fran" cosko, da se ondu — poročita. Prevaraua nevesta hotela je skočiti raz okno a rešili bo jo še pravočasno in jo odpeljali na Ogersko. — (Dr. Barčića) žalostna smrt je vzbudila po vsej Hrvatski in Istri veliko senzacijo in splošno sožalje, kajti rodbina BarSićeva je jako znana in zelo čislana. Mati pokojnega Barčića je rojena Slovenka iz Ilirske Bistrice. Dr. Barčič spri se je s svojim nasprotnikom Schbdleoni na Trsatu pri Reki; streljala sta se na vrtu ville „Stefani", katera je že na isterskem teritoriji. Dr. Barčič ni svojega nasprotnika zadel; SchoMle pa Barčič i prav v srce. — (V Zagrebu umrl je) nadarjeni mladi hrvatski slikar Milan Šunko v 32. letu svoje starosti. Rojen je bil v Sisku in si pridobil častno ime b svojimi deli, ki bo bili deloma tudi izloženi v lanski razstavi. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Line lt). marca. Deželni zbor vsprejel z veliko večino odsekov nasvet izreči, da je vlada, opustivši sklicati 1. 1801 deželni zbor, prekršila ustavo in da bodi deželni zbor sklican letos v drugo zasedanje. Namestnik ugovarjal očitanju, da je vlada kršila ustavo in navel uzroke za ravnanje vlade. Dunaj 11. marca. Uradni list priobčil imenovanje topilničarskcga upravitelja Al i t te r j a v Idriji za topilničarskega nadupra vitel ja. Miramar 11, marca. Cesar dospel danes zjutraj. Beligrad 11. marca. Liberalni klub ukrenil interpelovati v skupščini zaradi inini-sterskemu predsedniku 1'asiču očitane veleizdaje in namerjane izdaje domovine za časa srbsko-bolgarske vojske 1. 1885. liazne vesti, * (P r v a d r ž a v n a z d r a v ni c a v A v s t r i j i) gospodična dr. Ana Bayer prisegla je te dni v v Dolnji Tuzli v Bosni iu nastopila svojo službo. Dovršil* je svoje študije na višji dekliški šoli v Pragi — rojena je na Češkem —in potem privatno dovršila gimnazijulne študije. Medicino študirala je v Zurihu in dobila v Bernu doktorat mediciue. Potem je študirala še na klinikah v Draždaiiib in v Parizu in bila praktična zdravnica v Švici. * (Nagrada 5 00 0 d o I a r j e v) je razpisana za najboljo pesem, ki se bode pela ali pa deklamo-vala drugo leto, ko se bode odprla svetovna raz-Btava v Chicagu. * (Diplomat in časnikar.) Kakor se poroča, vrnil se bode dosedanji severnoameriški poslanec v Parizu g. V7hitelaW Reid v Ameriko, da Be posveti izključno zojiet časnikarski delavnosti. Imenovani je lastnik Novojorškega lista „Tribuna" in jeden prvih časnikarjev severne Amerike. Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolosti uteSujoče, mišice iti živce krepčnjoče, kot mazilo dobro znano „Mull-ovo francosko žganje in sol", katero ae splofino in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prohlajenja. Cena steklenici 9i) kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vaak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tiichlanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOhL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic ae no pošilja. 2 (42—4) S JF***! rodna tudenčna sol iz Marijanskih kopeli (v praških in kristalizovana), analizovana po profesorju dr. l'lriM'Mt u l.ufla ig-u. Uporabljajo jo uspešno kliniki in zdravniki pri boleznih želodca, (>rev in Jeter, proti zapeki* alati žili, tolftcohi, snmaAcenJii notranjih ornanov in tega neugodnih posledic. — Mamo prl-«*ino v Mteklenlcnh ali škatljlcak s pri-liskano varnostno znamko. ^3— 5) lastile iz Marijanskih kopeli P I lahko raztvarjajoće, kislino uničujočo m na pro-' havne organe uspešno uplivajoče zdravilo. — V originalnih Skatljicah. — V vseh trgovinah z raino-ralno vodo, špecerijskim blagom in v vseh lekarnah. Sni*-ttiiil-Werk Jlurleiilmil (Bbhmen). Tlljcl: 10. man-a. Pri UiON'i: Turri, Elsner iz Trsta. — Stubrtck, Ilorn, Huffman, Vougrin, Weis£, Haas, Abeles, Rebitsch z Dunaja. — Panser iz Ribnice. — ftibil iz Linca. Pri Momi: Schubert, Weiss, Cievicb, Stark, Kohn z Dunaja. — Plesch iz Budimpešte. — Schvvarz il (iradca. Pri avNtrl|Hkein reMarjn: Calet iz Prage. Umrli so v Ijultljanl: 8. marca: Jožef Iluber, delavec, 21 let, Ulice na Grad št. 12, |etika. marca: Maks Rupar, gozdarjev sin, 8'/i leta, Rimska cesta st. 10, croup. — Pavla Borštnik, kajžarjeva hči, 14 mesecev, Karolinška zemlja št. 5, jetika. — Janez Tomu d, umirovljeni župnik, 68 let, Krakovski nasip št. 6, pleurit e\ud. — Magdalena Cotelj, kuharica, 62 let, sv. Petra cesta št. 68, jetika. — Jera Prežel, hišnega posest nika vdova, 87 let, Kravja dolina št. 11, maraBmus. — Jurij Pakiž, rešetar, 83 let. Kravja dolina št. 11, marasmus. 10. marca: Regina Stare, uradnega sluge hči. 8 me-■eoev, Križevniške ulice št. 6, brunehitis. — Reza KuBtelic, računskega svetnika žena, 68 let, Špitalske ulice št. 1, jetika. — Marjeta Stražar, delavka, 62 let, Trnovske ulice št. 2, pneumonia. — Franc Pavšek, zidar, 49 let, Hrade-■keg* vas Št. 20, jetika. — Ana Druškovič, pnsestnikova žena, 56 let Dunajska uesta št. 11, scirohus. Meteorologično poročilo. a, ' Stanje Cas °»?H- haromet. ■oTanja i w mm Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 725'4 mm. 724 l mm. 722 1 mm. -2 6 C -34° C 0-0« C si. svz. al, svz. brez v. snež. |21-!)0m obl. obl. »nega. Srednja temperatura —0"1°, za 2-7° pod normalnu). TD-uLi^ojslca, borza dne 11. marca t. I. včeraj . . . gld. 9440 . . . „ 98-90 ... , 11060 ... „ 102*60 . 1007 - - gld Papirna renta .... Srebrna renta .... /.l.tt.i renta..... 5u/0 marčna renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije .... n —— — „ London.......„ 118*70 — „ Srebro......., — •— — , Napol........„ 9-43 — , C. kr. cekini.....„ 5*5.9 — „ Nemške marke .... „ 58*lS'/i — ■ 4/„ državne srečke iz 1. 1854 . . 250 gld. 138 Državne srećke iz 1. 1864 . . 100 „ 181 Ogerska zlata renta 4"/,.......1(7 Ogerska papirna i-enta 5°/0......10i Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4»/»°/o »ait. listi . . 116 Kreditne srečko......UM) gld. 18'; Rudolfovo srečke...... 10 „ vi Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 r 1Q0 Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....210 danes 9445 93 id> 110 80 10265 1006 — 306 — 118-SO 944 5*59 58-20 gld. — kr. n n ■ M - , M) . b a ■ nO u . 25 . S tužnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem, da se je Vsemogočnemu omililo, mojo predrago mater Magdaleno Cotelj po dolgi mučni bolezni, večkrat previđeno s svetimi Otajstvi za umirajočo, v 60. letu njene starosti, včeraj k sebi poklicati. Pogreb preljube pokojne bode dancB popoludne ob 4. uri. Maše zadušnice se bodo brale jutri v župni cerkvi sv. Petra. (266) Ljubljana, dno 11. suSca 1892. Ivan Cotelj kapelan v Kanfanaru (Istra). Tugepolni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nas prežalostdno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, tašča in stara mati, blagorodna gospa Ana BruškoTič danes ob štirih popoludne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgem a mučnem trpljenji, prominola v 5*5. letu svoje starosti. Truplo predrago rajpce bode pu svečanem blagoslovljenji v soboto, dne 12. t. m., ob polu petih popoludne iz hiše žalosti, na Dunajski cesti št. U, prepeljano na grobišče k sv. Krištofu, a ondi položeno v rodovinsko rakev. Zadušue svete maše se bodo služile v ved cerkvah. V Ljubljani, v 10. dan marca 1892. Andrej Druskovi«, soprog. — Andrej iu Nace Druškovlc, sinova. — Mluka omožena Nkaletova in Valeutina Druškovič, hčeri. — Pavel Skale, zet. — Marija Majself omožena DruHkovie, sitiaha. — Rejci m Jlarlea Druskovle, Danica in Parlek Skale, unuka in unučici. (261) Žalostni in potrti naznanjamo vsem sorodni* kom, prijateljem in znancem, da nam je predraga soproga in predobra mati, tašča in stara mati, gospa Neža Zotmann toj. Lavtar soproga strojevodje prejemši sv. zakramente za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni, v 67. letu dobe svoju, umrla ob 1. uri v noči. Pogreb bode v nedeljo, dne 13. marca t. 1., ob 4. uri popoludne s Krakovskega nasipa št. 10 na pokopališče pri sv. Krištofu Sv. m:i;i! zadušnice brale se bodo v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. V Ljubljani, dne 11. maica 1892. Lovro Zotuinnn, soprog. — Frančišek, Anton« Karol, sinovi. — Kntariua rojena Oele, Marija rojena HaberHMk, tdnahi. — l.Juhouiir, Itogomir, Mak m, It«* rta. Marijana* MariJ*, umiki. (965) MAG G1 BEEH zabela -------------- za juhe pomnoži izredno ukus juhe. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. pri J. Lnckmann-u ▼ LJubljani. (20—14) A. KALIŠ konces. zavod za posredovanja pri zasebnih opravilih v Ljubljani, Prešernov trg St. 3 prodaja.: 1 majhno graščino na 8podn|em Štajerskem, Celjski okraj, z vsemi potrebnimi poslopji, sadnim vrtom, vinogradom, senožetmi, poljem in gozdom, skupaj 16 oralov za 80(0 gld.; 1 veliko posestvo na Gorenjskem pri Rog-unjah. z nadstropno hišo in drugimi gospodarskimi poslopji, strojarnico z vso opravo, mlinom, poljem, travniki in gozdom s 600 debelimi smrekami, za 10.000 gld.; 1 liiNo ta travnikom (za lesno kupčijo posebno pripravno) t Krmi)i, Kokerakem predmestji, za 4.000 gld.; ▼ LJuulJunskl okolici blliu železniške postaje Zalog 1 velika hiša m žago na močni vodi, s hlevom, poljem in gozdom in 1 posestvo obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij, polja, travnika in gozda; več hiš v LJubljani velikih in majhnih, tudi z vrtom; veliko in majhno goatllno; Jako lepo bal Išče, novo; hišno opravo sa spalno sobo, umetno izdelano v staronemškem slogu in drugo lil m no opravo. Oca.cia.ja. -v najem: proda)alnl«e in lepe mesečne sobe in išče stano-vau|h, velika in majhna. (231—2) Prodaja. V ponedeljek po sv. Jožefu, dne 2 M. marca 1892, dopoludne ob 10. uri« se bodo pri tukajšnjem deželnem sodišču na izvršilni dražbi prodajale hiše in travnik na Barji umrlega Janeza Podkrajška, po domače Jurčka v Trnovem. (236-2) IN »tJ boljše sredstvo Prebavno vino (Vinilni digeativum Brevmessor) iz knezoskofijske dvorne lekarne v Driksenu Mr. F. G. Brevmesserja je najbolji« i" najslgurnejie sredstvo, da so hitro lečijo vsakovrstne motltve pre-bavrjanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Steklenloa za poskušajo stan« 30 kr. Dobiva se v lokami gosp. J. Svobode v LJubljani. (595—22) x ti b o I n i želodec! ■♦♦■■♦♦■I OOQI7AO naravnost s FrarcoBkega pripeljan, najboljfie stare vrste, v sto- klenicah a 3 gld. in v malih ste- I klenicah u 1 gld. 75 kr. * Piccoli jeva lekarna | „Pri angelju ' J v Ljubljani, Dunajska cesta. | nuvni'.itn se prati povzetju svote J foc-Mo iavw.iujejtt. (59—4) m M M M 4t M •K M ■K 4« M M M Vabilo k občnemu zboru okrajne posojilnice v Ljutomeru ki bode v nedeljo dne 20. marca 1892. I. v šolskem poslopji. DNEVNI RED: 1. Rhčiid za leto 1H9I. z določilom o pridobičku in odvezi načelstva ZHStran tc^n računu. 2. I/.ločitev nekaterih udov. 3. Nadomcstcnju 5 udov nadzornega Bvctovulstvu. 4. Volitev 8 udov v ceuilno komisijo. (264) ZCSTaičelstTrc it H- It » >f >f » H-M-H-» -t wu a? •4« •i. .f. + .i. 4 + + + 4 A »«# *>y» «n* %«• *w 9n mi* <•<* «n Al si. A. 9L 4 *A* V? >* *■* • *> DR M. HUDNIK usoja si naznaniti, da je otvoril svojo advokatsko pisarnico v Ljubljani, Gospodske ulice št. 19 kjer je bila poprej pisarnica umrlega g. dr. V. Zamika. t t t t t t Wfff Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.