MAJ 1 N 2. po Velik. 2 T Atanazij 3 T Aleksander I. 4 S Monika 5 Č Pij 0 P Janez L. 0.®"+ 7 S Stanislav ~8~N S. po Velik. 9 P Gregor N. 10 T Antomn 11 S Mamert, 5kor 12 č Pankracij, muč. 13 P Robert + 14 S Bonifac_© 15 N 4. po Velik. IC P Janez Nepomuk RIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V- AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V LHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations), HA7STAREJ«! Ill NAJBOLJ PRILJUBLJKM SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 94. CHICAGO, ILL., PETEK, 13. MAJA — FRID AY, MAY 13, 1938 LETNIK (VOL). XLVII, / V Evropski diplomati ne vedo dati odgovora, kaj čaka Evro-1 po v bodočnosti. — Demokratične države dajejo po-' tuho diktatorjem. — V Evropi se vse križem sklepajo pogodbe za prijateljstvo, a istočasno se do skrajnosti spletkari. Pariz, Francija. — Kaj čaka v bodočih letih, ali celo v bodočih mesecih Evropo in kako se ba politično preobrazil ta kontinent? Na to vprašanje bi ne znal dati odgovora bržkone niti najbolj izveden diplomat, ki so mu znane vse točasne zakulisne spletke in nakane. Ali bo mogoče preprečiti vojno? Ali bo mogoče Hitlerju izvesti vse načrte, ki jih ima zasnovane, javne in skrivne, ne da bi izzval konflikta? Do kake grupacije velesil bo prišlo ? Taka in podobna vprašanja si zastavlja Evropa,, toda odgovor na nje bo prinesel le čas. Da se demokratični državi, Anglija in Franicja, z vsemi silami in skrajnimi žrtvami trudite, da se ohrani mir, je resnica, ki ji ni mogoče oporekati. Vprašanje je le, ali s tem svojim delom za mir ne dosegate ravno nasprotnega, namreč, da dajete tem večjo možnost za vojno. S svojim brezmejnim popuščanjem napram diktatorskim državam dajete tem le potuho in jih čimdalje bolj jačite, ne da bi tudi najmanj zadostili njih grabežljivosti. In ravno zdaj se zopet resno govori o tem, da se skle ne pakt štirih velesil, Anglije, Francije, Nemčije in Italije. Obe prvi državi imate s tem seveda zopet namen, da obvarujete mir. Možno je, da ga boste, toda na ta način, da se bo Hitler lahko smejal, ker bo brez odpora lahko posšgel po nadaljnjih kosih zemlje. Sicer pa je politika evropskih diplomatov danes taka, tla JO je težko razumeti. Spletkari se vse križem in istočasno se sklepajo "prijateljske" zveze. Tako na pr. skuša Anglija odtrgati Italijo od Nemčije in jo pritegniti na se. Istočasno pa se zdaj pripravlja na pogajanja z isto Nemčijo £ se enako sprijazniti z njo. Francija nasprotno ima trdno zvezo z Anglijo; a o kakem sporazumu z Nemčijo začasno se noče slišati. Francija se obenem tudi z Italijo pogaja ln Ji nudi prijateljstvo; istočasno je svojo mejo proti Špa-niJ1v na stežaj odprla za orožje Španski vladi, da s tem "al.iji tamkaj nagaja. Z Rusi-o ima Francija vojaški pakt, v Ženevi ste si obe državi na-•yrotno srdito v laseh glede Abesinije. In Nemčija? Dočim lma ta z Japonsko sklenjeno Prijateljsko pogodbo, prodaja »a drugi strani Kitajski o-tfromne množine orožja. Še najbolj svojevrstno vlogo pa igra Italija. Z vsemi se brati, vsakomur dela obljube, a vedno gleda na to, da se ji nihče preveč »e približa. Tako je Mussolini z bombastičnimi besedami zatrjeval Hitlerju svoje prijateljstvo, toda, kakor se trdi, Hitler kljub eniu ni v Rimu dosegel vsega kakor je želel. Italija ima namreč Še drugo zaveznico, Anglijo 111 mora tudi za to prihraniti ne- JAPONSKA ŠIRTNAPAD Nje vojaštvo napadlo južnoki-tajsko mesto Amoj. Sanghaj, Kitajska. — Japonska je te dni razširila svoj napad na novo kitajsko ozemlje, namreč na jugu. Zadnji torek so nje bojne ladje nepričakovano izkrcale v mestu Amoj velike množine vojaštva in takoj se je tudi vnela srdita bitka za mesto. Ker prebiva tem mestu večje število tuje-r^emcev, ste Anglija in Amerika poslale tja v sredo svoje bojne ladje, da nudite pomoč svojim državljanom,ako bi bi-io potrebnol Kakor trdi japonsko poveljstvo, je glavni vzrok za ta napad ta, ker so Kitajci dobivali skozi to mesto zaloge vojnih potrebščin od zunaj. -o-- VERIGA SE KONČNO PRETRGALA Chicago, 111.— W. H. Wood, predsednik podjetja Modern Equipment Co. 2033 Charleston st. je zašel v finančne tež-koče in v tej sili je prišel na bistroumno idejo, s katero mu je bilo mogoče, skozi eno celo leto prikrivati primanjkljaj na njegovem čekovnem računu na banki. Način je bil sledeči: Napisal je ček sam na se ali pa na kakega svojega prijatelja in ga vložil na banki kot gotovino. Tako je bilo na, njegovem računu dovolj denarja za kritje čeka, predno je bil ta vknjižen na banki, za kar se potrebuje okrog 48 ur. Na ta način je napisal do tisoč čekov vsak mesec in vnovčil na dan do $5000. Na to njegovo mahinacijo so prišli koncem zadnjega meseca, ko se je neki njegov ček poslal banki v pritrdilo, pri čemer se je ugotovilo, da na banki ni dovolj kritja. V sredo je bil mož postavljen pred sodišče. -o- ZAHTEVAJO OROŽJE ZA ŠPANIJO Chicago, 111. — Brzojavno peticijo je poslalo zadnji torek predsedniku Rooseveltu G3 profesorjev Northwestern univerze, v kateri zahtevajo, naj se prekliče prepoved izvoza orožja v Španijo. Pri tem so omenjali, da zadene prepoved le špansko vlado, češ, da je nacijonalistom mogoče, nabaviti si vojne potrebščine drugod. -o- Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah ? PONOVNO POVABILO Slavnostni dnevi v ameriški slovenski metropoli. Cleveland, O.— Celi slovenski Ameriki je že znano, da bo imelo tukajšnje mesto to soboto in nedeljo velike proslave, ka-koršne se med ameriškimi Slovenci bržkone še niso vršile, in ponovno je vsakdo, ki mu je mogoče, povabljen, da te dni obišče Cleveland. Vsi vemo že, da se bo te dni uradno otvoril jugoslovanski kulturni vrt, in da bo k tej slovesnosti prispel sam ljubljanski župan, dr. Juro Ad-lešič. V Cleveland se bo dr. Adle-šič pripeljal v soboto dopoldne; popoldne ob štirih pa mu bo prirejen časten sprejem v Narodnem domu, na kar se bo vprizo-rila igra "Naša kri". Slovesna otvoritev jugoslovanskega vrta bo sledila v nedeljo. --o- SMRT UGRABILA ADOPTI-RANEGA OTROKA Chicago, 111. _ Tri leta stari Donald Horst, ki je bil lani poleti središče pozornosti cele Chicage za nekaj časa, je začetkom tega tedna podlegel posledicam operacije na slepiču. Tako sta Mr. in Mrs. Horst izgubila tega otroka, ki jima je zadnje leto povzročil toliko razburjenja. Otrok jima je bil namreč lani 2. avgusta ugrabljen. Prišlo pa se je na sled, da ga je ugrabila njegova prava mati, katera se mu je že ob njegovem rojstvu odpovedala, vendar pa se ni izvršila zakonita adoptacija in se je Mrs. Horst izdajala za otrokovo Pravo mater. Razburljiva zadeva med obema ženskama se le končno uredila tako, da je prava mati privolila k adopta-ciji in izročila otroka nazaj družini Horst, ki pa jima ga ,ie zdaj vzela smrt. PREISKAVA O KATASTROFI V RUDNIKU London, Anglija. — Vladni uradniki so uvedli preiskavo glede strahovite katastrofe v nekem premogovniku blizu mesta Duckmanton. V torek zjutraj se je namreč pripetila tamkaj dvojna eksplozija, v kateri je izgubilo življenje 79 delavcev in 40 jih je bilo ranjenih. kaj svoje "ljubezni". Tako vidimo, da vlada povsod le zahrbtno prijateljstvo, in države tekmujejo med seboj, katera bo bolj mojstersko spletka-rila. AVTOMOBILI MORAJO BITI PREGLEDANI Chicago, 111. _ Tukajšnja policija je pričela to sredo nastopati proti avtomobilistom, katerih avtomobili niso bili pregledani lani od 1. julija naprej. Kakor se ugotavlja, je od 560,000 avtomobilov, kolikor jih je v mestu, okrog 210,000 nepregledanih. Da pa se ne povzroči hipoma prevelik naval na pregledovalnih postajah, bo na dan aretiranih sprva le okrog 100 avtomobili-stov. Kazen je določena na $2, katero kršitelj lahko, takoj Plača; lahko pa tudi zahteva sodno zasliševanje. -o-- "DIVJE" STAVKE BODO PREPREČILI Detroit, Mich.— Unija avtomobilskih delavcev je v torek podvzela. korake, da prepreči izbruhe manjših stavk, ki jih delavstvo kake tovarne proglasi na lastno roko, brez o-dobritve unije. Doslej so lokalne edinice unije imele nalogo, da kaznujejo tako početje, toda njih nastopi očividno niso bili zadovoljivi in je zato vze-lo zadevo v roke osrednje vodstvo samo. KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — Po objavi, ki jo je izdala tukajšnja vlada, namerava Anglija ustanoviti zračni potniški promet med Kanado in Novo Zelandijo preko Pacifika. Točas-no se pregleduje, kateri otoki bi bil primerni za letališča. — Dunaj. — Naziji so prišli na sled, da so bili predniki nekega katoliškega duhovnika v mestu Kaumberg, Nižja Avstrija, Judje, in so se takoj spravili, da ga osramote. Na župnišče so pribili velik lepak z besedami "Judovska delavnica." Duhovnik je protestiral, toda ukaz je pričel, da mora lepak ostati na župnišču. — Šanghaj. — Glasom poročil je princ Čičibu, najstarejši brat japonskega cesarja, prispel pred nekaj dnevi na Kitajsko in namerava obiskati in si ogledati bojišča z aero-plana. -o- STAVKARJI IZGUBILI PRIZIV No. Chicago, III. -— Stavka, ki se je vršila v tukajšnji Fan-steel tovarni v februarju 1937, je bila zadnji torek obravnava pred illinoiškim prizivnim sodiščem v Ottawi. Okrožno sodišče je namreč prej naložilo zaporno kazen in globo 39 stavkarjem, češ, da so ti proti-postavno zasedli tovarno. Zaporno kazen so obsojenci že od-sedeli, napravili pa so priziv glede globe, pb $100 na osebo, toda prizivno sodišče je potrdilo izrek okrožnega sodišča, pri čemer je povdarjalo, da kršitev Wagnerjevega zakona od strani delodajalca ne upra- ABESINIJA JI VZBUJA VEST Abesinski cesar povzročil zadrego s svojim prihodom na zborovanje Lige. — Trpka obtožba Kitajske. Ženeva, Švica. — Med diplomati, ki so zbrani tukaj na zasedanju sveta Lige narodov, se je opazila precejšnja nervoz-nost, ko se je v sredo napovedalo, da namerava priti k zborovanju drugi dan izgnani abesinski cesar Selassie. Nemala zadrega se jih je polastila. Začel se je takoj tudi prepir, kako naj se sprejme, ali kot cesar, ali kot privatnik. Za nekatere države namreč, ki so Italiji že priznale Abesinijo, Selassie kot cesar ne obstoja več. Še posebno v zagati pa je Anglija. Še pred par leti je z vzvišenimi besedami pov-, darjala, da ji je le za principe poštenosti, zdaj pa je lepo ugla-dila pot, da se Italiji rop prizna. Selassie ji bo delal preglavice. Dan prej se je spravil nad Francijo in Anglijo tudi kitajski delegat in jima bral levite; dejal je, da doslej niso velesile še popolnoma ničesar ukrenile proti Japonski kot napadalki, kakor bi bile to dolžne po pravilih Lige. In ne samo to, marveč, da nasprotno indirektno celo pomagate Japonski s tem, ko ovirate dovoz orožja Kitajski. -o-- Iz Jugoslavije Strašna rodbinska drama v Tomačevem ob Savi blizu Je-žice, kjer je mož ponoči s sekiro udaril svojo ženo po glavi. — Nepošten krojač, ki si je hotel nabrati denarja in pobegniti. — Smrtna kosa in drugo. Tragičen dogodek Ljubljana, 25. aprila.- DVA BICIKLJA ZA ESKIME Seattle, Wash. — Dva bi-ciklja sta bila poslana v Ala-sko, katera sta namenjena dvema Eskimoma kot nagrado za to, ko sta našla trupli Will Rogersa in Wiley Posta katera sta se svoječasno smrtno ponesrečila z aeroplanom v Ala-ski. To darilo jima je poslala Postova žena, da jima s tem ugodi željo, ki sta jo tedaj izrazila. vičuje delavcev, da bi smeli zasesti tovarno. Obsojenci imajo pravico,da se lahko pritožijo naprej na državno vrhovno sodišče. POPOLNOMA PO NAZIJSKO jazno Tomačevo ob Savi, spadajoče pod občinsko upravo na Ježici, je bilo davi silno razburjeno, ker se je po noči v hiši št. 60 odigrala grozna rodbinska drama. Delavec in posestnik France Končan, rojen 24. aprila 1882 v Horjulu pri Vrhniki, se je priselil 1. 1921. v Tomačevo in je postal občan občine Ježica. Bil je varčen, marljiv in trezen. Poročil je mlado domačinko. S prihranki sta si pred leti zgradila čedno, obsežno hišico in sta si pridobila nekaj zemlje.'Žena Ivanka Končan, rojena 17. maja 1893 v Tomačevem, je hodila v tobačno tovarno. Živela^sta vse do zadnjega v prav srečnem zakonu, v katerem se je njima rodilo pet otrok. Kakor pripovedujejo, se je žalostni dogodek odigral tako okoli 2 zjutraj. Fran Končan je v hipni razjarjenosti pogra bil sekiro in ž njo pobil svojo! ženo Ivanko, ki se je mahoma popolnoma nezavestna zgrudila na tla. Otroci so dvignili krik, oče pa je pobegnil iz hiše. Vaščani, ki so bili klicani na pomoč, so ženo, ki je kazala še znake življenja, hitro naložili na voz in odpeljali v ljubljansko splošno bolnišnico na kirurgični oddelek. Zena ima popolnoma razklano lobanjo. Na kirurgičnem oddelku so ženi zdravniki podali prvo operativno pomoč. Zena Ivana Končanova je v popolni nezavesti, bori se s smrtjo in je težko upati, da ostane še živa. Končana so odpeljali orožniki v Ljubljano. -o- Svoje odjemalce je opeharil Maribor, 20. aprila. — Iz Slovenjega Gradca nam poročajo o dogodku, ki je nekatere tamošnje ljudi 'zelo razbu ril. Običajno je pač, da morajo imeti ljudje za veliko noč novo obleko. Tudi v Slovenjem Gradcu je tak običaj | Ker je obstojala bojazen, da Pri- i bi krojač res pobegnil v Av- ^ Ameriško-nemška organizacija, nazvana "Bund", niti na zunaj ne skriva več svoje nazijske usmerjenosti. Kakor se razvidi iz gornje slike, javno razo-bešajo nazijski znak, svastiko. Slika je bila vzeta, ko se je voditelju vzhodnega distrikta Bunda krožila nova zastava. so se fcatekli h krojaču Francu P., ki pa ni ponudil strankam samo svojih krojaških sposobnosti, temveč jiip je obetal tudi izvrstno blago po razmeroma nizki ceni. Dejal je, da bo to blago naročil naravnost iz tovarne, zahteval pa je od strank, da mu plačajo blago naprej, ker rabi denar za povzetje. Na ta način je krojač kasiral kakih 5000 din. Na veliko soboto, ko so stranke prišle po svoje obleke, pa se je ugotovilo, da krojača ni več nikjer. Stranke so se zatekle k orožnikom, ki so vzeli zadeve v roke ter so krojača izsledili in ga aretirali. Pri preiskavi pa niso našli pri krojaču skoraj nobenega denarja več, pač pa razne dokumente, iz katerih so sklepali, da je nameraval pobegniti v Avtrijo, kjer je bil dobro znan, ker je delal tam dolga leta kot pomočnik. strijo, so ga pridržali v sodnih zaporih. -o- Huda avtomobilska nesreča Pred Šventnerjevo gostilna na Šmartinski cesti v Ljubljani je šofer Kazimir Bavcon, rojen 1908 v Trstu pristojen pa1 v Karlovec, privozil v smeri iz Hrastja proti Ljubljani. Pred omenjeno gostilno je hotel preteči cesto 7 letni Rudolf Otrin, sin pleskarskega pomočnika iz Jarš in sicer ravno v trenutku, ko je omenjeni šofer vozil avto. Avto je fanta zadel in ga do nezavesti poškodoval. Šofer je v zmedenosti nekoliko okrenil avto, pri tem pa zavozil v gručo ljudi. Pri tem je bil močno poškodovan 29 letni delavec Franc Držanič, ki stanuje pri Lapu-hovih v Mostah in ženska Ljudmila Lapuhova. Odpeljali so jih v ljubljansko bolnico. -o- Smrtna kosa Na Viru pri Domžalah je umrla Frančiška Vehovec, rojena Leonardi, ki je dolgo let vodila gostilno "pri Vehovcu". Stara je bila 79 let. — V ljubljanski bolnici je umrla Justina Černic, soproga bivšega župana, zadružnega ravnatelja Franca Černica iz Šempetra pri Gorici. --o- Nesreča Slovenca Na progi med postajama Le-kenik in Greda blizu Siska so našli vsega okrvavljenega mladeniča, ki je očitno padel z vlaka. Prepeljali so ga v bolnico v Sisek, kjer je kmalu nato izdihnil. Iz dokumentov, ki so jih našli pri njem, so izvedeli, da je to Vilj em Mihič, doma iz ljubljanske okolice. -o- Nafto so našli Po zadnjem potresu na Hrvatskem so se kiizu Beiovara p0. javili nenavadni studenci. Blizu središča Potresa je popokala Mnogi |zemlja in iz razpok sedaj izvira gosta tekočina, popolnoma slič-na nafti., Dostop do teh izvirkov je pa zaradi krajevnih razmer zelo težak. Velik požar Nedavno je neko noč nastal požar v Smolnicah v Slovenskih goricah. Gorelo je gospodarsko poslopje posestnika Ivana Feko-nje. Ljudem se je posrečilo rešiti le dva konja, medtem ko so zgorele tri krave, dva vola, dve svinji in veliko kokoši ter je škoda velika. Nezgoda Na Otoku pri Bočni blizu Celja, se je 13 letnemu Petru Re-micu, ko se je vračal iz šole, pripetila huda nezgoda. Ko je tekel, je držal v roki odprt nož, pa se mu je naenkrat spodrsnilo in je fant padel ravno na nož, ki se mu je zaril globoko v trebuh,da je nezavesten obležal sredi pota. ^ran 2 'AMERIKLANSKI SLOVENEC' Petek, 13. maja 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, Ustanovljen leta 1691. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina? .$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: \ celo leto___$6.00 pol leta______3.00 i. četrt leta________1-75 Posamezna številka_______3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891« Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1S49 W. Cermak Rd.,Chicago Phoae: CANAL 5544 Subscription: For one year___ For half a year _ For three months___ .$5.00 . 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__$6.00 For half a year__3.00 For three months __.. 1.75 Single copy_______ 3c Borisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj, dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office st Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Cerkev kaže pot v novi družabni red Veličastni in pomenljivi so bili dnevi od 1. do 4. maja letos v Milwaukee, Wisconsin, ko je bila sklicana pod pokroviteljstvom rnilwauikega nadškofa prevzv. Dr. Samuela Stritcna, prva javna Narodna katoliška socialna konferenca, na kateri se je modro in umno razmotrivalo o globokih vprašanjih sodobnega družabnega življenja med nami. Konferenca je pokazala, da se Katoliška cerkev v Ameriki globoko zaveda svoje velike naloge in odgovornosti v tem ozira. Nastopili so najboljši katoliški sociologi, ki so podali dobro proučene načrte sa bodočnost, po katerih naj katoličani delujejo za izboljšanje družabnih razmer v družbi s tem, da bodo zanesli preizkušene in veljavne krščanske načela v gospodarsko, industrijsko in politično življenje dežele, nakar še le bo mogoče zidati in graditi boljše in pravičnejše razmere na svetu. Veliki socialni nadškof Dr. Samuel Stritch, ki se globoko zanima in zelo prizadeva, da bi zanesel in uveljavil med delodajalce in delavce krščansko socialno miselnost, na podlagi katere se da edino pravično in praktično reševati medsebojne spore v industriji in gospodarstvu, je ob zaključku konference z radostjo vzkliknil: "Cerkev je odgovorila na težke socialne probleme." Nadškof Stritch je imel tudi zelo globoko pomemben glavni idejni govor v nedeljo dne 1. maja pri pontifikalni maši, ki je bila prva otvoritvena točka te znamenite konference. -V svojem govoru je med drugim izrekel odlični cerkveni predstavnik katoliške cerkve v Ameriki tudi to-le: "Zbrali smo se na to konferenco, ne toliko, da bi proučevali prvine in naravo vseh teh bolezni, ki se pojavljajo na telesu naše družabnosti, ampak bolj zato, da najdemo pota in sredstva, s katerimi naj kot katoličani zanesemo in apliciramo naša krščanska zdravila za te bolezni, katera edina imajo tisto moč, da naši družbi obnove zdravje in krepost. "Žalostno je res, da se vidi toliko mož in žena, ki so prisiljeni od stisk in revščine,- da iščejo pomoči pri krivih 'n napačnih zdravnikih. Ni to, da odklanjajo zdravila, ki h za take slučaje priporoča cerkev, ampak to je, da o njih ničesar ne vedo. Zadovoljili se bomo, ako bo ta konferenca uspela v toliko, da bo vas seznanila z temi zdravili, ki iih priporoča cerkev ter da bote potem vi posodili tej ideji in stvari svoje sodelovanje in pomoč pri razširjenju znanja o tem, kar najbolj daleč in na široko je mogoče. "Sv. Oče Pij XI. pravi v svojem encikličnem pismu "Po štiridesetih letih", da je socialno vprašanje velika težavnost človeške solidarnosti. Nihče ni tega vprašanja še bolj označil v tako kratkih besedah. Temeljno je to vprašanje človeške solidarnosti in učenjaki, ki so ga globoko proučevali se o njega težavnosti strinjajo. V vsakem organizmu, mora vsak člen ali del funkcijonirati v zmislu in po zakonih njega narave. Vsi deli morajo služiti skupnosti, vsak za vse in vsi za vsakega. V vsakemu je gotov omejen in nepopolen individualizem, ki pa ni škodljiv popolni individualnosti ali celoti. Človeška družba mora biti organična, ker je narejena iz živih stvari. Prav zares torej, odkar so ta bitja stvarna in resnično prosti ljudje, mora biti njihova organična narava patentirana po najvišjem živem organizmu človeka. Tako najdemo v človeški družbi posameznika, družine, privatne dražbe, izmed katerih vsak deluje po svoji naravi in prispeva v zvezi z drugim k skupnemu ljudskemu blagostanju in navdihu vere. "Kadar v članstvu družbe ni najti sloge in sporazumnosti, tedaj je v njenem organizmu bolezen in smrt grozi. Ali ni torej resnica, da so nasprotstva med članstvom družbe naravni pojavi. PUpež Leon XIII.'je izjavil: "Največja zmota in napaka je storjena v tem, da se ustvarja mnenje, da je en razred sovražen drugemu razredu. Da so bogati in revni že od narave namenjeni zato, da se bodo sovražili med seboj. Tako nestvarna in tako zmotna da je ravno nasprotno res, Prav tako, kakor .. j§ ustvarjena simetrija človeškega telesa, da vsi udje v njej pravilno sodelujejo, prav tako zahteva narava pravilnega stanja v državi, da morata te dva razreda v slogi sodelovati, da je bilancirano gospodarsko, industrijsko in politično stanje pravilno. Kjer pa sloge med razredi in članstvom v socialni družbi ni najti, tam je gotovo v razvoju. socialna bolezen. Naše prizadevanje te dni bo, da odkrijemo pota in sredstva, ki naj rešijo te težavne probleme človeške solidarnosti. (Konec prih.) jiTmtS' PFH k,- -v , \ 'i.,* .t" DOBRODOŠLA GOSTA V PITTSBURGH Pittsburgh, Pa. Vse zavedne Slovence, Hrvate in Srbe, z eno besedo vse Jugoslovane v Pittsburghu ir okolici se uljudno vabi na po-astni banket, katerega bomo priredili v počast našima gostoma -Dr. Juriju Adlešiču, županu iz Ljubljane, Jugoslavija in njegovi gospej soprogi v torek, 17. maja ob 8 uri zvečer v Slovenskem domu na 57th Street. Cena za banket ni pretirana, tako se bo lahko vsakdo udeležil banketa, da pozdravi naše drage goste iz stare domovine. Vstopnice za banket dobite pri sledečih osebah: Rev. Father Kebe, v župnišču na 57 streetu; Math Rogina, v Slov. Domu na 57 streetu; John Baikovec, na 54th in Butler Str.; Frank Fe-renčak, na 3536 Butler St.; Mike Zugell na 5117 Butler St.; Peter Baikovec, na 4938 Hatfield St., Math Pavlako-vich na 4715 Hatfield St. in pri Joseph L. Bahorichu. Prosi se vsa društva in društvene člane, da se gotovo udeleže te pomembne priredit-ve. Pokažimo dragi rojaki, da znamo čislati našo slovensko kri. Dr. Jurij Adlešič in njegova soproga prideta sem v Pittsburgh v torek 17. maja, ob eni uri popoldne. Najprej bo sprejem v Pittsburgh univerzi, ali kakor se imenuje Cathedral of Learning. Potem bosta gosta obiskala našega župana Coronelius-a Sculli-ja v City County poslopju, kjer bo naš župan izročil gostoma mestne ključe ter ju pozdravil kot dobrodošla gosta iz Jugoslavije. — Za omenjeni dan zvečer se pa dragi rojaki le pripravite, da častna gosta tudi mi dostojno sprejmemo in ju pozdravimo na naši glavni ulici 57th Street. — Nasvide-nje v slovenskem domu v torek 17. maja zvečer. Jos. L. Bahorich -o-- LEPA PRIREDITEV V FOREST CITYJU Forest City, Pa. Tukajšnje slovenske katoliške pevsko dramatično in izobraževalno društvo "Naprej" priredi v nedeljo 15. maja lepo prireditev v High School Auditorium. Začetek ob 7:30 zvečer. — Na programu je lepa igra "Naši domači tujci", katero je spisal Andrew Ko-bal.' Igro bo vodil Mr. Math Kamin. Poleg igre bo petje v slovenskem in angleškem jezi- ku in sicer pod vodstvom Mr. William Vautar, A.A.G.O. Za petjem bo komedija v angleškem jeziku, pod vodstvom Mr. Johna Šivica, ml. Vstopnice so na prodaj pri članih društva in se prodajajo po 35c za odrastle. — Za otroke bo prireditev popoldne v nedeljo 15. maja in sicer ob 2. uri. Prosi se,, da bi otroci prišli popoldne k predstavi, namesto zvečer, da ne bo potem zvečer toliko gnječe in nemira, katerega odrastli neradi prenašajo. — Zadnja prireditev tega društva je bila 31. maja leta 1931, zato je ljudstvo že dolgo pričakovalo kako igro. Prepričani smo, da bodo to prireditev posetili vsi rojaki in rojakinje v Forest City in da bodo prišli tudi iz okolice. . Forestcitoan -o- POGREB MOŽA Cleveland, O. Faranom fare sv. Vida in pa blagemu možu, ki že počiva na mrtvaškem odru, naj bo napisanih teh par vrstic. Joseph Glavič, nad 24 let o-skrbnik pri fari sv. Vida, je odšel od nas. Ostavil je delo, katerega je zelo ljubil in zvesto vršil vsa leta ter se preselil od fare in družine, od bolne žene in prijateljev in tiho odšel na povelje božje poslanke po plačilo,, kakoršno je obljubljeno tem, ki izpolnujejo božjo postavo. Kdo ni poznal Mr. Glaviča? Res da ni bil glasan in se nikoder ni pokazal tam, kjer bi se šlo za častno ime. Toda, ni ga manjkalo tam, kjer je bilo potreba delati za splošno dobro velikega gospodarskega podjetja, ki je last vseh fara-nov. — Kaj je bil Mr. Glavič se bo šele pokazalo sedaj, ko ga več ne bo med nami. Malo je takih ljudi, ki bi za lastnino drugih tako skrbeli kot za svojo. Mr. Glavič je to gotovo storil, ker je bil pravičen in vesten. Bil je tudi globoko veren in kot tak ni mogel ravnati drugače kot pravično in vestno. Kakor je vsakega človeka življenje velika skrivnost, je bilo tudi življenje tega pijo-nirja. To delo, ki je tolikokrat tak o nehvaležno, si je rajni izbral za to, da bi si,ob enem s trdim delom s katerim si bo služil svoj kruh.Cpo obljubah sv. evangelija in sv. pisma, zbiral tudi zaklade za posmrtno življenje, — Mr. Glavič se je dnevno udeleževal sv. maše in večkrat še več kot ene. Posluževal se je ob enem tudi vseh drugih prilik, ki jih ponuja sv. cerkev za duhovne koristi. Nikdar nobene priložnosti ni zanemarjal. Bil je vreden služabnik v vsem svojem delu. Njegova dela za faro se ne dajo preceniti po vrednosti. Dandanes je že tako, da se malokdo zmeni pri delu, da bi kaj napravil, večina jih dela le zato,, da mine čas. Toda, velika je razlika dela od dela. Delati v veri in namenu da se veliko naredi, da se dela zvesto in pridno, ne oziraje se na čas in morda niti na svojo škodo, tako delo se lahko imenuje žrtev in tako delo ima veliko vrednost. Pri delu varovati, da se ne dela škoda ki bi jo gospodar utrpel, pomeni dvakrat delati. Vse to je delal pokojni oskrbnik Mr. Glavič zvesto in verno toliko let. S tem, da je delal za nas f ara,ne, v naše dobro in vestno, so se prihranili mnogi stroški. Takemu možu vse naše priznanje. Takemu smo dolžni hvalo in ga ohraniti v najboljšem spominu. Pokažimo da smo mu v resnici hvaležni. Rad je delal in rad molil. Zapustil nam je zgled in izpolnjeval največjo zapoved; moli in delaj. Pri vseh svojih delih pa je bil rajni miren in z vsakim prijazen. V družini je bil kot jagnje, s sosedi v prijateljstvu, z Bogom se je pa vedno pogovarjal. — Vse prerano je odšel ta pijonir, toda svoj tek je dokončal in svoje dolžnosti je izpolnil. Zato je odšel po plačilo k Bogu. Mi ga pa ohranimo v dobrem spominu. Spomi-njajmo se ga v molitvi,, saj se bo tudi" on nas spomnil pri Bogu, kjer bo gotovo njegova beseda nekaj veljala. Pokojni je bil -star šele 65 let. Doma je bil iz vasi Klečet pri Šmihelu v žužemberškem okraj u. V Ameriki je živel nad 42 let. Bil je korenina prepričanja, dober oče in gospodar svoje družine. Takim naj ostane naš hvaležen spomin. — Ni dolgo, ko sva se srečala in mi je rekel: "Še do novembra,do moje 25 letnice te službe bom delal, potem se pa malo spočijem." — Tako je mož delal skoro 25 let kot izučen kurjač pri velikih pečeh, kar vsekako ni lahko delo. Delal je od jutra do večera. Delal ie cla je pomagal cerkvi in fari, zato ga tudi mi ne bomo pozabili. — Umil je v ponedeljek 2. maja,. 20 minut čez 12 uro opoldne. Anton Grdina Od meseca septembra lanskega leta, ko je bil park uradno' zaprt za razveseljeva-nje, se je toliko spremenilo, da izgleda vse kot novo. Uprava parka je potrošila za pre-urejevanje in prenovljenje celi četrt milijona dolarjev, kar ni majhna svota. Od glavnega vstopa pa do zadnjega konca parka,je vse prenovljeno. Vsaka stvar je popolnoma predelana. Tako je sedaj Riverview prak ob svoji 35 letnici zares nekaj krasnega, ki bo nudil obiskovalcem vse česar si bodo zaželeli. Na ogled bo postavljenih celo nekaj reči, ki bodo leta 1939 krasile veliko svetovno razstavo v New Yor-ku, kar bo vsekako zanimivo. RAZNO RIVERVIEW VABI Chicago, III. Znani Riverview park naznanja otvoritev za sredo 18. maja. Letošnja ureditev tega zabavnega parka, prekaša vse dosedanje v teku 35 let obstoja tega zabavišča za stare in mlade. — Stotine delavcev; slikarjev, mizarjev, vrtnarjev, mehanikov in inženerjev se je trudilo, da so ustvarili res nekaj krasnega. Predsednik par-lea George A. Schmidt javlja, da bo letošnja lepota in preureditev prekašala vse dosedanje. TAT VODIL KNJIGOVODSTVO Tatu, ki je vodil posebno knjigovodstvo vseh ukradenih predmetov, so prijeli v Užički Požegi. Skladiščnik v nabav-ljalni zadrugi v Užički Požegi je zadnje čase dognal, da mu nekdo stalno in spretno prazni blagajno. Dolgo ni mogel priti zlikovcu na sled. Nazadnje je nastavil past in čakal. Pozno zvečer je neki moški odprl vrata, odklenil s ponarejenim ključem blagajno in začel tlačiti denar v žep. Takrat pa je skočril predenj skladiščnik in ga zgrabil. V neznancu je spoznal kmeta Miljkviča. Pri preiskavi so našli na domu knjigo, v kateri je kmet vodil do pare natanko svoje izdatke, ki jih je kril z nakradenim denarjem. —-—o- OČETOVO JUNAŠTVO V mali francoski vasici v Vo-gezih ob reki Mozeli je neke noči nenadoma izbruhnil požar. Začela je goreti hiša majhnega kmetica, ki je imel devet otrok. Čez nekaj časa je prihitela požarna bramba ki je začela gasiti. V tem ko so se gasilci pripravljali, je iz goreče hiše planil hišni gospodar, noseč v roki enega otroka. Ko je otroka postavil zunaj hiše na tla in ga izročil svojim ljudem, je znova planil v gorečo hišo, iz katere se je kmalu vrnil z še enim otrokom. Tudi tega je izročil svojim ljudem. Malo je pogledal okoli sebe, ali so sedaj zbrani vsi njegovi otroci. Pa je pogrešil še svojega 17 letnega sina. Naglo je planil nazaj v plamene, dasi so ga vsi svarili in mu branili. Planil je po svojega sina, a se ni več vrnil. Kmalu je goreča hiša zgr-mela na kup in pokopala pod seboj očeta in sina. Listi na vso moč slave junaštvo tega očeta, ki je s svojo žrtvijo pred vsem svetom oznanil, da je pravemu očetu sveto življenje vsakterega izmed njegovih otrok ter je to oznanilo zapečatil ter potrdil s svojo žrtvijo v tisti strašni noči. Ta oče, ki je svoje življenje žrtvoval za življenje svojih otrok, se piše Antoine Mathias, majhen francoski kmet. Dogodki med Slovenci po Ameriki -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Jubilej So. Chicago, 111. — Tridesetletnico poroke sta pred kratkim praznovala v krogu svoje družine poznana Mr. in Mrs. Louis in Agnes Mrgole na 9514 Avenue L. Mr. Mrgole je znani prevažalec premoga. Kratke vesti iz Clevelanda Cleveland, O. — Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. C. Perko, ki ima mesarijo na Prosser Ave. ter jima prinesle v dar krepkega sinčka. — Iz bolnišnice se je pred kratkim zopet vrnlil na svoj dom Paul Renko, o katerem je bilo nedavno poročano, da se je močno poškodoval ko mu je motorno kolo zdrsnilo s ceste pri Sandusky, O. — Zdravniški oskrbi se je morala podvreči Mrs. Rose Somrada. — V staro domovino, v Borovnico na Notranjskem je odpotoval Mr. Frank Drašler, oče državnega inženirja Mr. Louis Drašlerja. Enkrat v jeseni bo zopet nazaj v Clevelandu. — Srebrni jubilej zakonskega življenja sta pred kratkim slavila Mr. in Mrs. John Petrov-čič, — Srebrno poroko sta tudi slavila Mr. in Mrs. Anton Plut. Žalostna vest Indianapolis, Ind. — Tukajšnja rojakinja Mrs. Česnik na 757 Haugh St. je te dni prejela iz stare domovine žalostno sporočilo, da ji je v Škoflah na Krasu umrla njena mati Marija Udovič, rojena Debevc v vasi Lipsenj. Celo njeno življenje je bilo ena sama dolga trnjeva pot, pa je vse udano prenašala. Umrla je v častitljivi starosti 83 let. Smrt rojaka Calumet, Mich. — V zavodu v Carr, Mich., je umrl bivši calumetski rojak John Kaste-lec, v starosti 64 let. Kastelec | ie bil že nekako pred tridese-j tirni leti močno pobit v rudniku in od takrat ni bil več popolnoma zdrav. Tukaj zapiišča ženo, enega sina in dve hčeri. Smrt rojaka v Jolictu Joliet, 111. — Preteklo nedeljo je tukaj preminul rojak Matt Omota. Pogreb pokojnega je bil v sredo 11. maja ob 9. uri. — Odkje je bil pokojnik doma in koliko je bil star, poročilo ne omenja. Žalostna vest Canton, O. — Rojakinja Katarina Gurekovič, je prejela 'z stare domovine žalostno •poročilo, da ji je v vasi Lokev pri Divači v isasedonem ozemlju, umrla njena mati Frančiška Čok v starosti 76 let. V domovini zapušča štiri hčere, dva sina, več vnukov in prav-nukoy, tukaj pa že omenjeno hčer in enega sina v Midle-braneh, Ohio. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (119) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOllghs Nekoliko trenutkov jc izgledalo, da sč l»o Ogdli res dal vjeti v nastavljeno past, katero mu je Lady Greystoke spretno nastavljala in da jima bo pomagal k rešitvi, toda samo nekaj trenutkov. Ogdli je kmalu stresel z glavo in od glial nevarne misli. "Ne!" je rekel odločno ter jo močno prijel za roko. "Zakaj bi se me bal, Ogdli," je Lady Greyktoke rekla s sladkim Klasom; "saj sem jaz samo ženska." "Saj ravno za to." odvrne Ogdli; "ti bi me začarala. 'Tukaj smo vsi duhoviti in ženske bi nas pokvarile. Co hi se mi podvrgli ženski volji, gorje nam. Kavan-davandn bi nas dal brez usmiljenja pomoriti." Medtem ko je Ogdli to govoril, je ženski vodil skozi naselje do zadnjih vrat, pred katerimi je stala straž.i. ,Vrata so bila težka iti so vodila v silno pusto skulovito ožino, da se je zdelo, kot da so se tudi vrata zarastla v te masivne granitne skale. Silno tesno jo postajalo pri srcih obeli žensk. Komaj so se vrata odprla in se je pot nekoliko razširila, .ie Jane zagledala v ne preveliki razdalji bujno rastlinje, sredi katerega so stala nekaka poslopja, zadaj so se pa dvigali kame-niti skladi. Začudena jc gledala vse to in mislila, kaj jo še vse čaka. — " I o je tempelj Kavaudav.iude," reče Ogdli. Petek, 13. maja 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 3 Družba (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. 'KSIS? Sedež: Met, BL-^^ST Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, III. 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd„ Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnm, ter bolniških podpor v znesku $165,396.00. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 100% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo. Za nadalina pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois. ŠE ENKRAT NA ZNANJE! Štev. 11. a Štev. 12. ilnrittii-irHiiMiiiii| ■Kmi^Jt* •AMERIKANSKI ŽtdVfcNČC' -.....".....n- ^.-i- IIHTII-i nf ■MUi t riiCi imiiow. Petek, 13. maja 1938 "Dušica" S ROMAN /f Spisala B, Orczy Prevedel Piului "Nehajte s svojimi hinavsko uglajenimi besedami, državljan Chauvelin!" ga je odločno prekinila. "Gospod Andrej Foul-kes mi ni ničesar povedal. Zato vas prosim, govorite jasno in stvarno, če morete!" Vidno posmehljivo se je poklonil. "Kakor želite! Gospod Andrej Foulkes je torej čul o nekih ukrepih, ki vam bom o njih takoj podrobneje govoril, ter se izdal z neprevidno kretnjo. Eden naših vohunov jo je opazil. Na Heronov migljaj je naš mož šel za kovačem, ki se je tako zelo zanimal za besede glavnega agenta. Poln jeze in ne-volje nad tem kar je čul v pivnici, je najbrž gospod Andrej pozabil na svojo običajno previdnost. Kakorkoli — naš mož mu je sledil do tehle vrat. Zelo preprosta stvar, kakor vidite! Jaz sem seveda že ves teden slutil, da bom v kratkem srečal lepo gospo Blakeney kje tod v Parizu. Ko sem zvedel, kje stanuje gospod Andrej Foulkes, sem izlahka uganil, da tudi gospa Blakeney ne more biti daleč —." i "In kaj je bilo tisto v besedah državljana sinoči, kar je tako hudo vznemirilo gospoda Andreja?" "Vam ni povedal?" "Ne." "O — zelo enostavna reč! Naj vam razložim, plemenita gospa, kako se stvari sučejo! Preden nam je naša srečna usoda spravila gospoda Percyja v roke, se je ta gospod čutil poklicanega, da se je, kakor veste, vtikal v naše zadeve, posebič v zadevo našega velevažnega državnega ujetnika —." ki je še otrok! Vem, gospod, koga mislite! Sina kraljevskega očeta, ki ste ga vi in vaši pomagači počasi morili —!" "Bodisi kakorkoli, gospa Blakeney!" je dejal Chauvelin mirno. "Toda dejstvo stoji, da zadeva prav nič ni brigala gospoda Percyja Blakeney. Za to dejstvo pa se gospod vsekakor ni zmenil. Posrečilo se mu je, da nam je izmaknil Capeta iz tempeljske ječe — in dva dni pozneje smo ga imeli pod kiju- ^ v cem —. "Po zvijači in po izdajstvu, gospod!" ga ga je zavrnila. Chauvelii^ ni koj odgovoril. Svoje blede, zagonetne oči je uprl v njen obraz in posmehljiv izraz okrog listen se mu je še poglobil. "Bodisi tudi to kakorkoli," je odgovoril s krotko uslužnostjo, "pa za trenutek smo vsekakor mi odzgoraj. Gospod Percy Blakeney je v ječi, dan in noč zastražen, strožje zastražen nego je bila kedaj zastražena Marija Antoinetta." "Pa se smeje vašim verigam in zapahom, gospod!" ga je ponosno zavrnila. "Mislite na Calais, mislite na Boulogne! Njegov posmeh tistikrat, ko ste podlegli, vam mora še danes po ušesih zveneti!" "Da! Pa trenutno se smejimo mi! — Vkljub temu pa se radi odpovemo tej zadevi, če bi hotel gospod Percy le s prstom migniti za svojo rešitev." "Torej spet kako sramotno pismo?" je dejala z grenko zaničljivostjo. "Napad na njegovo čast?" "Ne ne, gospa Blakeney!" je ugovarjal krotko. "Stvar je topot mnogo bolj enostavna. Gospod Percy je v naših rokah. Pošljemo ga lahko pod guillotino že jutri. Toda pripravljeni bi:bili, — ne pozabite, bi bili, sem dejal— da prizanesemo gospodu Percyju Blakeney, če bo izpolnil neke, — hm! — naše zahteve —." "In te zahteve —?" "— so zelo preproste. Odpeljal nam je Capeta. Pa samo po sebi umljivo je, da ve, kje se otrok trenutno nahaja. Naj torej zapove svojim tovarišem — in jaz vsaj, gospa Blakeney, ne dvomim, da je vsaj nekaj teh njegovih tovarišev v neposredni bližini Pariza — naj torej zapove tem svojim tovarišem, da nam morajo izročiti Capeta! Mi pa zajamčimo tem gospodom varno vrnitev na Angleško in bi bili tudi naklonjeni, da manj kruto postopamo s plemenito "Dušico"." Trd, hladen, zaničljiv smeh je bil njen odgovor na to ponudbo. "Ne vem ali vas prav razumem ali ne," je rekla čez nekaj časa, medtem ko je Chauvelin mirno in nemoteno čakal, da se je polegel njen histerični, kakor si je pravil, izbruh dobre volje. "Vi torej zahtevate, da naj moj soprog, — "Dušica", državljan, kajne? — da naj vrne mladega francoskega kralja spet vam, — njega ki je zanj pravkar tvegal življenje, da ga je rešil iz vaših krempljev. Ali ste to ho teli povedati?" "Prav to!" je odgovoril Chauvelin ravnodušno. "In prav to ponavljamo gospodu Percyju že teden dni sem." "Dobro! Torej ste gotovo dobili že primeren odgovor, ali ne?" "Da!" je dejal počasi in s poudarkom. "Pa odgovor je slabotnejši od dne do dne." : i "Slabotnejši —? Ne razumem-vas!" "Naj vam razložim, gospa Blakeney!" je dejal Chauvelin z umerjenim poudarkom. fs* Položil je roke,na mizo in se naslonil naprej ter ji gledal naravnost v': obraz, da bi mu ne ušla nobena izprememba na njem. "Pravkar," je začel počasi, "ste me dražili s Calaisom in Boulognom. Ponosno ste dvignili glavo, kar vam, to odkrito priznam, zelo dobro pristoja, in mi vrgli v obraz ime "Dušica", izzivalno in zbadljivo. — Seveda si takega izzivanja po svojih neuspehih ne upam več sprejeti —. "Dušica" — tako ste mi hoteli povedati — pomeni poštenje, čast, neuklonljiv pogum. In ta "Dušica" naj žrtvuje svojo čast, da si pri-berači mrvico usmiljenja —? Mislite na Calais! Mislite na Boulogne! Tako ste govorili, tako ste mislili. Vse to je, draga gospa, zelo lepo, je prav ženska navdušenost in jaz klonem glavo in ponižno priznavam, da sem se dal zano-riti v Calaisu in zvoditi za nos v Bou-lognu. Ampak zadnjič v Boulognu" je nadaljeval, ves zadovoljen, da so njegove besede zadele v živo, "v Boulognu se jaz in gospod Percy nisva borila z enakim orožjem —. (Dalje prih.) NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere Ima v zalogi naša knjigama: AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ............ 80c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ............................................... 50e CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ........................................... 75c ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ....................................... 75c DESET DETEKTIVSKIH ZGODB, zelo zanimivo za vsakega. Broširana knjiga, 210 strani, stane .................................. SOc DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI, spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne ..................................$1.25 DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in T ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj .......................................93.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest ................................................. 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja —.............................-...$1.00 FABIJQLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ....................... 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive ČJ^ice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa ............*........................................$1.50 i FURIJ, novela iz življenja mladenič«, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ............................... 75c Mehkovezana knjiga 239 strani 75c GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv romap iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 50c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. ba. Brošura z 317 strani............$1.50 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja .............................................. 35c GLAD, 53. zvezek Splošne knjiž-nia, ki slika socialne razmere, nice. Povest iz švedskega živlie- GUISEPPE GARIBALDI IN GOSPODAR NOČI, 4 zvezke obširen napet roman, skupaj 1092 str., 4 broširani zvezki......$2.00 GUISEPPO MUSOLINO, ali KRVNO MAŠČEVANJE, dolg napet roman, v osmih zvezkih, skupoj 2654 strani, vseh osem, zvezkov ..........................................$5.50 GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani............$1.50 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti »o priznane kot najbolje slovenske poves'i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj .............................................$5.00 IZBRAlft SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c CZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finigar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60 IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani ............................................. 75o IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ...............„...$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50 JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ............................ 30c JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 307 strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranik spisov je 10 zvezkov, vsak pp................$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: h zvezek: Narodne^ pravljice*in -pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec, i— Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat, — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet.in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata'. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rckovnjači. — Kako je Ko-taijev P »ter paltoro dakl, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat, naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ...........-.........................$1.00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode.. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Poyest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. »Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 KRIŠTOF DIMAC, J. London. Mehkovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ..............................................$1.25 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ............................ 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ...................................... 60c KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba .............................................— 65c Pisan*® polje J. M. Trtmk Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru. bančnem draftu alil v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road * . ...... , ^ Chicagp,. DUiiois Iveri. Revolucij je več vrst m mnogo jih je bilo in jih še bo. Vsaka ima svojo zgodovino in tudi svoj značaj. Francoska velika revolucija je bila opravičena, kakor naša amerikanska, ampak v Parizu so se polastili oblasti elementi, ki so zapeljali revolucijo daleč v stran. V pravem tiru je ostala le amerikanska revolucija in morda še nekaj drugih. Mnogokje je revolucija le — rrrrevolucija, prevrat za vsako ceno, ne prizadevanje odstraniti krivične razmere na raznih javnih poljih. Pod Stolypinom bi bila Rusija prišla do uravnav razmer,, ampak tistim rrrevolucinarjem bi bilo za ruvanje zmanjkalo tal, in zato je moral Stolypin pasti, da je Bagrov s svojimi rrrevo-lucionarji mogel revolucionira-nje nadaljevati. Sistematično so delali revolucionarji in obljubljali masam vse. Kako je L 1917 Nemčija pomagala pri tem delu, o tem ve ves svet. Še danes ni ta revolucija končana, dasi je teklo že toliko krvi. Kmetu in delavcu so obljubljali, vzeli so pa njima vse, svobodo in zemljo. V ospredje so se znali poriniti judovski elementi, in le tem je revolucija, hasnila vsaj za nekaj časa. Ampak revolucija, ki je le lrrevolucija, požira lastne o (roke. Drug drugim kloni-jo, ostal je le Stalin Grozni. Naravno. Tudi Stalin pride na vrsto,, potem šele je upati na boljše čase v zrrrevolucionira-ni Rusiji. Umrli Clarence Darrow je bil agnostik, ni bil ateist. Rabi dr. B. Brickner je imel z njim v Clevelandu vročo razpravo o predmetu 'človek stroj'. Rabi je teist, prizna osebnega Boga, v mnenju sta šla z Dar-rowom hudo narazen, ampak, fanatik hibi ni, je toraj čisto; naravno,da je rešpektiral Dar-; rowove nazore tedaj in tudi' zdaj po smrti. Izjavil je: "Now Darrow is no more. He has left the world he never held in high esteem, and is now with the elements, as he thinks, but for us he still lives, and will continue to live". Vsekako. Bog je, in ker je Bog, človek ni stroj, ki se razprši v neke elemente. Ann K. Medvesek prinaša to v "Prosveti" in pohvali ra-bij a Bricknera, da je "broad-minded". Jaz tudi. Ampak "Prosveta" je pri golo materialističnem naziranju, kar je dal eč pod agnosticizmom, in mentor tega naziranja pravi, "da za smrtjo ni ničesar". Ali vsaj v tem slučaju verujejo,da "he will continue to live"?? Dosledno/stopnjevanje bi se moralo glasiti: Darrow je bil prepričanja, da ne ve, pa ne taji (agnosticizem), dr. Brickner je prepričanja, da je za vsakega človeka drugo življenje, kar se strinja s krščanstvom, materialist in ateist pa pravi in trdi, da sta oba, Dar-: row in Brickner, v zmoti, ke? ;za smrtjo ni nič. Čemu niste rjasni in dosledni? * Praktika pri "Napreju". Ta-ko-le se dela. Zapišejo, da je Trunk trdil, dvakrat dva je pet. Oni dokažejo, da je to laž,, toraj so dokazali, da se Trunk laže. Ampak kdo se briga za to, ali je Trunk res trdil, da je dvakrat dva pet?, Ker je taka trditev lažnjiva, Trunk laže. "Sami ste slišali. Ali je treba več dokazov?" se je slišalo pri tistem famoznem procesu v Jeruzalemu. -o- MEDVED — ZDRAVNIK V vasi Vitkovcu blizu Kraljeva v Jugoslaviji se je medved, ki so ga v vas pripeljali cigani, proslavil kot zdravnik. Ko je medved po zapovedi svojega gospodarja plesal, se je pojavil kmet Tadija Nešovič, ki ga muči rev-matizem ter prosil cigana naj pusti, da bo medved enkrat po njem zaplesal. Pripovedoval je, da se mu je sanjalo, kako lahko samo medved v svojimi šapami izleči revmatizem. Za nekaj dinarjev sta se s ciganom pogodila. Tadija se je vlegel na zemljo in kosmatinec je stopical po njegovem hrbtu. Ko je bila "ordinacija" končana, je kmet medveda objel ter prisotnim slovesno izjavil, da je ozdravljen. Kmalu so se pojavili še drugi bolniki in je medved v veliko zadovoljstvo svojega gospodarja "ordiniral" ves dan.' List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod-»ira katoliške Slovence v Ameriki. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldni in ' —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenoni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal'4918 PO.DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAKI SLOVENCI! ' Kadar želite krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike ▼ vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jameeno, postrežba solidna, o® priporočam! Kadarkoli nameravate kvp'ti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in z® cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 KADAR PIJETE Monarch pivo pijete dobro in izborno pivo, skrbno izdelovano. — Vedno pazite, kako pivo se vam ser-vira. — Na zapadni strani Chicage razpečava MONARCH PIVO JOHN KOCHEVAR West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd St. Tel. Canal 6177 ' Chicago, I«- t