6. štev. poHnm. plačana v setovini. v Ljubljani, sobota 7. februarja 1925. PM«mezna v3° Dln Leto V OUMiO NARODNO -SOČIJAUSTIČNB STRANKE. UrijaNHi«, OradiMo H. . mn«« TeiefM) Ihff. tf. Zgrešena politika pred obsodbo. Izhaja vsako soboto. ftsrečnisa: sa tuzemstvc 6 Din, za Inozematve • Bin. luoeratl se računajo po velikosti C*«m v oglasnem delo. **=»■ 80 Dr. Tavčar je umrl in dr. Žerjav je . bil poklican, oziroma se je sam smatral za poklicanega, da prevzame deščino stare napredne organizacije, in kako je ravnal z lepo deščino. Mislimo, da ga mora biti strah, kadar objektivno pregleda uspehe svojega političnega dela. Enotna protiklerikalna fronta v Sloveniji je takoj, ko se je pričel uveljavljati dr. Žerjav, razpadla v nešteto strank iu struj. Seveda danes bivši študentovski radikali trde, da njih ne zadene krivda. Toda naj taje še tako, krivda je izključno samo na njihovi strani. Dr. Žerjav je preziral politiko mas. Dovolj mu je bilo, da je bil obkrožen od konventikeljske trojice, ki mu je bila ljudstvo, svetovalec iu program. Strašna svetovna vojna ni ustvarila v njem nobenih novih idejnih smernic, ostal je programatični kompromisar in politični oportunist najslabše vrste. Soči jalna vprašanja so mu bila politično blago, ki je cenen kup im prodaj samo takrat, kadar se hoče delati štimungo med volilci. Dr. Žerjav vsled svoje notranje mentalitete ni mogel pojmiti, da je takozv. napredni človek del slovenskega proletarijata in da so oni napredni ) ljudje s kapitalistično-buržuazni ni razpoloženjem tako maloštevilni, da se po njih ne more in ne sme ravnati demokratična politika stranke, ki hoče računati na širokogruden razmah. Dr. Žerjavu je bilo predvsem na tem, da pridobi svoji politični skupini gospodarske temelje: banke, tiskarno, list itd. Sredstev za dosego tega namena ui izbiral. Znane so razue afere v tem pogledu, afere s katerimi se je že ponovno pečala slovenska javnost in jih tudi obsodila. Kakor je gospodarska plat vsake stranke važen činitelj, se pa nikdar ne sme pozabiti, da je glavni kapital vsake strank« masa, ljudstvo. Ravno ljudstvo je pa bilo dr. Žerjavu podrejenega pomena, ker je v svoji popolnoma zgrešeni kalkulaciji mislil, da bo z denarno močjo stranke obvladal tudi ljudstvo. Dosledno svoji politiki doma v Sloveniji, je dr. Žerjav uravnal tudi svoj nastop v Beogradu. Dr. Žerjav ni poslušal ljudskega glasu. Cilj njegove politike je bil z Beogradom preobvladati Slovenijo, zanikajo? vse posebne težnje našega naroda. Dr. Žerjav je hotel biti s pomočjo srbskih radikalnih seperatistov nekronan kralj v Sloveniji. Glavno se mu je zdelo zopet moč in denar, potem pa dolgo nič in Šele potem slovensko ljudstvo, kateremu je hotel vladati. Ljudski glas je pa govoril drugače. Izrekel se je za avtonomijo. Iu prav ta ljudski glas so predvsem izrabili klerikalci, ki so bili že na tleh po popolnem polomu dr. Šušteršičev« politike. Dr. Žerjav je ubijal v Beogradu slovenski klerikalizem, v Beogradu, kjer ga ni in ne be, doma v Sloveniji, kjer je pa bil. mu jo pa zrasel čez glavo. Čisto po dr. Žerjavovi /.astugi ,|e pri nas klerikalna stranka močnejša, kakor je pa bila pred prevratom. Samo zato, ker je dr. žerjav računal z belgrajskimi separatisti, ne pa s slovenskim ljudstvom. Klerikalci so šli'v boj za avtonomijo, dr. Žerjav je pa silil s centralizmom. Prav tako, kot bi bil centralizem bistvo naprednjaštva in avtonomija že od vekov prva programatična točka klerikalizma. Mislimo, da je že zdavnaj premagano stališče, da bi ne mogel biti avtonomist prav tako svobodomiseln, kot je recimo centralist. Če bi dr. Žerjav poslušal glas ljudstva in to bi moral, če je demokrat, potem se ne bi zaletel s svojim falitnim centralizmom kot se je. Kako bi bila njegova pozicija v vrstah slov. ljudstva drugačna, kat je pa danes. Naravnost politično otročji je dr. Žerjavov zagovor centralizma, da bi z avtonomijo klerikalci pridobili vso oblast v Sloveniji. Ne gre za to, kdo dobi oblast. Gre zato, ali je boljša avtonomija za Slovenijo in Jugoslavijo, ali je boljši centralizem. Če je avtonomija boljša, potem se moram izreči za njo. Strankarski interesi, ali če hočemo svetovna naziranja o življenju, pri tem ne morejo izključno odločevati. Prepričani smo, da bi bila borba proti klerikalizmu v avtonomistični Sloveniji uspešnejša, kot je pa sedaj v centralistično urejeni državi. Še eno jo res: v Jugoslaviji ne bo nikdar preobladoval klerikalizem, ki je propadel s propadom klerikalne Avstrije. Vzroki, zakaj ima dr. Žerjavova politika toliko nasprotnikov v 'Sloveniji, so za vsakogar utemeljeni, ki količkaj trezno misli. Ni čuda, če je dr. Žerjav v Sloveniji popolnoma osamljen in ni čuda, da njegova stranka propada navzlic oblasti in denarju, ki ga ima na razpolago. Tudi teror n« bo rešil dr. Žerjava pred obsodbo 8. februarja, ki ga bo izbrisala iz slovenske politike. o klerikalcih in drugih subverzivnih elementih, ki jih je treba pobiti, »kakor stekle pse«? Ali ne odobrava baš to časopisje vsako nasilje, pa naj se vrši nad priprostimi seljaki ali nad izobraženci proti razsodbam merodajnega sodišča? Ali ni zahteval dr. Bedekovič, policijski šef v Zagrebu in najver-nejši, sluga režima, da naj ministrski svet spali ustavo in zakone? Jasen dan se bori v tem boju s temno nočjo. Kdo bo zmagal? Odgovor Je lahek. Zgodovina kaže, da je prevladala v takih bojih še vedno ideja. Tudi pri nas se svita. Poslavlja se noč mračna in mrazna z vso zahrbtnostjo in lo-kavščino. Umika se svetli ideji bratskega sporazuma. Fiat lux! Svetloba, ki jo razširja naš dr. Božo Markovič med nami, je žarka svetloba jutranjega solnca,"ki drami življenje, vzbuja tvornost, izziva borbenost v udih otrplih od demonov teme in sovraštva. Resnica, ki jo oznanja naš apostol, razkraja meglo, s katero hoče naša laži-demokracija prikrivati politični položaj. Bratje, naprej! Dr. Markovičeva ideja ne meri na prevaro, izključuje nasilje. Bratska ljubezen ne vidi milijone protidržavnih elementov v državi. Mi verujemo trdno v našo Jugoslavijo ter na njen gospodarski, kulturni iu soct-jalni napredek, ki ga danes še zadržujejo in upropaščajo besi sovraštva iu nasilja, da se okoriščajo. Ne ustrašimo se iznova graditi most, ki ga rušijo med brati zli duhovi krivice, nosilci brutalnosti. Neomajno je naše zaupanje v moralno silo zakonov, ako se bodo uporabljali v enaki meri za vse. Justitia fun-damentum regnorum, justitia summa II-bertas! • Na eni strani svetla ideja bratskega sporazuma, enakopravnosti in zakonitosti, ki jo zastopa naš evangelist dr. BoJo Markovič, na drugi strani nasilje, dvojna mora in brezzakonje, ki ga širijo demoni sovraštva in krivice. In svoboda in pravica, tam robota in samovolja. Odločitev ne bo težka. Stmito vrste, bratje! Nasprotniki ne bodo izbirali sredstev, da vas odvrnejo od volitev. Ne nasedajte njihovim zvijačam in lažem! Naš uspeh je povsem siguren, ako pridete vsi, ki mislite pošteno, kakor naš dr. Božo Markovič, na volišče ter glasujete za »Blok bratskega sporazuma«. Naša Skrinjica (14) je zadnja. Iv. Bračun. Dolžnost vsakega narodnega socialista je, da najvztrajnejše agitira za listi »Bloka bratskega sporazuma" na Kranjskem in Štajerskem in za listo »Narodne zajednice“ v Ljubljani. Naša zmaga je gotova! Zato samozavestno na delo! Naši shodi. Volilci! Bratje! Maribor, 4. februarja. Narodni sosijalisti so tako nazivane-rnu »narodnemu bloku« z dr. Markovičevo kandidaturo temeljito prekrižali račune v Mariborsko-Celjskem volilnem okrožju. Pristno apostolsko delo, ki gft vrši naš vrli nosilec liste po celem okrožju, poraja prekrasen sad. Od daleč ga hodijo poslušat volilci, sledijo pazno njegovim izvajanjem ter mu ploskajo tako prisrčno, kakor so ploskali nekoč generalu Maistru, osvoboditelju lega okrožja izpod habsburškega jarma. Takrat so stiskali pesti naši dedni sovragi ter se skrivali, v svesti si svoje nemoči po svojih hišah. Danes se penijo jeze naši izkoriščevalci in poniže-valci, ki se smelo nazivajo »demokrata«, ter prepovedujejo svojih vernim obiskavati shode bloka »Bratskega sporazuma«. Ali morejo še bolj očividno pokazati svojo idejno slabost? Dr. Božo Markovič je evangelist ljubezni, one pristne jugoslovanske ljubezni, ki ne dela razlik med plemeni, ne med državljani, ki se ne straši nobenih težkoč in ne plaši nikakih ovir, da doseže cilj, zvišen cilj močne jugoslo-venske države, stoječe na nepremagljivem temelju zadovoljnosti večine državljanov. Kako lahko pa se pridobi človeško srce, gladno ljubezni in velikodušnosti, baš s širokogrudnimi nazori, o tem pričajo Markovičevi shodi, to nam kaže burno ploskanje na zborovanjih in bodo pokazale predstoječe — volitve. Besni napadi nasprotnikov pa dokazujejo napredni javnosti, da propada njih politika. »Splendid isolation« tzv. samostalne demokratske barke, ki jadra tokrat pod dvakrat lažnjivo zastavo laži narodnega lažibloka, je popolna. V svesti si neizogibnega poraza pri volitvah) blatijo naše voditelje in kandi- date ter jih zmerjajo na le njim lastni način. Blokaši čutijo, da se bliža konec herostratskemu delu, ki so ga opravljali med nami že šest let, da se okoriščajo ž njim. Oni čutijo, da se potaplja njihova barka z varljivo zastavo na jamboru in ničvredno robo v sebi. Da rešijo iz potopa, kar se rešiti da, skušajo po stari navadi slepiti napredno javnost. Zato podtikajo naši ideji nečiste namene. Zato grozijo napredni javnosti, da jo uplašijo in zmedejo. Zaman je njih trud. V kalnem ne bodo lovili več — dufi. Vsega so zmožni, le — plemenitega čina ne. Toda’ le predobre so znane njih metode, da bi bilo treba v naslednjem se podrobno baviti ž njimi. Bolj na mestu se mi zdi naglasiti razlike med nami iu onimi, ki jadrajo takrat pod dvakrat lažnjivo zastavo »Narodnega bloka«. Dr. Markovič je evangelist ljubezni in bratskega sporazuma. On prihaja med nas, da nam oznanja: »Bratje Slovenci! Obhodil sem na široko volilno okrožje, a protidržavnih elementov nisem našel med vami. Tudi Hrvati niso tako črni, kale or jih slika režimsko časopisje. Še v zadnji vladni krizi je g. Jovanovič, mandatar krone zahteval, da se rezervirata dva ministrska stolčka za HRSS, v slučaju koncentracijske vlade. Danes stoje pod — ob-znano. Tako hitro se menjajo nazori. Večina nas Srbov obsoja krivice, obžaluje nasilje ter želi iskreno sodelovati z vami na temelju obstoječih zakonov, da se zbližamo in sporazumemo, kakor je to potrebno med rodnimi brati.« Tako Markovič. Svetla misel se bori tu z demoni sovraštva, nosilci nasilja, rušilci zakona. Ali ne čitamo dan na dan v režimskem časopisju o boljševl-I ški nevarnosti, ki preti obstoju države, Vsem krajevnim organizacijam, zaupnikom In volilcem NSSl Stojimo tik pred volitvami. Nasprotniki skušajo z vsemi mogočimi sredstvi in načini vplivati na naše somišljenike ter jih eelo s podkupovanjem pridobiti na svojo stran. V zadnjih dneh bodo prišli z lažmi, kakor so to storili še pri vseh volitvah ter skušali zanesti med naše tovariše zmede. Opozarjamo vse naše htnkcijonarje in zaupnike, da ne uasedajo lažem nasprotnikov, ker je naša lista pravilno vložena ter tudi od se-diiča potrjena ter se v tem pogledu ne bo napravila prav nikaka sprememba. Zato ne verujte nikomur ter izvršite samo to, kar Vam naroča centralni volilni odbor v Ljubljani ter na to opozorite tudi slehernega volilea. Bojazen od strani nasprotnikov je z vsakim dnem večja, kier uvidevajo, da je »Blok bratskega sporazuma« zmagovit in če bede vsi naši zaupniki storili svoje dolžnost, be zmaga naravnost sijajna. Poživljamo vse naše tovariše, da organizirajo na dan pred volitvami in aa dan volitev vse v smislu navodil in da skrbijo za to, da bo zaupniška služba Kunkdjonirala brezhibno. Vsakdo naj stori svojo strankarsko dolžnost in pridobi v zadnjem momentu kolikor največ mogoče neodločenih volilcev na svojo stran. Prav posebno pažnjo posvečajte podrobni agitaciji od moža do moža. Storimo vsi svoje dolžnost in zmaga »Bloku bratskega sporazuma« je zaai-gurana. _ Krajevna organizacija NSS v Mariboru vabi na važen sestanek, ki se vrSi v soboto, dne 7. februarja ob 8. uri zvečer v dvorani pri „Ja* dranu". — Udeležba dolžnosti Prinašamo še nekaj porodi e naših shodik. Vseh porodil radi poatanjkanja prostora v listu ne moremo objaviti. Razpoloženje za naše kandidatne liste je zelo ugodno. Navdušenje za idejo bratskega sporazuma je prav povsod zelo veliko. Navzlic klevetam samostojnih demokratov je ljudstvo prepričano, da je naša lista edina res nacijonalna in napredna. Naši shodi so bili povsod številno obiskani. Tudi oni shodi, katere so skušali motiti plačanci današnjega režima, so izpadli v našo korist. Ljudstvo je uvidelo, da mora biti enkrat za vselej konec terorizmu, če hočemo, da bodo zavladale v državi urejene razmere. Šele, če bo v državi vladala pravica in red, se bodo delovnemu ljudstvu izpolnile njegove zahteve. Dovolj je suženjstva in zapostavljanj! Daa zmage prihaja, dan zmage je tukaj! Osmi februar bo dan vstajenja in svobode! Osmi februar bo naš dan! Kranjski okraj. V soboto, nedeljo in poadeljek s* Je predstavil svojim volilcem v bližnji okolici Kranja srezki kandidat za kranjski in kamniški okraj, tov. Rudolf Jeglič- V soboto zvečer je bil dobro obiskan shod v Prlin-skovem, na katerem so se vsi navzoči volilci, razun treh, izjavili za politiko bratskega sporazuma. Burno odobravanje je žel govornik tudi v nedeljo dopoldne v Britofu pri Prodoflju, prav velitastea pa j* bil volilni shod v Šenčurju, kjer so bili gostilniški prostori tako prenapolnjeni, da so poslušalci napolnili celo vežo. Shod je trajal od 8. do 7. ure zvečer ter se je zaključil v najboljšem razpoloženju za bratski sporazumu. Kakor so pravili, je moral Žerjavov kandidat dr. Kramar en teden preje iz Šenčurja bežati. V pondeljek dopoldne je bil volilai sestanek na Trati, ki pa radi gasilskih slavnosti v Škofji Loki in pa radi prerane ure ni bil najbolje obiskan. Navzočih je bilo nekaj nad 20 volilcev. Zato pa Je nad pričakovanje uspel popoldne shod v Mavčičah, ki je do zadnjega kotička nepolnih veliko gostilniško sobo. Oba govornika, tov. Kozinc in kandidat g. Jeglič sta na yseh omenjenih shodih in sestankih žela obilo odobravanja od volilcev, ki si žele reda iu miru v državi ter konsolidacije aaSe lepe domovine. Slovensko ljudstvo splošno obsoja politiko nasilja in to politiko bo obsodilo 8. februarja s tem, da bo volilo kandidate bloka bratskega sporazuma. Kranj. Ker se shod dne 2. februarja 1025 v Nerodnem domu vsled kričanja in razgrajanja samostojnih demokratov ni mogel vršiti, je predsednik tov. Gabrovšek istega zaključil in pozval somišljenike na sestanek v hotel Nova Pošta. Zbralo se je čez 60 somišljenikov bratskega sporazuma. — Prof. dr. Boža Markovič je v krasno-zasnovanem govoru očrtal položaj v državi, pozival na boj proti sedanjemu PP režimu. Za svoja izvajanja je žel prof. dr. Markovič burno pritrjevanje. Nadalje so govorili tt. Deržič, Jeglič in Juvan in pozivali na ene-ten nastop proti sedanjemu aasilju ia korupciji. Sestanek j« zaključil predsednik tov. Gabrovšek ob splošnem navdušenju in iskrenimi ovacijami prof. dr. Boži Markoviču. Bled. Popoldne dne 1. februarja se je vršil shod na Bledu v prostorih hotela »Lovec« ter so bili obširni prostori nabito polni. — Govoril je srezki kaudidat tov. R. Juvan ter dokazal potrebo nastopa »Bloka bratskega sporazuma« ter pojasnil razlike med našo listo in drugimi osmimi. Na shodu so bili po večini navzoči blejski delavci, obrtniki in mah posestniki ter so navdušeno odobravali izvajanja tov. govornika. Na to je govoril tov. Ambrožič, ki je tudi žel za svoja izvajanja splošno odobravanje. Priglasil se je tudi zastopnik blejskih demokratov, ki je skušal s svojimi izvajanji zagovarjati tako-zvani nacijonalni blok, kar se mu pa ni posrečilo, ker je dobil na svoja konfuzna izvajanja tako temeljit odgovor, da se bo v bodoče bržkone premislil delati zdraibo med zavednimi blejskimi narodnimi »ocijalisti. Shod je bil zaključen ob splošnem navdušenju ter tudi na Bledu ne bodo demokratske intrige imele prav nobenega nspeha. V Boh. Bistrici je bil shod dne 1. feb. na' prostem In se ga je udeležilo nad 200 ljudi, predvsem delavcev in kmetov. Kot govornik je nastopil kandidat za radovljiški okraj tov. R. Juvan, ki je v daljšem govoru razvil program »Bloka bratskega sporazuma* in tov. Jos. Ambrožič. — Shod je v vsakem oziru izborno uspel. Pri sv. Ani nad Triltam se je vršil shod >Bloka bratskega sporazuma« na Svečnico popoldne v gostilni pri »ZviTcuc. Vsi navzoči volilci razUu dveh samostojnih demokratov so odobravali Izvajanja našega govornika in »o se izrekali za politiko Ljube Davidovima. Navzoči trfliški župan je skušal uveljavljati načela pogubo-nosne politike dr. Žerjava, a temu ni bil kos iu je bil zato od volilcev osmešen. v Križah pri TrflCu. se je vršil shod »Bloka bratskega sporazuma« na Svečnico dopoldne v gostilni g. Ja--ka. Obe gostilniški sobi sta bili natrpano polni volilcev, ki so z zanimanjem in odobravanjem poslušali program »Bloka bratskega sporazuma« in se za ta blok izjavljali. Shod je hoteo motiti par samostojnih demokratov, ki pa so morali ob odločnem nastopu zborovalcev utihniti. Ko so zgagarji dobili svojo pošteno lekcijo, so odšli s shoda v trdnem prepričanju, da Križe ne bodo pripomogle Žerjavu do zmage. Žiri. V Zireh se je vršil shod dne 1. februarja v gostilsi »pri Katri« ob 8. uri zjutraj. Volivcev je bilo navzočih na shodu nad 180 in so vsi soglasno odobravali poročila govornikov liste bloka bratskega sporazuma. ftatevo. Blok bratskega sporazuma je sklical dne 1. februarja ob 14. uri volilni shod v gostilni Jereb. Shod je posetilo nad 80 volilcev. Govori so bili navdušeufl sprejeti. Navzoči so bili na shodu tudi pristaši nasprotnih strank, ki pa izvajanjem naših govornikov niso ugovarjali. V Vud Gomili v severnem Prekmurju ln v Martijancih je bil dr. Boža Markovič, spremljan po dr. Vesniku in prekmurskemu kandidatu Tala-nyju, enako prisrčno sprejet, kakor v Beltincih in Ižekovcih. Na shode prihajajo Prekmurci radi, razlika pa je med shodom Prekmurcev, na katerem se navdušujejo za stvar in med shodom (ate PPZ), kjer se plačuje vino. Navdušenje za blok bratskega sporazuma je veliko in se ua uspeh v Prekmurju z gotovostjo računa. Shod »Narodna Zajadnlca" v Ljubljani. V gostilni Ruper na Trž-^Ul cesti, ki se je vršil v soboto zvečer, je bil tako dobro obiskan, da je moralo precej poslušalcev, ki so pripadali vsem strankam, stati, ker gostilničar ni imel toliko stolov, da bi dobili vsi posetniki sedeže. Sestanek je vodil g. dr. Stare, ki je po pozdravnem nagovoru podal besedo tovarišu Juvanu. Ta je v jedrnatih besedah utemeljil, zakaj pri tem in takem režimu ne sme ostati, ter povdarjal, da mora vsak pošten državljan, ki hoče sebi, svojim državljanom in državi dobro, pri sedanji volitvi zbrati tiste zastopnike, ki so za red, poštenost in socijal-no enakopravnost v državi. To načelo zastopa že od svojega prvega početka narodno socijalistična stranka, vso garancijo za izvedbo glavnih načel tega programa pa daje po svoji sestavi tudi »Narodna zajed-nica«. — Njegova izvajauja je ponovno prekinilo viharno ploskanje. Zanimivo je to, da so najbolj pritrjevalno vzklikali znani pripadniki socijalnih demokratov. Iz tega sledi, da članstvo soc. dem. stranke nikakor ne odobrava postapanja svojih, voditeljev, ki so preprečili prizadevanja od stra- Strm li Volilci, od Vasje odvisno, da zmaga 8. februarja poštenost nad korupcijo, demokracija nad terorjem in resnični nacijonalizem nad laži - nacijonalizmom. Dan zmage se bilial ni NSS, da se stvori enotna fronta celokupnega delavstva, s katero bi lahko in brez vse škode sodelovalo vee pošteno meščanstvo. Kot zadnji je govoril tov. Rupnik. H koncu njegovega .govora je prišel po »vitjem* nalogu na sestanek oddelek orjunašev, ki je menda imel nalogo, da sestanek razbije. Priznati se pa mora, da so se gospodje z malo izjemami mladostnih kričačev, ki še sploh ne spadajo v druibo treznih odraslih ljudi, vedli povsem mirno. Pozora no so tudi poslušali besede, ki jih je tovariš Rupnik potem, ko je končal svoj progra-matični govor, naslovil nanje ter jih opomnil na to, da naj ne operirajo z dr. Pivko-vim mučeništvom, kajti, kakor hitro se je dr. Pivko spustil v boj proti poštenosti in državljanski svobodi na strani nasilnežev in konipogeuistov, j* prnetal kot samostojni demokrati. Od takrat se politična opredeljenost v Ljubljani ni bistveno spremenila. Za vsakega, ki objektivno račun«, mora biti jasno, da je še danes Narodna rajednira veliko močnejša od — mnihljnifc dav obratov. Socijalai demokrati, komunisti in SLS nastopijo pri sedanjik volitvah vsak zase. Pri zadnjih ob črnskih volitvah so dobili vsi skupaj okrog 8900 glasov, od katerih odpada na SLS okrog 2200 glaaov. SLS ima tudi pri sedanjih volitvah več glasov, kakor pa samostojni demokrati in manj kot N narodna sajednka, ki račana s 2900 glasovi. te iz volilnih rezultatov pri zadnjfh občinskih volitvah jasno izhaja, da se vrši v Ljubljani borba w mandat samo med Narodno sajednifo in SLS, to je med dr. Ravniharjem te dr. KoroStem. Vsak glas, ki bi bil oddan na kandidata samostojnih demokratov Mohoriča, Je iaguMjen in indirektno i« podpira kandidaturo SLS. Ce je Ljubljani lefteče na tem, da zma-ga napredni kandidat, potem ne sme noben taveden mefčan cepiti glasov s tem, 4* 'glasuje ca Mohoriča, ampak mora oddati svoj glas dr. Ravniharju, ki pride edini med naprednimi kandidati v poštev, d® imaga. Samostojni demokrati razširjajo sedaj potom svojega časopisja in agitatorjev po Ljubljani mnenje, kot da se gre pri volitvah samo za boj med Mohoričem in dr. Korošcem, kar je pa prosta politična demagogija in nesramna laž. Ljubljanski volilci naj pomislijo samo na to, kaj so pisali demokrati takrat, ko je nastopila »Jugoslovanska zajedniea< pril obč. volitvah. Tudi takrat je »Jutnx trdilo, da so sam. demokrati močnejši od dr. Ravniharjeve skupine in narodno eocijalistične stranke. Rezultat volitev je pa pokazal, da se je »Jutro« takrat lagalo, kot se laže danes. Zajednica je dobila več kot en tiset glasov več, kakor pa samostojni demokrati. in odvrnili od boja za naše pravične cilje. Nacijonalni blok izrablfa pri teh volitvah, ker izrablja nacijonaina gesla v kritje svojih nepoštenih in nasilnih namenov. Dotaknil se je tudi shoda nacijonainega dr. Žer-vovega bloka v Zagorju ter ugotovil, da se je na shod pripeljal d* Žerj:tv v gala kočiji Trboveljske družbe. Navzoči komunisti in socijalni demokratje so odobravali izvajanja govornika. Litija. V nedeljo dne 1. t. m. je imela Litija zopet svoj dan, ki je jasno pokazal, da zmaguje ideja in program i>Bloka bratskega sporazuma«. Ob 9. uri se je vršil javen volilni shod »Bloka bratskega sporazuma?, pod predsedstvom tov. Bizjaka, na katerem je govoril naš srezki kandidat tov. Rupnik. Njegova izvajanja, prožeta jugoslovansko misli in ljubezni do države, ki jo izkoriščajo krvosesi, so tudi politični nasprotniki odobravali. Naštel nam je nekoliko primerov iz življenja zadnjih 6 let, povdarjajoč, da za volilni boj ne potrebujemo niti laži, niti demagogije, niti osebne gonje, iker imamo dovolj dejanskih dokazov, da brez bratskega sporazuma ni mogoče prav nikaka konsolidacija naših nesrečnih razmer. Shod se je vršil mirno in dostojno, kar dokazuje, da Litija nima v svoji sredi nacijonalno blo-kašklh zgagarjev. V Pesnici je imel '2, februarja blok bratskega sporazuma zelo dobro uspeli shod. Govoril je tov. Roglič. ki je žel splošno odobravanje in bodo Pesničani po veliki večini volili blok bratskega sporazuma t. j. zadnjo skrinjico. Povsodi ter brez izjeme obvelja samo parola »proti PPŽ nasilnemu režimu.': Kmetje pravijo: samo prvu in zadnja velja Vse ostalo je za nič. Kresnice In Hotlt. V nedeljo 1. t. m. se je vršil ob 7. uri zjutraj shod »Bloka bratskega sporazuma-: v Kresnicah. Shod je bil dobro obiskan in so zborovalci z napetostjo poslušali izvajanja o programu »Bloka bratskega sj>orazu-ma«. Na shod sta prišla tudi dva mlečno-zoba komunista iz Ljubljane in skušala shod motiti. Uspelo jima ni in sta zato prav klavrna zapuerMla shod. Istega dne se je vršil shod v Hotiču in je bil zborovalni prostor poln kmečkih volilcev, ki so z odobravanjem sledili izvajanju govornika in se izrekali za »Blok bratskega sporazuma« m za politiko Ljube Davidoviča. V Kresnicah in Hotiču pe je šel na shodih en sam glas: »Žerjav je doigral, Žerjav naj gre-f. Kotovje In ialka vas. V nedeljo dopoldne sc je vršil v Kočevju volilni sestanek naših somišljenikov, na katerem je poročal tov. R. Est. Popoldne * pa se je vršil sestanek v šalki vasi. Na obeh sestankih so bili navzoči po večini naši za- * vedni delavci, ki splošno odobravajo »Blok bratskega sporazuma«. Skrajno nevoljo kažejo pa vsi proti postopanju dr. Sajevica, ki ga smatrajo za naj večjega sovražnika naših delavcev. Volila v MarlDoru I. volišče I. mestnega okraja (notranje mesto) z začetnimi črkami A vštev-ši L v telovadnici dekliške meščanske šole I. v Miklošičevi ulici štev. 1. II. volišče I. mestnega okraja (notranje mesto) z začetnimi črkami M do vštevši Z v telovadnici državne realke, Krekova ulica štev. 1. III. volišče II. mestnega okraja (graško predmestje) z začetnimi črkami A do vštevši L v telovadnici dekliške meščanske šole II., Cankarjeva ul. št. 5. IV. volišče II. mestnega okraja (graško predmestje) z začetnimi črkami M do vštevši Ž v deški ljudski šoli I. v Razlagovi ulici štev. 16. V. volišče III. mestnega okraja (Melje) v telovadnici dekliške ljudske šole III. v Cafovi ulici štev. 9. VI. volišče IV. mestnega okraja (Koroško predmestje) v deški ljudski šoli IV. v Samostanski ulici štev. 10. VII. volišče V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje) z začetnimi črkami A do vštevši J v otroškem vrtcu III. v Valvazorjevi ulici štev. 40. VIII. volišče V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje) z začetnimi črkami K do vštevši P v telovadnici deške ljudske šole III., na Ruški cesti. IX. volišče V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje) z začetnimi črkami R do vštevši Z v deški ljudski šoli III. na Ruški cesti. • * Agitacijski lokali bloka bratskega spo-raiuma v Maribora: Za I. in II. volišče gostilna »Jadran«, Rotovški trg. Za III., IV. in V. volišče gostilna Vlahovič, Aleksandrova cesta. Za VI. volišče gostilna Škorc, Koroška cesta. Za VII., VIII. in IX. volišče pisar, na NSS, Frankopanova ulica 17. Glavna volilna pisarna gostilna »Jadran«, Rotovški trg. Delavstvu v premislek. Na vseh shodili so. je delavstvo izrekalo za enoten nastop socijalističnih strank. — NSS je spoštovala mnenje delavstva in je z vso odkritosrčnostjo povabila na sestanek voditelje komunistov in socijainih demokratov, da se stvori delavski blok. Resnica je, če bi vse socijalistične stranke nastopile z eno kandidatno listo, bi dosegle gotovo velik uspeh v Sloveniji. Delavstvo bi na ta način dobilo v Beogradu svoje zastopnike. Prizadevanja NSS za ustvaritev socijalistic-tiega bloka pa žalibog niso uspela. Kakor je bila NSS z navdušenjem za socialistični blok, tako so se vouitelji komunistov in socijainih demokratov izrekli odločno proti socialističnemu bloku. Pravih vzrokov tako komunisti kot socijalni demokrati niso mogli navesti, zakaj da nočejo socialističnega bloka. Kdor je bil pri razgovorili navzoč, je moral priti do prepričanja, da igrajo pri komunistih in socijainih demokratih glavna vprašanja osebne razprtije med Makucem, dr. Korunom in Bernoton« Vsem trem voditeljem je za delavske potrebe toliko, kot za lanski sneg. Poleg tega je ie danes dokazana stvar, da so socijalni demokrati v popolni odvisnosti od dr. Žerjava, kateri jih tudi podpira. Do socialističnega bloka ni prišlo torej zato, ker se voditelji komunisov in socijainih demokratov kregajo med seboj in ker je imel svoje prste vmes dr. Žerjav. Seveda pa taka*politika ni v korist delavstvu. Delavstvo mora zato korenito obračunati s komunističnimi in socijal-no demokratičnimi voditelji, ki so edini krivi, da ni enotne fronte delavstva. Najlepša priložnost jo sedaj 8. februarja. Komur je res pri srcu, da se delavske razmere zboljšajo, bo glasoval za liste, kjer kandidira NSS, kot edino izmed delavskih strank, ki jo za enotno fronto socijalistov. Z zmago NSS, zmaga tudi ideja enotne proletarske tronte. Invalidi In upokojene* ne bodo voifti samo* sto,mn demokratov. člani načelstva stranke upokojene. In invalidov Slovenije v Ljubljani so poslali »Novi Pravdk dopis, v katerem najoslroje obsojajo gg. Boleta in Havlička, ki ati hotela udinjati invalide iu vpokojence samo stojni demokratski stanki, oziroma nacionalnemu bloku. V dopisu obdolžujejo inva lidi in vpokojenci, da je prejel g. Bole ta svoje politično izdajstvo od dr. Žerjava denar. Prodati se pa upokojenci in invalidi no dajo. V dopisu podpisani člani načelstva stranke vpokojencev in invalidov, Podmenik Franc, Padcr Ivan, Deutschmann Ivan, Perčič Josip, Meinarič Ivo, Ogrin Filip. Jesih Anton, Simončič Ivan in Horvat Turij sporočajo tole:. »Vsem invalidom in upokojencem v Sloveniji sporočamo, da stranka upok In invalidov Slovenije« ni nikdar pristala ali sklenila kakršnokoli pogodbo z »Narodnim blokom«, Pucom ali Žerjavom in da je druga številka »Ujedinjenje« izšla brez vednosti načelstva in da ni odgovorna za nobeno dejanje, kar bi izšlo od kogarkoli na račun stranke upok. in invalidov in če bi pa vkljub temu sprejeli drugo štev. »Uje-j dinjenje« naj vedo, da jih je Bole dobil po nedopustni poti. Glede volitev na dan 8. t. m. pa pozivamo vse invalide in upokojence, da gredo ' voliti po svojem najboljšem prepričanju in naj ne gredo na Hm stasM na volilni Km g. Baleta ali tajava, odnosna Narodnega ble-I ka. Izostati ne sme nihie od volitev 1< Kakor nam zatrjujejo invalidi in upokojenci, bo večina volila »Blok bratskega sporazuma«. Edino tako je tudi prav. Pa jo bo dobil dr. Cekin za svoje amoralno politično podkupovanje zopet enkrat -- po nosu! .v r • c" . . Nameravane volilne sleparile. Kakor izvemo i* zanesljivega vira, imajo samostojni demokrati v načrtu, da bodo cadnji dan pred volitvami ia na dan volitev racnašali opoiicijonal-nim strankam raznovrstne laži. Poslu-žiti sc nameravajo letakov e talzitieira-nimi podpisi, samo, da bi premotili ve-lilce. Mogoče je tudi, da iidajo samostojni demokrati ponarejeno »Nov« Pravdo«, v kateri bi pisali, da j« NSS sklenila, da glasuje za Narodni blok ali kako drag« laž. Opozarjamo vse naše volilee na take sleparije in laži! Ne nasedajte jim! NSS ne bo spreminjala svojih sklepov in »Nova Pravda« je samo tista pristna, ki bo nastopala proti nacijenalnemu bloku in proti samostojnim demokratom. Kakor Hitro bi dobili v roke naš list, ki bi pisal drugače, vedite, da j« faltiUkat. NaSIm rodbinam priporočamo na§o pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo. Opozlci.a pripravlja ner*de. Tako kriči »Jutro-' o onih, ki so ves čas volilnega boja mirno prenašali klofute, ki so kljub izzivanjem vzdržali mir. Kakor se je opozicija zadržala v boju, tako se bo tudi na dan volitev — veličastno in dostojno, mirno in trezno bo obračunala z onimi, ki sami netijo nemire, mislijo na batine in krvoprelitje! Kakršni so Zerjavovci sami — tako mislijo o drugih. — Zato pozor! Pozivamo vse naše somišljenike, da ostanejo mirni! Ne dajte se zapeljati k nepremišljenim dejanjem. Pustite jih izzivati, prenašajte klofute še ta dan! Vaš edini protest naj bo krogljica, ki jo vrzite v našo skrinjico — ker to pomeni zmago in udarec režimu nasilja in izzivanj! Mi hočemo mir, pravico, svobodo in poštenje! Zato mir in treznost na dan volitev! Režimovcem obrni samo hrbet in i(li svojo pot! To je najlepši odgovor. Take se be zadržala opozicija v celi državi! Teror. V imenu laži- aacijonalizma in laži državotvornosti uganjajo Pribičevičevi pla čanci nad najboljšimi Jugoslovani najhujše teroristične zločine. Evo nekaj slučajev: V Hercegovini je Davidovičev kandidat Vasilja Grdič, ki je bil za časa Avstrije kot nacijonalist obsojen na smrt na vešalih. — Obsodba se ni izvršila, ker je bil pomilo ščen na prošnjo španskega kralja Da se ^varujejo državni interesi so plačanci današnjega režima dejansko napadli Grdič«, ga protepli in težko ranili. Grdič je v Hercegovini protikandidat dr. Laze Markoviča, onega Markoviča, katerega je obtožila Da-vidovičeva vlada raznih koruptnih dejanj. Zemljoradniškega kandidata Uroša Stn-jiča, rezervnega kapitana, invalida, so prav tako napadle plačane tolpe iu ga preteplo, samo da bi mu onemogočile agitacijo. Stajič je bil ranjen v bojih za jugoslovansko svobodo in je dal svoji domovini vse, svoje imetje in zdravje. Sedaj ga pretepajo ko-rupcijonisti. Bivšemu predsedniku narodne skupščine dr. Ribarju je policija prepovedala skupščino v Vatovu in mu ukazala, da mora takoj zapustiti svoj volilni okraj, drugače bo — aretiran. V Skoplju je bil aretiran voditelj Jugoslovanskih muslimanov Ferad beg Draga. Oblasti so proti njemu nastopale zelo nasilno in brutalno. V Zagrebu je policija nastopila proti vsakomur, kdor je ob priliki Davidovičeve-ga prihoda vzklikal »Živijo Davidovič!« — Davidoviču jo bila v Zagrebu prepovedana Uidi javna skupščina. Pri tej priliki je bil konfisciran lepak z vešali, ki je nosil napis P. P. Za vsa nasilja pride obračun 8. februarja! * Tiskovna svoboda! Tednika »Slovenski Gospodar« in >Straža« sta a odlokom policijskega komi-sarijata v Mariboru ustavljena radi prestopkov, ki sta jih zagrešila 1. 1923 in 1. 1924. Čudno, da je policijski komisarijat prišel ha protizakonito pisavo »Slovenskega Gospodarja in »Straže« v letih 1928 in 1924 šele sedaj — tik pred 8. februarjem. Pravijo, da je to »tiskovna svoboda*! Primorski Slovenci obsojajo teror v uaši držati. Kakor smo io poročali, so režimske oborožene tolpe naptdie bivšega poslanca dr. K rafta, ki je bil v napadu težko ranjen. Nacijonalni voditelj tržaških Slovencev dr. WiHan je poslal dr. K raftu pismo, v kate rem pravi, da se čuti dolžnega, izraziti dr. Kraftu svoje najtoplejše simpatije s tem, da najostreje obsoja one, ki so ta napad bodisi direktno, ali indirektno provzročili. Koncem svojega pisma pravi dr. Wilfan, da upa, da so vsi pošteni Jugoslovani z njim istega mnenja. — Vsi smo istega mnenja razen samostojnih demokratov, ki imajo sedaj pretepaštvo v svojem programu. O pismu dr. VVilfana je ^Jutro« molčalo, ker bi moralo sicer priznati, da so primorski Slovcn-ei ne strinjajo s terorjem, ki ravnokar divja po naši domovini. Agitacija na pošti! Tudi na pošti se prav nesramno agitVa in pritiska na uslužbence. Mi bi vse »^pne gospode opozorfli, da zna to imeti zanje ‘ zle posledice. — V uradih mora biti enkrat red, urad mora biti samo urad — te pa agitacijska beznica. — Glede zadrževanja nafiih dopisnic, pa se bomo pomenili drugje. Krivec dobi svoje plačilo in to brezobzirno. Primer: 2. febr. smo oddali na pošto dopisnice za shod pri Kačiču na Dunajski cesti, ki bi se imel vršiti v sredo 4. febr. zvefter. Pa glej čudo! Od pondeljka pa do srede nihče ni dobil vahila, ker se je znanemu gospodu zazdelo, teh 300 Kort zadržati. Vsa poročila iz cele države so soglasna v tem, da bo dan 8. februarja, dan obračuna z režimovci in da bo nedvomno zmagala poštenost nad krivico, ki nas je bičala 0 let. O tem danes ne dvomi prav nihče več, d6, celo režimovci so si o tem popolnoma na jasnem. Zato pa tudi ta strah in trepet, zato zadnje zadržanje in pritisk, zato vse to, kar se še pripravlja, vse ono, o čemur niti ne sanjamo. Zato ministrske seje in zadnja navodila, zato popoln razkroj v radikalni stranki, zato prepir v nacijonalnem bloku, teror Pribičeviča nad radikali, zato razmišljanje g. Pašiča, s katero nogo bi brcnil Pribičeviča in Žerjava iz Bec^jrada, politika, ki sta mu pokvarila vse. Dfi, vse to st; godi zato, ker jo nastal strah in trepet pred krepko •strojeno epoai-cijo, ki ni omagala pod težkimi udarci, ampak je iz njih samo črpala nove moči in se utrdila do skrajnosti. Režim je padel že danes, 8. februarju bo njegov padec samo še podpisan in tudi forinelno dokumentiran. Nikomur ni treba bojazni pred PPŽ režimom, ker je na tleh, zdrobljen v brezpomembne drobce. Da bo zmaga tem večja, je neobhodno potrebno, da se zadnje dni postavi vsak iskren Jugoslovan v službo države. Rečemo v službo države s tem, da gre od moža do moža v imenu »bloka bratskega sporazuma^ —■ v Ljubljani pa v imenu ''narodne zajed* niče« in da stoji ob strani onih, ki rabijo opore, da ne podležejo terorju in nasilju. Treba je dela od moža do moža, dela naj vso — tudi žene in dekleta, zlasti pa mladeniči nevolilci. Treba je volilcem povedati predvsem tole: 1. Volilec, ki ostane doma, glasuje za Žerjava, glasuje proti blagostanju naših državljanov. 2. Žerjavovega agitatorja spoznamo takoj. če vam svetuje, da ne bi šli volit. Zato mu pokažimo hrbet. 3. Ne veruj lažem, ki jih bodo zlasti v nedeljo trosili plačani Žerjavovi agitatorji. Vee vesli nasprotnikov v nedeljo bodo *la-gane! Naši volilci ne dobe od nas v nedeljo prav nikakih navodil. Zato ne verjemite prav nikomur — razun našim voditeljem, ki se nahajajo v bližini volišč in jih vedno lahko vprašate za svet. 4. Svojo krogljico spustite v Ljubljani in na Štajerskem v zadnjo skrinjica, na Kranjskem pa v sedmo. 5. Na volišče je najbolje Iti takoj *jnt-raj. Pojdi v družbi naših pristašev. Kdo«1 bi ti grozil ali tb dejansko napadel, sl ga zapomni in zapiši. Zato je dobro, da ima* priče. tl. Ne zabi in to povdarjaj vsakomur, da je odrešenje tu, odrešenje Izpod eentra-lističnega jarma. iii- Prijatelj samostojnih demokratov. f Velik prijatelj sumotojlio demokratskega laži nacijonainega bloka je Sef zagrebške policije dr. Bedekovič. O tej najnovcjfii samostojno demokratski zvezdi poročajo časopisi sramotne vesti. Pred vojno ln za časa vojne je bil dr. Bedekovič največjl av-strijakant in je načeloval kazenskim ekspedicijam, ki jih je pošiljala Avstrija v ease-deno Srbijo. Dr. Bedekovič se je obnaBal v Srbiji skrajno brutalno, pretepal je starte, žene in otroke. Sedaj je dr. Bedekovič tisti, ki razsoja v Zagrebu, kdo je Jugoslovan in kdo ni. Dr. Bedekovič je res prav* podoba anacijonalnega bloka. Davidovičevo pismo. l.juba Davidovi«1 je dobil i* Hrvatako • pritožbe, da nekateri predsedniki volilnih odborov niso dobili dekretov. Seveda so prizadeti samo predsedniki, ki pripadajo po svojem mišljenju protirežimskim strankam. Režim hoče na njih mesta imenovati predsednike, ki bi bili po njegovi voljL 7. ozirom na te pritožbe je poslal Ljuba Da-Vidovič pismo Ljubi Jovanoviču, ki se glasi: Gospod predsednik! Po informacijah, ki sem jih dobil v Zagrebu, polieljake oblasti v večini županij na Hrvatskem, posebno v zagrebški, modruško-senjskl in liiki lu-paniji, predsednikom volivnih odborov niso izročilo dekretov o njih mestih. Tamu postopanju ni težko najti razlogov. Na ta način se želi, da se celo tisti maloštevilni neodvisni predsedniki volilnih odborov, ki jih je postavil državni zbor, zamenjajo z drugimi, ki jih bodo določili občinski komisarji. Občinski odbori so namreč v vsah občinah razpuščeni. Kot predsednika drlav-negn odbora, kateremu je naloženo nadzorovati celokupno delo za volitve, Vas obveščam o tej zlorabi, ki je preračunjena na to, da se prepreči svobodno Izraievanje ljudske voljo na volišču. Gospod predsednik, sprejmite izraz mojega spoštovanja. — Ljuba Davidovič, • . „■ .. Ure oblasti laži - nacijonalnega bloka so štete. Osmega februarja bo ljudstvo za vedno obračunalo s svojimi sovražnikil PP režim — je bil! liubllanske občinske volitve. Inozemsko mnenje o PP režimu.. Vse francosko časopisje dnevno- poroča o volilni situaciji v državi. Francoska javnost, kakor tudi vladni krogi so mnenja, da bo PP režim, dne 8- februarja poražen na celi črti. Značilno je, da francosko vladno časopisje najostreje obsoja teror, ki ga izvaja PP režim. — Najbolj se za volitve zanima češkoslovaška. Vsi listi brez razlike strank obravnavajo razmere v Jugoslaviji in tudi vsi listi (s prav redkimi izjemami) obsojajo teror, ki se izvaja nad ljudstvom. Simpatije češke javnosti so popolnoma na strani Davidoviča in drugih ojx>zicijonalnih strank. Češkoslovaška je prepričana, da se je PP režim sam ubil s svojimi nedemokartičnimi metodami in da bo volilni rezultat dne 8. februarja potrdil samoobsebi umljivo zmago večinske opozicije. — Volitvam v Jugoslaviji bo prisostvovalo večje število češkoslovaških, francoskih, angleških, ameilikanskih in nemških novinarjev, da si na licu mesta ogledajo potek volitev. O vseh nasilstvih PP režima bo točno podučena evropska javnost. Pomola. Žerjavovi trobili »Jutro« in »Narod« pišeta, kako odstopajo ljudje od NSS. »Jutro« celo v6, da jih -je že 150 odstopilo. Da ne bodo Zerjavovci v skrbeh, jim povemo, da se malo motijo! Gre res za nad 150 pristašev, ki pa niso odstopili — ampak nanovo pristopili vsled ncsramuo gonje Žerjavovih in Ribnikarjev ih priganjačev. Ljudstvo spoznava, da jo NSS edina poštena stranka, da je bila >Nova Pravda- volno najiskrenejši zagovornik dobrovoljskih idealov. Če sedaj »Jutro obrekuje narodne 'iocljallste, kot da so proti dobrovoljcem, le nesramna politična demagogija. Kavno vsled »Jutrove« gonjo pristopajo k NSS novi pristaši. Dr. Cekin in njegovi trabanti niso s podlim obrekovanjem NSS prav ničesar dosegli — sebi v korist! Jovanovičeva demisija. Kakor smo že poročali, je podal predsednik glavnega odbora radikalne stranke Ljuba Jovanovič demisijo, ker se ne strinja s politiko Pašič-Pribičevičevo. Radikalom je Jovanovičeva demisija sedaj ob volitvah skrajno neprijetna in so že ponovno poizkusili, da bi pregovorili Jovanoviča,' da prekliče demisijo. Jovanovič je pa vso prošnjo Pašičevih ožjih zaveznikov odklonil in vztraja na svoji demisiji, ker noče biti soodgovoren na neizogibnem polomu, ki čaka Pašičevo politiko. »Narodnih socijalistov ni več!« Tako so zatrjevali Žerjavov« že dolgo pred volitvami v svojih listih. Pa vendar so nas pred to borbo zopet milo vabili v nacijonalni blok, obljubo-vali nam veliko svote denarja in 5e razno druge dobrote. In ker nismo ubogali in šli, nas je takoj zopet vzela kafra in nas »ni bilo zopet več«. — Pa vendar so nu3 Žerjavov« napadali dalje, posvetili dolgo kolone v svojih listih, popisali mnogo trate in papirja proti NSS — ki jo ni. »NNS ni več,« tako vpijejo na shodih, — v »Jutru« pa tak grom zoper NSS-arje. Ali se izplača, gospodje? Pa še v češke liste pošiljate de-nuncijaclje o NSS. Hočete nam škodovati! Pa ne bo šlo! Cehi nas poznajo in mi Čehe Poznajo do dobra pa tudi Žerjavovo gospodo in imajo o njej svoje mnenje! NSS živi *n bo živela, ko Žerjavovcev že doVo več ne bo. Varallca. »Jutro« je priobčilo vest, da je v nekem češkem listu izšel članek, ki obsoja nastop NSS v zvezi z listo bratskega sporazuma. »Jutro« je pa pozabilo pripomniti, da je ta članek utihotapil v češki list ».Jutrove urednik z zlobnim namenom, da mistificira češko javnost in potem s ponatisom v slovenskem jeziku, tudi našo javnost. Podobnih trikov so se samostojni demokrati posluževali1 še pri vseh volitvah. Seveda pa vsa »Jutrova« varanja potom češkega, kakor slovenskega časopisja ne zaležejo nič. »Jutrovcem« nihče nič ne verjame, ker niso samo na slabem glasu pri nas, ampak tudi na Češkoslovaškem. To trditev tudi lahko dokažomo, ker imamo ua razpolago dokaze. »Jutrovcev« je lahko naravnost sram uničujočo sodbe, ki jo imajo <> njih vodilni češki politiki. Glavni krivec preganjan ju tisku. Jugoslovanski novinarji so v Zagrebu sklenili, da izključijo iz svoje srede redne-gu člana društva, samostojnega demokrata, Večeslava \Vilderja, državnega podtajnika v notranjem mniotrstvu. Stanovska organizacija je na podlagi dokazilnega materijala prišla do zaključka, da je Wilder povzročitelj vseh vladinih ukrepov proti svobodi tiska. Dr. Bola Markovič o narodnem bloku. »Dosti krajev sem prepotoval širom mariborskega-oeljskega okrožja. Do sedaj sem imel vsega skup 20 shodov. A narodnega bloka nikjer nisem videl.« Tej Izjavi prof. dr. Bože Markoviča se nihče ne bo čudil, kdor ve, da samostojni demokrati /ali nacijonalni blok, kakor 'se imenujejo, nikjer ne zborujejo drugače kot pri zaprtih vratih in da jih nikjer ni več, ko za eno mizo. V narodu nimajo zaslombe. Narod jih sovraži. »Slov. Narod« — ali Juda lškarjot. »Slov. Narod? se je pač moral pričeti zagovarjati pred očitkom, da je svoj čas 1. 1022. propagiral »Jugoslovansko zajednico«, prav isto zajednico, ki nastopa pri teh volitvah. — Pravi, da takrat ni vedel, da je bila zajednica delo in orožje Kamenaroviča in pa da se je od takrat v Ljubljani dosti spremenilo. Vse to je res! Nihče ni vedel in še danes ne ve, da bi bil Kamenarovič imel opravka z zajednico, tem manj more z njo imeti opravka danes, ko »Narod« sam zatrjuje, da je Kamenarovič že mesece zaprt v Trstu. Če pa že »Narod« govori o iz-premembah v Ljubljani od leta 1922. je pa res velika sprememba v tem, da se je »Slov. Narod« prodal znani nemški banki, pri kateri imajo svoje interese Zerjavovci. Torej »Slov. Narod«, s staro znano tradicijo in svojo naprednostjo ter kričavostjo po narodnem in državnem edinstvu mora danes delati sluibo za nemški velekapital, ker to zahtevajo interesi »državotvornih« jutrov-cev. — Ako to ni res, dokažite, potem pa bomo govorili točneje! — Fej, slovenski Juda lškarijot! Ko bi so mrtvi obračali pod zemljo, bi se blagopokojni dr. Tavčar že stokrat obrnil in zjokal nad izpolnjevanjem njegove zapuščine. Opozicija je ie zmagala! Tako nam zatrjuje naš veliki državnik g. Ljuba Davldovič. Iz vseh krajev državo prihaja en sam klic: Režim je že padel 1 — Zavedajmo se besedi, ki nam jih pošilja ta mož bodočnosti! Samostojni demokrati .so tik pred skupščinskimi volitvami razpisali ljubljanske občinske volitve. Za vlaganje (kandidatnih list so predpisali izredno kratek rok. Oučinske volitve bi se naj vršile na delavnik 18. marca. Z nenadnim razpisom občinskih volitev v Ljubljani zasledujejo samostojni demokrati nečeden volilni mane« er. Samostojni demokrati računajo s tem, da bodo pri občinskih volitvan nastopile vse protirežimske stranke ločeno, ker nastopajo tudi pri skupščinskih volitvah vsaka zase. Z ločenim nastopom protirežimskih strank upajo samostojni demokrati, dobiti mestno občino v svoje roke. V to naj bi jim pomagal nemoralni občinski volilni red, katerega je Uveljavil dr. Žerjav in ki ne predvideva čistega proporca. Dalje so razpisali sam. demokrati obč. volitve na delavnik, da bi omogočili volitev delavnemu ljudstvu. Se nikdar se niso upali samostojni demokrati nastopiti v Ljubljani, da se ne bi posluževali umazanih volilnih manevrov. Samostojni demokrati se pač dobro zavedajo, da je ogromna večina Na Kranjskem v Ima 7. volilno skrinjico Blok bratskega sporazuma Samos!, demokrati se pri vsaki priliki sklicujejo na svoj nacijonalizem. Z neštetimi dokazi smo pa že ponovno ugotovili, da še ni nobena stranka zagrešila več na-cijonalnih zločinov, kakor ravno samostojni demokrati. Ravnokar je prišla v javnost nova afera, ki naravnost katastrofalno razkrinkuje vso samostojno-demokratsko laži narodnost. Svoj čas je »Jadranska banka« javno nastopila proti samostojnim demokratom in jih obdolžila, da so s fingiranhni konti dvignili iz banke nad 3 milijone kron. — Ogromno vsoto so pobasali mladinski generali za vzdrževanje »Jutra«. Mladinski generali so bili besno jezni, da je zvedela javnost o nepošteni bančni podpori za »Jutro«, tembolj, ker so vedno trdili, da se »Jutro« samo vzdržuje. Napovedali so zato iz osvete »Jadranski banki« boj z namenom, da jo uničijo. Doma v Jugoslaviji niso mogli udariti »Jadranske«, ker je bila gospodarsko zelo trdno fundirana. Samostojni demokrati so zato izdelali drug bojni načrt, ki je predvideval uničiti najpreje »Jadransko« podružnico v Trstu. S pomočjo tržaških Italijanov, so ovadili »Jadransko« fašistovskim oblastem radi raznih bančnih nepravilnosti. Ljubljanski »Slovenec« piše, da je »na pismeni denuneijaciji-: sodeloval v sporazumu s svojim političnim šefom in z bankirjem »mladinov«, eden »mladinskih« kolovodij iz Ljubljane — dr. Milko Brezigar (bivši poslanec samostojnih demokratov). Dr. Milko Brezigar je tudi izplačal denar podkupljenemu iu sotrudnikom in organiziral publiciteto eele afere. Dobili so: Kolumbič, odpuščeni uradnik Jadranske banke v Trstu, ki so se ga »mladini« poslužili za podpis denuncijacije 375.000 dl- 1. Vsak volilec. (to je moški z 21 leti) naj poizve v katerem poslopju je volitev. 2. Na dan volitev, to je 8. februarja, naj gre vsak naš volilec takoj ob 7. uri na volišče. Tam naj počaka, da pride na vrsto, ker najbolje in najbolj sigurno je, če takoj zjutraj opravimo volilno dolžnost. Kdor samo misli, da ni vpisan v imeniku, naj gre vBeeno, mu bodo ie na volišču povedali, ako ni vpisan. 8 tem ni zagrešil ničesar. 3. Volilca mora komisija poznati, da je zares oni, ki je vpisan v imeniku. Ako ga nihče ne pozna — ali bi ga ne hotel poznati, se mora volilec legitimirati s kako uradno listino, katero naj si preskrbi pri županstvu in jo vzame seboj na volišče. Kot legitimacjia služi tudi domovnica, orožni list, poselska knjižica, železniška legitimacija. Vsak volilec naj ima kaj takega s seboj, ker bodo ponekod mogoče delali sitnosti. 4. Volitev -traja od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Kdor pride do 6. ure ua volišče se ga mora pustiti volit, tudi če bi se volitev zavlekla. Ne hodite zadnji trenotek na volišče! Vsi zgodaj na volišče! Potem pa poiščite one, ki še niso volili. 5. Voliti — je državljanska dolžnost. 6. Ko prideš na vrsto, povej glasno svoje i»e in stanovanje- Med tem poglej, kje je skrinjica »bratskega sporazuma«, ki nosi ljubljanskih volilcev proti njim. Poštenim potom si samostojni demokrati torej ne morejo priboriti vlade na mestnem magistratu. -Prepričani smo, da se samoslojuim 'demokratom tudi z volilnimi manevri ne bo posrečilo dobiti večipo v občinskem svetu in svojega župana. Protirežimske stranke jim bodo korenito prekrižale račune. In naj potem še tako vpijejo, pri prihodnjih občinskili ‘volitvah bodo samostojni demokrati poraženi. Ljubljanski voiilci bodo pri prihodnjih občinskih volitvah kot en mož /obsodili zastopnike današnjega terorističnega režima. Vsa Ljubljana bo odločno nastopila proti samostojnim demokratom, ki so brezobzirno gazili občinsko avtonomijo s postavitvijo komisarjev, ki so pri vsaki priliki sovražno postopali proti gospodarskim interesom Ljubljane in ki so uveljavili za Ljubljano volilni red, nasprotujoč demokratičnim načelom čistega proporcu. Samostojni demokrati ne bodo poraženi samo pri skupščinskih, ampak tudi pri občinskili volitvah v Ljubljani. Na Štajerskem ima 14. zadnjo volilno skrinjico Blok Bratskega sporazuma narjev in mu je bilo obljubljeno mesto prokurista v Slavenski banki v Zagrebu. Pozneje pa se mu je plačala odškodnina za to, da je* na to mesto resigniral. Dr. Mahniču, tedaj tajniku Jadranske banke v Trstu, se je izplačalo 250.000 dinarjev. Tudi njemu se je preskrbela druga služba. Advokat dr. Ferfolja (sorodnik trgovca Ferfolje), je prejel 50.000 lir. G. Ekar (dopisnik tržaških listov in »Jutra«) in neki drugi žurnalisti so prejeli za organizacijo in širjenje afere po listih, 150.000 lir.« Iz nanovo razkrite afere in denuncijacije samostojnih demokratov sledi, da »o samostojni demokrati s podkupovanjem pridobili itlijanske fašiste, največje sovražnike našega naroda, da uničijo slovenski zavod prav tam, kjer je bil ustanovljen — v našem Primorju. Iz političnega sovraštva so sumostojni Alemokrati nad Slovence poklicali fašiste, da jih ubijejo. Ali je to »nacijonalizem«? Ali ni to največje narodno izdajstvo, kar si ga sploh moremo misliti? Samostojni demokrati niso zmožni odkritega boja. Glavno njihovo orožje je do-nuncijaeija in podkupovanje. Kakor je razvidno že samo iz podatkov o novi aferi, imajo samostojni demokrati )veliko denarja za podkupovanje. Samo za podkupovanje fašistov so lahko dali po 375.000 in 250.000 dinarjev in 50.000 in 150.000 lir. Kje so dobil denar? Govori se, da so imeli denar še od goljufive prodaje koroškega svinea. pri kateri je bil tudi oškodovan naš nacijonalni interes. Taki so toroj samostojni demokrati! Kdor ima še količkaj poštenja in količkaj narodne zavesti, ne more biti v njihovih vrstah niti ene minute več. Fej, laži-nacijona-listi, kompanjoni italijanskih fašistov! modro listo: na Kranjskem Deržii in je sedma, na štajerskem dr. Markovič iu je zadnja, v Ljubljani dr. Ravnihur in je zudnju. Ko poanaš skrinjico, dobiš od predsednika krogljico, ki jo stisni v pest. Z zaprto roko idi od srinjice do skrinjice in utakni zaprto roko v žaro. Le ko prideš do naše prave skrinjice, vtakni zaprto roko v žaro in spusti krogljico na lahko v skrinjico. Ko potegneš roko iz zadnje skrinjice, jo odprl in pokaži predsedniku, da si krogljico oddal. 7. Ko si volil, pazi po vasi ali po mestu, kaj počno razni agitatorji. Pojdi tja in zmešaj jim štrene! Zato voli zgodaj! 8. Agitacija na volišču in pred voliščem je prepovedana za vsakogar — in kaznjiva. 9. Vsako nasilje si napišite in naj zapisnik podpišejo priče. (Btotako vsako goljufijo. To vse naznanite takoj drugi dan tajništvu NSS v Ljubljani. Promnff trboveljski, llbojskl In rremug črnomaljski, drva, koks, oglje, ilezljske brikete d°- Iliriio« LJUBLJANA, Krelja bavlja »milja Petra trg 8, tal. 220 Plačilo tudi na obroke. V Ljubljani Ima 5. zadnje volilno skrinjico Harodno zajednica. Iz stranke. Celjska krajevna organizacija. Sobotni članski sestanek se je moral vršiti radi pii-reditve v Balkanu in ker so bili nekateri funkcijonarji zaposleni po volilnih sestankih v okolici, v skrajšanem obsegu. Prihodnji sestanek se bode vršil med tednom ter bodo tovariši obveščeni po zaupnikih In po možnosti s posebnim vabilom. Sestanka se more članstvo udeležiti . polnoštevilno, ker je potrebno, da dogovorimo in končamo vse podrobnosti radi nedeljskih volitev. Tovariši, urn Odločitve se bliža, vsi na krov, vsak na svoje mesto, da pripomoremo streti krivico, nasilje in nepoštenost. Nihče ne sme manjkati, izgovora ne sme biti! Krajevna organizacija v Zagorju je imela svoj občni zbor, ki ga je vodil predsednik tov. Hočevar. Tajniško in blagajniško poročilo je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Pri volitvi novega odbora je 1 tl izvoljen predsednikom tov. Trebušak, ker je tov. Hočevar radi preobloženosti odklonil ponovno izvolitev. Na to je v enournem govoru pojasnjeval potrebo organizatorič-nega dela naš srezki kandidat tov. Rupnik, ki se je dotaknil, z ozirom na volilni boi, naših notranjih političnih razdrapanih razmer. Pozival je vse narodno in socijali-stično prožete pristaše, da gredo v boj za ideje bratskega sporazuma, imajoč pred očmi edino ljubezen do naše ljubljene države. Rekel je, delati moramo nato, da se iz naše državne hiše iztrebi ugnezdeni mrčes, ki spodjeda to hišo v njenih teme-ljeh. Zaklical je, na delo, brez nasilja proti nasilju, s poštenostjo proti korupciji, s pravico proti krivici. Nato je tov. Trebušak zaključil občni zbor s pozivom na delo. Uolltta za mesto Ljubljana Za skupčinske volitve dne 8. februarja t. 1. je državni odbor v Beogradu določil za mestno občino ljubljansko 20 volišč. — Mestni magistrat sedaj objavlja zadnji razglas o teli voliščih. Volišča, kjer se bo glasovalo, se nahajajo v teh ulicah in poslopjih : I. Volišče Molski okraj (od Kodeljevega do Strossmayerjeve ulice v II. državni gimnaziji, Strossmayerjeva ulica št. 1) na Poljanah. II. Volišče Molski okraj (ostali del in magistralni okoliš do Tranče) v Mestnem ilomu. IU. volišče šentjakobski okraj (I. del do Florjanske cerkve) v Šentjakobski soli. IV. volišče šentjakobski okraj (II. del do Gruberjevega kanala) v mestni osnovni šoli na Prulab. V. volišče Trnovo v mestnem otroškem vrtcu, Cerkvena ulica št. 21. VI. volišče Krakovu in I. del dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste (voiilci A do L) v mestni šoli na Cojzovcm grabnu. VI.a) volišče Krakovo in 1. del dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste (voiilci M do Z) v mestni šoli na Cojzovem grabnu. VII. volišče Dvorski okraj (II. del med Cojzovo in Rimsko cesto do Nunske ulice in Kongresnega trga) v državni realki. VIII. volišče Dvorski okraj (III. del med Nunsko ulico in Kongresnim trgom do Aleksandrove ceste) v mestnem dekliškem liceju. IX. volišče Kolizejski okraj (med Aleksandrovo in Dunajsko cesto) (voiilci A do L) v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici štev. 10. IX.a) volišče Kolizejski okraj (med Aleksandrovo in Dunajsko cesto voiilci M do 2) v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici štev. 10. X. volišče Kolodvorski okraj I. del (med Dunajsko cesto in Kolodvorsko ulico) v justični palači. XI. volišče Kolodvorski okraj II. del (med Kolodvorsko ulico in Resljevo eesto) v ženskem učiteljišču na Resljevi cesti 10. XII. volišče Kolodvorski okraj III. del (med Resljevo in Vidovdansko cesto) v moškem učiteljišču na Resljevi cesti 10. XIII. volišče Kolodvorski okraj IV. del (med Vidovdansko in Ahacijevo cesto) v šoli na Ledini. XIV. volišče Vodmatski okraj v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici štev. 2. XV. volišče Predkraji v vrtnem salonu gostilne Cešnovar na Dolenjski cesti št. 8. XVI. volišče Šiška z Vodovodno in Hra-nilniško cesto voiilci A do J v šišenski šoli. XVII. volišče šiška z Vodovodno ia Hranilniško cesto voiilci K do P v šišenski šoli. XVin. volišče Šiška z Vodovodno in Hranilniško cesto voiilci R do 2 v Šišenski šoli. Vsi na volišče! Nikogar se ne bojte! Volitev je tajna! Za dan volitev si zapomni to le: Samostojni demokrati v zvezi s sovražniki našega naroda. Stran 1. »NOVA PRAVDA« Mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev ......... s® nahaja v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., vrata štev. 10., LUD. BARAGA. Zaupniki iz dežele naj nuni takoj v nedeljo po izidu volitev takoj telefo-niCno sporoče izid volitev od vseh strank po vrstnem redu, kakor so bile postavljene skrinjice. Naš telefon inter-urban v Ljubljani ima številko 77. — Dvojna mera — iCillier Zeitung«, ki izhaja v Celju je kazala minuli teden »bele lise« — bila je konfiscirana. a Je kljub temu potem izšla, samo izostati so morali oni deli člankov, ki so zapadli cenzuri. Tako v Celju. —V Ljubljani pa imamo drugačno cenzuro (ljubljanski zakon)! V Ljubljani ne sme iziti zaplenjeni list, fe tudi bi izostalo ono, kar je zapadlo cenzuri. 7.a slovensko časopise v Ljubljani je torej cenzura ostrejša kot pa 7.a nemški list v Celju. — Novomeški fijakerji! G. dr. Gregorič, srezki zdravnik in g. Jos. Ogoreutz, trgovec sta kot radikalnodemokratska gržavo-tvorca vzela koncesijo za fijakerijo, ker imata večje število vozil. — Ljudje pravijo, da manjkajo samo še konji, pa se bo obratovanje začelol — Kaj pravijo k temu novomeški fijakerji? — Nič! Za enkrat molče, ker je baje to samo finta, da teh gospodov ni zadela taksa na vozila, katere so fijakerji oproščeni. — Zopet odstavljen župan. V občini Šmihel-Stopiče je g. veliki župan dr. Baltič odstavil župana g. Alojzija Vovka. — 25 letnico umetniškega delovanja proslavi dne 5. februarja režiser in igralec zagrebškega gledališča gospod Hinko Nučič. Pri tej priliki se igra v gledališču »Otelo«, kjer nastopi g. Nučič v glavni ulogi iu kot režiser. Gospodu Nučiču čestitamo k '25 letnici. — Časopisje se je podražil« na Francoskem ravno za eno tretjino. Čudno, bf rekel človek, da taki svetovni listi, ki f 6148 — 6062-5 100 angl. funtov » 29695 — 29295'— CurlSka borza, 4. febr. 28. jan. švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 8-375 8475 100 franc, frankov » 28 05 28 07 100 laških lir » 21 56 21-70 100 čeških kron » 15 28 15 35 100 avst. kron » 0-0073 0*0073 100 ogrskih kron » 0 0072 0 0072 100 bolg. levov » 3-75 3-775 100 dolarjev * 51810 518-— 100 angl. funtov » 2481 5 2486 5 Ogovomi urednik: Fram jo Kopalk. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Vse pisalne, risalne In šolske potreščlne dobite najceneje v papir* ni trgovini Miroslav Bivic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Glasbene Instrumente In potreb-iflne kupite najbolje In najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6 Krofačica pranja Sega - bele Ljubljana, Poljanski nasip 34, se priporoča ! cenjenim damam. IBS O3G0C0CEJO3 |0a 03 0a 03 03 03 30 00 £0 G0 G0 tu 03 03 03 03 03 Franc Szantner Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 špecijailst za ortopedična In anatomična obuvala In trgovec s Čevlji, sprejema tudi vsa popravila. Pozor, krojač, Šivilja, neSivilia I Ka| tl koristi kroj brez pouk«? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na *el]o_ ekspresno po pošti v KROJNI SOLI, koncesljonlrani od ministrstva .za trgovino In obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tečaji za krojače, Šivilje In neSivllje. tlolboUSI Stolni stroji so edino Josip Petelincn znamke .,GrItiner“ In „AiIler“ Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo«