V^AND uAUce.". cf“ NO. 191 Aaieri$k/i Domoviim/i AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 5, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ■ ilHfe \ STEV. LX — VOL. LX Letalska oporišča na Angleškem bodo ostala Združene države so odložile opustitev štirih letalskih oprišč v Veliki Britaniji zaradi mednarodne napetosti. LONDON, Vel. Brt. — Le-talski tajnik ZDA Eugene Zuc-tart je objavil, da so Združene države odložile v juniju napovedano opustitev štirih letal-skih oporišč v Veliki Britaniji v času od prihodnjega aprila Pa do leta 1965, ker se je od ^edaj mednarodni položaj poslabšal. Zuckert je dejal, da se je Povečala potreba po “taktični fivoči letalstva” in po večjih transportnih možnostih. Do-^al je, da Združene države za enkrat nimajo namena povečati svojih letealskih sil na Angleškem _ Sprememba bo prizadela kakih 7,500 častnikov in moštva te*' okoli 10,000 članov njihovih družin, okoli 1,400 Angležev' in 60 ameriških civilistov. Meliki Britaniji bo na leto pri-Pesla kakih 50 milijonov dolarjev v ameriški valuti. Ukrep bo °hranil na letališčih v Vel. Bri-tnniji štiri skvadrone izvidnikih bombnikov RB-G6 in tri skvadrone taktičnih bombni- ov B-66. Obe vrsti letal so ahki dvomotorni jet bombni-5h ki jih mislijo v kratkem zamenjati z novimi F-105 Thun-erchief bombniki-lovci, ki §Q sposobni ponesti nad -sovražni-k^ atomske bombe. orožja na francoskih v kolikor ni to pod fran-m vojaškem nadzorom, je Ameriška letala zopet "a francoskih letališčih ^ Pariz, Fr. — Začasno sta m ustavila na francoskih le-a. ‘ščih dva skvadrona ame-!lskih lovcev-bombnikov, toda rez atomskega orožja. Ko je predsednik De Gaulle ni]0^ Ve^ dvemi leti odklo-1 hranitev ameriškega atomskega tleh c°ski Jhovni poveljnik NATO gen. if^tad umalknil visa ameriška jQ 4^a s francoskih letališč de-r, a na Angleško, deloma v Nemčijo. -------------o------ t^eriško stališče zma-galo v komisiji ZN za atomsko silo PorSAJ’ Aw9t’ - Kot smo že t&toš ai1’ S0 na dnevnem redu ft. "Hjega zasedanja znane ko- Volitv 23 domsko silo tudi natpi 6 n°vega generalnega rav. Ara Ja’ ^edanjemu ravnatelju, reč er^ancu Po rodu, je nam-potekla službena doiba. jjiavit3kVa ^ na'j|Prej hotela uve- je “tr°jke-” To J1 Sala iotelo. Potem je predla- Pater3 n°vega generalnega rav. dipl±_.ne'kega indonezijskega Novi grobovi | DeGaullovo svarilo Louis Grdina Sinoči je zadet od kapi umrl v Cawolli restavraciji na Clifton Blvd. in W. 116 St. 58 let stari Louis Grdina z 261 E. 232 St., rojen v Clevelandu. Zapustil je ženo Josephino, roj. Zu-lich, in štiri hčere. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Čas še ni določen. Varnoslni svel odloži! razpravo v Zun. Mongoliji ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Varnostni svet ZN je začel razpravo o prošnji, ki sta jo Zunanja Mongolija in Mavretanija vložili za vstop v ZN, pa jo je takoj preložil na nedoločen čas. Delegatje so se namreč na tihem sporazumeli, da bodo sku. šali za kulisami najti kompromisno formulo. Seveda bodo pritisnili na Čankajškovo Kitaj, sko, naj jenja žugati, da bo vstop Zunanje Mongolije vetirala. Ta novica bo gotovo razočara, la inteligenco v Mongoliji. Od tam se je vrnil s turistične poti znani sodnik Vrhovnega zveznega sodišča Douglas in pripoveduje, kako so ga v mongolski prestolnici Ulan Bator vsi spra. ševali, kdaj bi Mongoli lahko dobili štipendije za ameriške šole. Douglas pravi, da bi z lahkoto nabral kakih 2,000 kandidatov za študiranje na ameriških .šolah. Najbrže bodo morali še dolgo čakati, da pridejo na vrsto. Kairski list dolži za upor v Siriji — Ameriko BEJRUT, Lib. — Egiptovsko časopisje označuje sirijsko vlado Kuzbarija za “reakcijonarno. administracijo izkoriščevalcev in kapitalistov.” Znani list Al A-hram spravlja v zvezo z uporom Združene države. K temu ga navaja dejstvo, da so bile Turčija, Iran, Gvatemala in nacionalna Kitajska, ki “plavajo v ameriški sferi,” med prvimi, ki so priznale novo sirsko vlado. Na ameriško vmešavanje v Sirijo naj bi kazala tudi odpoved obaska Ameriške 6. flote v Libanonu v teh dneh. V čem naj bi bilo to vmešavanje, Naserjev list ne razloži. Uboga Amerika, skoro bo krive za vsako nesrečo ali težavo, ki bo koga zadela na svetu! Nkrumah bi rad dosegel z ultimatom našo podporo! Nobenega popuščanja pred WASHINGTON, D. C. — Kam grožnjami t O t a litarnega lahko pripelje brezglava ameri-bloka! ška politična širokogrudnost, _ A I lahko vidimo na sledečem sluča. PARIZ, Fr. - Tekom svojega jUj kj ge je pri til te ^ zadnjega javnega nastopa je Kpt ^ poro^U) je naša ad. predsednik republike De Gaulle dejal o mednarodnem položaju: “Ker smo mi Francozi, da to povem, bistveni za Evropo in potrebni svobodnemu svetu, smo ministracija obljubila ganskemu predsedniku Nkrumuhu, okoli $133,000,000 kot ameriški prispevek za jez, elektrarno in tovarno aluminija na reiki Volta. dolžni sami odločiti in povabiti Ker je nevtralnost Nkrumaha nase zaveznike, naj ostanejo tr-din in neustrašeni pred zahteva, mi totalitarnega bloka. Nič ne more biti nevarnejše za našo stvar, za našo varnost in za mir kot umikanje korak za korakom pred onimi, ki nam groze!” De Gaulle je izjavil, da se bo Francija pripravljena razgovar-jati o Nemčiji in vseh drugih pe. rečih mednarodnih vprašanjih, kakor hitro bodo grožnje potihnile in bodo vzpostavljeni normalni odnosi med Zahodom in Vzhodom. Madžarski nadškof umrl DUNAJ, Avst. — Msgr. Jos-zef Groesz, 74 let stari katoliški nadškof v Kalocsi in načelnik madžarskih škofijskih konference kot namestnik kardinala Mindscentia, je umrl zadet od srčne kapi. Nadškof je bil 1. 1951 obsojen na 15 let v komunistično ječo, pa bil štiri leta kasneje izpuščen. postala precej sumljiva, njegovo gospodarjenje pa ne ravno vzor. 1 no, je Kennedy odredil, naj po-1 sebna komisija preišče na sa-1 mem mestu, kako je s celo stvarjo in kaj je z Nkrumohovo zunanjo politiko. Nkrumah ni pričakoval takega koraka. Najprej e je nekaj, mencal, potem pa je Kennedyu napisal pismo v katerem prosi, i naj mu do 13. oktobra pove, ah mu bo dal podporo ali ne. Pismo je napisano zelo uljudno, pa vendar napravi vtis ultimata. Obvezne izjave za podporo noče dati tudi London. Kdo ve, ali bo Nkrumah tudi tja poslal podoben ultimat? Radovedni smo, kaj bodo k temu rekli v državnem tajništvu. V podobnih škripcih se bo kmalu znašel tudi Tito, tako trdijo v Washingtonu. Naša ad-ministracija je menda trdno namenjena, da preoceui ne morda Tita, ampak svoje preračunano tveganje, ki nas stane zadnjih 13 let že nad dva bilijona dolarjev. s rav- tem mata‘ Propadla je tudi hatepre^0§om- Za novega ra. čift0 ^a kil izbran z veliko ve. bjat- avecP'ki atomski strokov-Jakl dr. Erklund. -^WRMER Večinn 013 sončno in topleje. -a temperatura 64. Združeni narodi zadolženi preko .glave ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Uprava ZN je izdelala za generalno skupščino blagajniško poročilo kot pripravo za proračunski predlog. Poročilo je naravnost obupno. ZN imajo trenutno nad $118,000,000 dolgov in uprava upa, da bo do konca leta pokrila komaj tretjino, med tem se bodo zopet nabirali novi dolgovi. Glavne stroške dela armada ZN v Kongu, ki šteje 16,000 mož. Samo 14 članic ZN izvršuje svo. je obveze, kar se tiče prispevkov za Kongo, vse ostale se izmikajo svojim obvezam. Doslej je Združenim narodom pomagala iz zadrege ameriška širokogrudnost. Bojijo se, da letos Ameri. ka ne bo več tako velika dobrot, niča ZN in da bo morala nova večina ZN gledati, kako pokrije stroške ali pa omeji akcije ZN po svetu. STREUANJE OB PREGRADI MED OBEMA BERLIN0MA Zahodna policija je streljala na policijo Vzhodnega Berlina, ko je ta (streljala na dva begunca, ki sta skušala pobegniti V^Zahodni Berlin in so krogle padale na zahodno stran pregrade. BERLIN, Nem. — Ko sta včeraj skušala dva moška •pobegniti preko streh hiš iz Vzhodnega v Zahodni Berlin, je komunistična policija začela na nju streljati. Krogle so pri tem letele preko mejne pregrade v zahodni del mesta. Tamkajšnja policija je ogenj vrnila in pri tem zadela nekega vzhodnonemškega policaja. Ali je bil ta samo ranjen ali mrtev, ni znano. Enemu izmed beguncev se je posrečilo doseči pregrado, pa je zgrešil rešilno mrežo, ko se je s strehe stavbe v Vzhodnem Berlinu pognal na ulico v Zahodnem, in se na mestu ubil. Drugega so komunisti ujeli. Do streljanja je prišlo na pod- -- . — - — ročju Bernauerstrnsse, ki je do- Qenene V0fnj6 z |e|sjj živela v zadnjih tednih vec dra-, , . ' matičnih pobegov na zahod. j RISO ZRIGTdj TfiS LJOCGRi* Zahodna policija je usmerila1 proti vzhodni, ki je preganjala I CHICAGO, 111. To skuš- Ne brez čaja na Angleškem ! LONDON, Vel. Brit. — Angle, ži so velilki prijatelji čaja, pijo ga, kadar se jim ponudi priložnost, tudi med delom. Doslej so delavcem v gradbeni industriji šteli čas za pitje čaja v delovni čas, nova pogodba je to odpravila. Gradbene delavce v Londonu je to tako razburilo, da so napravili po sredi mesta protestni pohod in zahtevali “priznanje kitare pravice.” Na čelu sprevoda je korakala skupina delavcev, ki popravlja hišo, kjer je sedež vlade, 10 Downing Street, nosila je tablo z napisom “10 Downing Street — pusti nam čašo čaja!” Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. begunca, žaromete, da bi jo o-slepila, nato pa streljala na njo iz revolverjev. Eden od vzhodnonemških policajev je bil zadet in so ga njegovi tovariši odnesli s pozorišča. To je bil doslej na meji med obema B e r 1 i noma najresnejši spopad in zelo verjetno je, da bodo komunistične oblasti zagnale velik krik, čeprav je policija Zah. Berlina ogenj dejansko le vrnila, ko so v njeno bližino padle krogle strelov vzhodnonemške policije. ------o,----- Sirska vlada začela zapirati svoje tekmece in sovražnike DAMASK, Sir. — Da nova revolucijonarna sirska vlada nima ravno širokega in globokega po!itičnega ozadja, se je videlo takoj prve dni. Res je, da je osvobodila iz ječ kakih 3,000 političnih nasprotnikov Naserjevega režima, zato pa je tudi posadila v zapore “nekaj”’ svojih nasprotnikov, med njimi znanega sirskega nacijo-nalista polkovnika Sen a j a. Baje so njegovi pristaši začeli po 'Siriji z demonstracijami, ki jih je novi režim takoj udušil. Verjetno bo vlada morala nastopiti tudi proti levičarjem, posebno tistim, ki so 1. 1958 pomagali Naserju do oblasti. Nova sirska vlada je takoj izjavila, da se hoče držati v zunanji politiki iste nevtralne poti kot vse ostale arabske države. Nasserjeve gospodarske reforme povod za revolucijo v Siriji DAMASK, Sir. — Ker bodo v bližnji bodočnosti igrali odnosi med sirsko politiko in sirskim gospodarstvom veliko vlogo v političnem življenju dežele, je dobro, da ne pozabimo, da so bile za zadnjo revolucijo v Siriji glavni povod Naserjeve gospodar-elke reforme. Ali bodo te reforme ostale še v veljavi, kako se bodo spreminjale, vse to bo soodločalo v bodoči sirski politiki. Ko je 1. 1958 Naser prevzel o-blast v Siriji, je vedel, da je prevzel deželo z zelo zaostalim gospodarstvom in skrajno pomanjkljivim socialnim skrbstvom. Bivši sirski režimi so bili v rokah sirskih bogatašev, posebno veleposestnikov, ki so skrbeli, da njihovi gospodarski interesi niso prišli pod udar javne uprave. V Egiptu je bilo takrat že precej drugače. Tam je bila že uvedena agrarna reforma, tam so doživeli že par valov nacijonalizacije v trgovini, ban. karstvu, prometu in industriji. Ne bi mogli reči, da so bile Na-1 serjeve metode pri tem posrečene in učinkovite, toda spremenile so vendarle obličje egiptov- j tkega gospodarstva; 82% egiptovske ekonomije je prišlo na ta način pod državni vpliv. Ko je Naser prevzel oblast v | Damasku, je hotel hoditi po isti, poti budi v Siriji. Pokazalo sel je pa, da egiptovske metode ne bodo zmeraj na mostu. Sirija je namreč dežela, kjer zemlje ne manjka, kjer igra trgovina dru-j go vlogo kot v Egiptu, kjer se je | industrija razvijala po drugih vidikih kot v nilski dolini. Nestrpen kot je, Naser ni dolgo iskal novih poti za svoje refor- i me v Siriji. Zmeraj bolj je segal po egiptovskih vzorcih. Tako je sicer spravil večino gospo- darskega življenja pod vpliv svojega režima, toda sprožil je val za valom nezadovoljnosti proti sebi. Glavne točke v Naserjevih gospodarskih reformah so bile sledeče: Upravni odbori vseh podjetij so prišli pod državno kontrolo, celo tam, kjer režim ni bil udeležen s kapitalom več kot 35%. Naser je odločeval, kdo bo sedel v odborih in vodil podjetja. Novi maksimum v agrarni reformi je znašal komaj 100 akrov, akoravno v Siriji ne manjka zemlje kot v Egiptu. Naser je določil tudi maksimum letnih dohodkov na 5,000 egiptovskih funtov. Delovni teden je določen na 42 ur. Delavci so udeleženi pri dobičku s 25%, pri tem so pa deležni še vseh vrst socialnega zavarovanja. Zadnji Naserjev dekret obve. njo je napravil Erins Own Club iz Chicaga. Najel je pii resident Lines potniško letalo za 103 potnike, ki so si hoteli ogledati Irsko, kjer naj bi o-stali 3 tedne. Ko je prišel dan vrnitve, so se začele težave. Letalo President Lines je i-melo najprvo tehnične napake ■ci jih je bilo treba popraviti, med tem je lastnikom letala zmanjkalo $6000.00, da pokrijejo stroške za potreben bencin za polet v Ameriko in da plačajo pristojbine za znanem irskem letališču Shannon. Potniki so se začeli razburjati, enega je celo zadela kap. Treba j,e bilo celih 5 dni, da so uredili vse potrebno za pot \ Ameriko. Potniki so moral:' med tem stanovati v hotelih ir imeli druge nepotrebne stroške. šele šesti dan so se vrnili domov, z namenom, da se z lastniki letala spustijo v pravdo, ako ne bodo drugače ni ogli dobiti povrnjenih nepiedvide ni h stroškov. Sel iskat priložnosti KAIRO, Egipt. — Revolucija v Siriji je preje sad nacionalizma kot komunizma, vendar sc je takoj ob njenem začetku vodnik sirijskih komunistov Kaled Bekdaš po več kot dveh letih samovoljnega izgnanstva vrnil \ Alepo. Poznavalci razmer trdijo, da se je Bekdaš, ki je znan po svojem sovraštvu do Naserja, vrni1 domov, da vidi, če je mogoče k revolucionarnemu ognju prista viti komunistični lonček. Zadnje vesti zuje bogataše, da morajo objavljati podatke o svojem premoženju, a'ko režim to zahteva. SirJki bogataši so vedeli, kaj jih čaka, vedeli so pa to tudi sirski uradniki in sirski oficirji. Naser je namreč napovedal radikalno reformo javne uprave. Nameraval je občutno zmanjšati število uradnikov, odpraviti lokalne posvetovalne organe in kontrolo uprave podrediti naravnost centralni vladi v Kairu. Vse to je izbilo dno sirski nezadovoljnosti. Sirski revoluci-Jonarji so morali hiteti, kajti bali so se, da bo napovedana reorganizacija kairske vlade samo še poslalbšala izglede na uupe-|šen upor. Ko so prevzeli oblast, so prvi trenutek samo deloma obljubili, da se ne bodo dotikali Naserjevih socijalnih reform. Morda je bila to najbolj značilna izjava novega sirskega uporniškega režima. DETROIT, Mich. -- Razgovori med Ford Motor Co. in Unije avtomobilskega delavstva so odloženi do jutri popoldne, med tem pa okoli 120,000 delavcev nadaljuje s štrajkom. WASHINGTON, D.C. — Sovjet ska zveza je včeraj razstrelila 17 jedrsko orožje, odkar je v septembru preskuse obnovila. Ta eksplozija je bila izredno močna, več megatonov. Izvedena je bila na področju Nove Zemlje v Arktiku. WASHINGTON, D.C. — Jutri popoldne ob petih bo sprejel predsednik Kennedy sovjetskega zunanjega ministra Gromika in se z njim razgo-varjal o berlinski krizi. Gro-miko se bo nato vrnil v Moskvo poročat Hruščevu o svojih razgovorih z državnim tajnikom Ruskom, predsednikom Keunedyem in angleškim zunanjim ministrom lordom Home. Iz Clevelanda in okolice Sestanek s prijatelji— Kdor bi se želel pozdraviti z nekdanjim kaplanom pri Sv. Lovrencu, sedanjim župnikom č. g. A. Gnidovcem, naj pride 9. oktobra ob osmih zv. v cerkveno dvorano k Sv. Lovrencu. Seja preložena— Seja Podr. št. 47 SŽZ je zaradi praznovanja zlate maše msgr. J. Omana preložena od nedelje, 8. okt., na nedeljo, 22. oktobra, ob dveh pop. (v običajnih prostorih). Raznašalec— Uprava AD išče raznašalca lista za Locherie Ave., Meredith Ave., Pasnow Ave., Rosecliff Ave., Naumann Ave. itd. Kličite HE 1-0628. Zadušnica— V soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Johna Kresevic ob 4. obletnici smrti. V soboto ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Milko Meršol, roj. Tominšek, soprogo primarija dr. Val. Meršola, ob 3. obletnici njene smrti. Tečaji angleščine— Clevelandski šolski odbor je pripravil tudi za letos vrsto tečajev angleščine za nove vse-Ijence. Kdor se želi tečajev udeležiti, mora plačati $5. Tečaji bodo na sledečih krajih: V Col-linwood High na E. 152 St. in St. Clair Ave., v Nationalities Services Center na 1620 Prospect Ave., v Norwood Library na 6401 Superior Ave., v St. Clhir Recreation Center na 6250 St. Clair Ave. zvečer od 7. do 2.; v East Madison na 1130 Addison Rd. podnevi od 10. dop. do 12. v pon. in sredah, v Norwood Library pa v torkih in četrtkih popoldne od 1. do 3. Za podrobnosti kličite Cleveland Board of Education CH 1-3660. Molitev— Člani Društva Najsv. Imena fare Marije Vnebovzete so vabljeni nocoj ob osmih v Zakraj-kov pogreb, zavod k molitvi za pok. Josepha Jerse. Še vedno trgajo— V slučaju lepega vremena bodo v nedeljo popoldne na Slov. pristavi nadaljeval' z veselo trgatvijo. Vsi vabljeni! V bolnišnici— John Kosec z 1134 E. 60 St. je bil v St. Vincent Charity bolnišnici operiran. Obiski so dovoljeni. Izvirne jaslice— Akad. kipar France Gorše je izdelal izvirne jaslice za novo slovensko cerkev Brezmadežne v New Torontu v Kanadi. Razstavljene bodo v njegovem Art Studiu na 1135 Adtlison Rd. v soboto in nedeljo. K molitvi— Člani društva Dvor Baraga št. 1317 Kat. Borštnarjev imajo skupno molitev nocoj, po kegljanju, ob 9:45 v Zakrajškovem pogreb, zavodu za pokojnim Josephom Jerse. Do smrti prestrašena CARACAS, Ven. — Ko so grobarji začeli zasipati grob na pokopališču pri vasi Pecaya, je “mrlič” Roberto Rodrigues, žrtev srčnega napada, dvignil pokrov krste in divjal domov med kričanjem in kletvami. Njegova tašča, ki je stala ob robu groba, se je od strahu zgrudila mrtva. 'Pokopali so jo v grobi ki je bil izkopan za njenega zeta. Ameriška Domovina /%-fVl F V?l— HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Clast postage paid at Cleveland, Ohio No. 191 Thur., Oct. 5, 1961 Osebna pobuda in državni poseg Papež Janez XXIII. je letošnjo spomlad izdal novo socialno okrožnico, ki je po začetnih besedah dobila ime “Mater et magistra.” V njej razlaga socialni nauk cerkve v zvezi z novimi razmerami v gospodarstvu in družbi. Med drugim razpravlja tudi o vprašanju osebne pobude in državnega posega v gospodarstvo. “Katoliški glas,” ki ga iz-'dajajo slovenski katoliški duhovniki v Italiji, piše o gornjem vprašanju na temelju papeške okrožnice takole: Odkar se je na svetu proti koncu 18. stoletja začela doba industrializacije, se velik del gospodarskega in socialnega vprašanja vrti okrog najtežje zadeve, kako vskladiti osebne pobude (iniciative) posameznih državljanov in manjših organizacij s poseganjem države na gospodarsko področje. Kajti sociologi in gospodarstveniki so dali na vprašanje dva popolnoma nasprotna si odgovora; Liberalni ekonomisti so rekli, naj država pusti gospodarstvo popolnoma v rokah privatnih oseb. ki naj se v ta namen družijo, kakor se jim zlju-■bi, ona sama pa naj se v razvoj gospodarstva prav nič ne vtika. Posledica teh idej je bil ravno razvoj modernega kapitalizma v pretekli dobi, ki je v gonu za čim večjim zaslužkom brez ozira do delavcev tako zaostril položaj delavstva, da je postalo to brezpravna masa v rokah nekaterih velekapitalistov. Prav ta posledica, ki je nastala iz liberalnega gospodarstva, je rodila drug ekstrem, to je socializem zlasti v njegovi skrajni obliki marksizma in komunizma. Ko so namreč videli strašni položaj, v katerega so zašli delavci, ker se država zanje ni nič brigala, so nekateri socialni misleci pri-51i do spoznanja, da mora država sama, oziroma družba, kot pravijo oni, vzeti v roke vse gospodarstvo, češ da se le na ta način more preprečiti izkoriščanje delavca, oziroma kot ponavljajo danes, izkoriščanje človeka po sočloveku. Tako mnenje imenujemo socializem. Danes se je posebno uveljavil skrajni socializem, ki je revolucionaren in nasilen ter mu pravimo komunizem. Njegovi očetje so Marx, Engels in Lenin. Spričo teh dveh skrajnosti je katol. Cerkev ubrala srednjo pot; na eni strani priznava pravico poedinega človeka, ’da se lahko svobodno udejstvuje na ekonomskem področju, torej da sme imeti svojo obrt, trgovino, industrijo, izvrševati svoboden poklic itd. S tem je Cerkev zavrgla nauk 'skrajnega socializma. Na drugi strani pa je Cerkev obsodila tudi liberalizem in uči, da ima država pravico in dolžnost, 'da posega tudi na gospodarsko področje ter brani zlasti delavce, vendar mora njen poseg ohraniti značaj pomožnosti ali subsidiarnosti. To se pravi, državna oblast ne sme stopi-‘ti na mesto poedincev, marveč mora delo in prizadevanja poedincev spoštovati, vzpodbujati, jim pomagati, njih prizadevanje dopolnjevati in povezovati. To je jasen nauk zlasti Pija XI. v encikliki Quadragesimo anno. “Naraven predmet poseganja države na gospodarsko polje je ta, da z nadomestno pomočjo pomaga članom družabnega telesa, ne pa da jih uniči in vsrka vase.” To je torej ravno obratno, kar zagovarja komunizem, kjer država uniči vsako lastno iniciativo in vsrka v svoj delokrog vsakršno produktivno dejavnost državljanov. Janez XXIII. v novi encikliki Mater et Magistra nauk svojih prednikov znova poudaril! Prizna, da je poseg moderne države na ekonomsko področje vedno bolj pogost in potreben, toda “vedno znova moramo poudariti načelo, da prisotnost države na gospodarskem polju, četudi široka in globoka, se ne sme goditi na vedno večjo škodo svobodne iniciative posameznih državljanov. Nasprotno, svobodne pobude je treba vedno bolj razširiti in garantirati vsem in vsakemu posebej osnovne pravice človeške osebe; med temi je tudi pravica, ki jo imajo posamezniki, da je in redno tudi ostane na njih prva odgovornost za. lastno vzdrževanje in za vzdrževanje družine. To se pravi, naj bo v različnih gospodarskih sistemih dovoljeno in olajšano svobodno izvrševanje proizvodnega dela.” To načelo potrjuje papež ravno z izkušnjo. Pravi namreč: “Izkušnja uči, da tam, kjer manjka lastna iniciativa, vlada politično nasilje; tam imamo tudi zastoj na tistih gospodarskih področjih, ki proizvajajo predvsem silno pestro število potrošnih dobrin in uslug, ki se tičejo ne samo materialnih potreb, temveč tudi duhovnih: to so dobrine in usluge, ki na poseben način zahtevajo genialno ustvarjalnost posameznikov. Prav tako pa tam, kjer manjka ali pa je nezadostno delo države, imamo nered, izkoriščanje šibkejših po močnejših in bolj brezvestnih, ki jih najdemo povsod in v vsakem času kakor ljuljko med žitom.” Kdor je brez predsodkov in hodi po svetu z odprtimi očmi, mora dati papežu prav. V državah, kjer je državni poseg na gospodarsko področje še vedno nezadosten ali nepošten, imamo izkoriščanje zlasti delavstva od strani brez- vestnih gospodarjev; kjer je zavladal socializem, se pa najbolj občuti pomanjkanje potrošnih dobrin in osebnih uslug, to je tiste gospodarske dejavnosti, ki zahteva največ podjetnosti in ki služi, da naredi življenje bolj prijetno. To opažajo vsi obiskovalci sovjetske Rusije, to opažajo tudi vsi obiskovalci socialistične Jugoslavije. Težka industrija sicer cvete, manjkajo pa potrošne dobrine in osebne usluge. In zlasti še manjka osebna svoboda. Zato je v tem zagonetnem vprašanju edino prava rešitev srednja pot, ki jo uči Cerkev. BESEDA IZ NARODA Paberki iz fr. Omanovih “Newburski novic” (Ob fathrovem zlatomašnem jubileju nabral J. S.) Zadnja nedelja je bila deževna. Uipali smo, da bo lepo in da poj-demo na vinsko trgatev na Slovensko pristavo, pa nas je uneslo. Tako sem se spravil nad fr. Omanove “Newburike novice” in sem začel brskati po njih. Sad tega 'brskanja je tole pisanje. Najstarejša slovenska fara v Ameriki “Ko sem bil v preteklem poletju na počitnicah v mojem “starem kraju,” sem bil prav vesel, ko sem še tu pa tam slišal slovensko besedo. To seveda pri ljudeh mojih let, kar bi se moglo reči, drugi rod. Fara sv. Štefana je najstarejša slovenska fara (bila) v Ameriki. Prvi Slovenci (Gorenjci) so se vsedii v nepredirne gozdove nekako leta 1861. in deset let pozneje so isi že postavili lastno cerkev iz hlodov. Prvi grdb na pokopališču poleg cerkve nosi letnico 1864; ime pa Pogačnik. Pogačnikovi so bili prvi. Njim je smrt vzela deklico in jo položila v zemljo tik poleg cerkve, kamor so pozneje tudi drugi šli za njo tako, da je danes že na stotine tistih, ki so legli k počitku od trdega dela, ki so ga imeli slovenski pionirji v tistem kraju. Ne sicer med najprvimi, pa vendar med prvimi so prišli tudi trije brati, šimen Oman, Matija Oman in Tomaž, ’šimen in Tomaž sta ostala v tisti okolici, Matija pa je šel 20 milj naprej v okraj Albany, Minn. Visi trije so bili farmarji in vsi trije so imeli številne družine. Pri Tomaževih je bilo dvanajst otrok. Pri šimnovih enajst in pri Matiju nekaj manj. Tako se je začelo. Ko pa se je vršil letos 24. avgusta splošni sestanek vseh sedaj živečih sorodnikov do četrte, ga in petega rodu in njih družin, se jih je udeležilo preko pet sto( med katerimi je bilo deset samostanskih sester, štirje duhovniki, en frančiškanski brat in en jezuitski klerik ali semenišč-nik. To ne omenjam, da bi se ponašal, nasprotno, Bogu naj bo hvala večna, ker le od njega je odvisno vse. Nobena sestra od njih in noben duhovnik ni bogatih staršev. Vsi so delavskega ali farmarškega stanu. Kjer je dobra volja, se tudi sredstvo najde.” (AD, 10. okt. 58.) “Vsaj en milijon Slovencev spi pod ameriško rušo “Pred tridesetimi, štiridesetimi in petdesetimi leti so ljudje nedelje komaj čakali. Nedelja je bil dan počitka in zabave. Večina jih je dopoldne šlo k maši, popoldne pa so iskali nekaj zabave in kratkočasja. Drugje ga ni bilo, vsaj zanje ga ni bilo, ker niso hodili po šovih. iče je bila zvečer igra doma v šolski ali pa cerkveni dvorani, so šli tja. Toda za popoldne je bila samo ena zalbava . društvena seja. “Po južini jih je par zvrnil, potem pa vrgel klobuk na glavo po strani in hajd na sejo. Tam je marsikaj prišlo naprej, tako da je seja trajala vsaj tri ure in te tri ure so se vršile debate, da je bilo veselje. Vsak je hotel nekaj predlagati ali vsaj podpirati. Tu pa tam je debata glave ogrela do malega prepira. Pa nič zato. Seja je bila pa le inte. resantna, tako da so že naprej delali načrte, kako bo kdo pri drugi seji čez en mesec, komu dokazal, da je imel zadnjič le on prav.” “Ne pozabimo, da je na deset, tisoče teh očancev, ki so hodili na seje, že odšlo počivat od trdega dela, ki so ga vršili. Samo iz naše fare je že odšlo 223 takih, ki so kdaj hodili na seje in tam imeli svoje zabave. Naša fara je le isrednje velikosti. Če pa vzamemo v poštev vse kraje po Združenih državah, potem smemo, se meni zdi, reči, da je vsaj en milijon Slovencev, katerih trupla spijo pod ameriško rušo. Ti ne hodijo več na seje.” (A. Sl. 18. 12. 57). Če bi bil father Oman hudo bogat... “Ali poznate” Verski mesečnik Božja Beseda,” ki izhaja v Toronto, Canada? Ako ga nimate, si ga naročite ... Ne bo vam žal. Ako bi bil jaz tako bogat kot American Steel and Wire kompanija, bi ga vsem Slovencem v Ameriki naročil. Je res lep in poučen.” (AD, 3. 4. 59). Kaj so Newburške novice? “Že večkrat sem vam rekel, da Newburške novice” niso samo nevvbunške. Pa največkrat tudi novice ne.” “Jaz pišem, kar mi ugajai ali pa, kar smatram za koristno. Vem pa in tudi vi veste, da je med pšenico večkrat precej plev. Saj to tudi meni ni všeč. Pa nimam časa, da bi vse zopet prepisal, da bi pleve odletele. Tisti, ki še slovensko berete in imate tudi toliko skušnje iz praktičnega življenja, da dobro vesite, da brez plev tudi pšenice ni. Pšenica je le tam, kjer so pleve, ker je vsako pšenično zrno s plevami ovito.” (AD, 1. 11. 57). Konec Newburških novic “S tem je konec Newbursikih novic. Ne gre več in ne gre. Od tukaj naprej naj prevzame kdo drugi in poroča, kar bi znalo zanimati še koga drugega. Z Bogom!” (AD 4. okt. 60). tomeme revolucije čakajo vstajenja v pozabljenih, neblago-slovljenih in oskrunjenih mno-| žičnih grobovih preko vse slovenske zemlje. Tam tudi čakajo, da jim zapadni svet, ki jim je takrat v njihovi usodni uri pokazal hrbet, končno da priznanje, da so se pred dvajsetimi leti pravilno odločili, ko so se odzvali klicu naroda, ki je pod duhovnim vodstvom sedaj že pokojnega vladike in pastirja dr. Gregorija Rožmana odklonil komunizem za vsako ceno, razkrinkal njegov pravi namen ter tako pričel svoj križev pot, ki še danes ni končan, a dal tako svetal zgled kot mali narod velikim narodom, da nobena žrtev in trpljenje ni preveliko, kadar gre za obstoj narodnih in krščanskih načel proti mednarodnemu in brezbožnemu komunizmu. Ker je torej naša slovenska zemlja zaenkrat še v senci krvave rdeče zvezde, bo ta kapela prvi spomenik in pa obenem tudi zahvala vsem desettisočem in desettisočim, ki so dali svoja mlada življenja v borbi za Boga in Domovino, Slovenstvo ter de. mokratična načela svobode in človečanskih pravic. V bližnji bodočnosti bo torej na naša vrata, na ta ali oni način, potrkala ta nabiralna akcija; odprimo ji na široko naše duri in naše srce! Vsak po svoji moči prispevajmo svoj dar, da se kmalu uresniči ta prelepa za. misel Spominske kapele njim, ki so vse dali na oltar domovine. Prosimo, pošiljajte prispevke na naslov: ing. LEKAN Jože, 1113 East 66. St., Cleveland 3, O. Pripravljalni Odbor za Sipominsko kapelo. Spominska kapela na Slovenski pristavi Cleveland, O. — Mnogo ljudi se je ob obisku Slovenske pristave izrazilo, da imamo sedaj Slovenci v Clevelandu edinstve. no priliko, da bi se tam postavila spomjmsika kapela pokojnemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu ter vsem žrtvam brezbožnega komunizma v naši domovini. To idejo je upravni odbor Slo. venske Pristave navdušeno pozdravil, zlasti še, ker je tam ka-! pela itak potrebna za otroke tu-j kajšnih slovenskih šol, ki bodo ' tam taborili v bodočih poletnih mesecih, kakor tudi za razna zborovanja in shode. Ker pa Slovenska pristava sama zaenkrat nima dovolj sredstev za zgraditev take kapele, je bilo potrebno organizirati posebno nabiralno akcijo, ki se ji je navdušeno pridružila tudi Clevelandska Zveza slovenskih protikomunističnih borcev. Dvajset let je preteklo nedavno, odkar je brezbožni komunizem pričel svojo krvavo revolu. ciljo na slovenskih tleh pod krinko borbe proti okupatorju. Zaradi takratnega mednarodnega položaja se mu je s tujo vojaško pomočjo , posrečilo zasužnjiti slovensko zemljo. Žrtve te bra- Nov grob v Lorainu Lorain, O. — Spet je posegla smrt v naše vrste. Dne 29. septembra t. 1. je v bolnici sv. Jožefa umrla za srčno hibo dobro poznana rojakinja Mrs. Josephine Eisenhardt s 1743 E. 33. St. Pokojnica je bila stara 73 let. Od leta 1949, ko ji je umrl mož Anton, je bila vdova. Pokojna Mrs. Josephine Eisenhardt je bila rodom iz vasi Selček pri Rakeku. Njeno dekliško ime je bilo Petrič. V Ameriko je prišla leta 1907 in se naselila v Lorainu, kjer je živela 54 let. Poročila se je 16. avgusta 1909 z Antonom Eisen-hardtom. Pokojnika zapušča v Lorainu sina Viljema in poročene hčerke Mrs. Frank J. Tomšič in Mrs. William Mulen v Lorainu, Mrs. Howard Biddle v Clevelandu. V stari domovini zapušča tri brate in eno sestro, deset vnukov in dva pravnuka. Bila je članica društva Jutranja zarja št. 46 SDZ, društva Bled št. 17 SNPJ, društva št. 40 SŽZ in Oltarnega društva cerkve sv. Cirila in Metoda v Lorainu. Pogreb se je vršil v ponedeljek 2. oktobra ob desetih zjutraj iz cerkve sv. Cirila in Metoda na pokopališče Kalvarija. Pogrebne obrede je opravil Rev. Milan Slaje. Draga pokojnica! Odšla si za vselej od nas, ker je bila taka božja volja. Na milijone jih je že preje odšlo in vsi smo na isti poti. Smrt ne izbira in za vse [mora priti ura ločitve. Za Te-, boj žalujejo sorodniki, pa tudi [nešteti prijatelji in prijateljice, žele Ti mirnega počitka v svo-(hodni ameriški zemlji in bogato plačilo v večnosti za vse, kar si dobrega storila. žalujočemu sinu in hčerkam ter ostalim v družini izrekam globoko sožalje! Louis Balant. Društvo tfajsv. Imena Jezusovega pri Sv. Cleveland, O. — V nedeljo 8. oktobra, se bomo zopet vsi možje in fantje zbrali ob 7:45 zjutraj v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu. Malo pred 8. uro bomo skupno odšli v ceikev. Med osmo sveto mašo prejmemo lovadili.” Tako je začela skupi-ekupno sveto obhajilo. Po sveti na 18 - 20 fantov in 16 -18 de-maši je zajtrk in nato kratek se-'klet z redno telovadbo po en-istanek. Pomenili se bomo tudi krat tedensko v redovnih, pro-o naši jesenski prireditvi. ’stih, gimnastičnih in simbolič- Vsak izmed vas je prejel tudi nih vajah, pismeno vabilo našega duhovne. 1 V jeseni 1. 1950 smo morali ga vodje č. g. Hdbarta. Naj nih.'zapustiti šolsko telovadnico in če brez potrebe ne ostane to ne- deljo doma. Počitnice so minule in sedaj ni izgovora za iz- se preseliti v prostore Recrea- ostanek. Vse prosimo, da prav zagotovo pridejo. Vsem udom in njihovim družinam priporočamo, da ta me- tion Centra na St. Clairju. Tam se telovadba ni mogla vršiti redno, ker velika telovadnica ni bila na razpolago; od oktobra do konca maja so se vršili treningi in tekme v košarki. Radi see opravljajo skupno družinsko j tega ni bilo zaznamovati uspe-molitev svetega rožnega venca. J ha v napredku, vendar smo v Mesec oktober je posvečen Kra- j. 1951 jn 1952 p0 enkrat nastopili v slov. telovadnega društva. Ob Ijici Presvetega rožnega venca. pili v Torontu pri prireditvi Tudi v cerkvi se vsak večer moli sveti rožni venec. Na svidenje! Podružnica šl. 47 S. Ž. Z Garfield Heights, O. — Tem potom naznanjam članicam podružnice, da smo preložile okto-‘ brsko sejo z nedeljo 8. oktobra na nedeljo 22. oktobra ob dveh popoldne v navadnih prostorih. V naselbini, pri fari sv. Lovrenca, imamo namreč isti dan velik slavnostni praznik. Mon-signor J. J. Oman bodo darovali ob 10:30 dopoldne zlato sv. mašo. Le redko se vrše v fari take slavnosti. Slovenski narod mora biti hvaležen Bogu, da je dal preč. g. J. Omanu dočakati visoko starost in biti dober dušni pastir. Da se izkažemo hvaležni za vse, kličemo slavljencu iz vsega srca: Bog Vas živi še dolgo vrsto let, da bi dočakali še biserni jubilej. Nastopila je hladna jesen. Po naših dvoranah bo zopet vse oživelo in vrstile se bodo vsakovrstne prireditve. Obeta se nam torej mnogo veselja in zabave. V nedeljo, 15. oktobra, priredijo skupne podružnice Slovenske Ženske zveze prodajo doma. čega peciva. Kazalo se bo tudi, kako se pecivo pripravi. Nastopili bodo mladinski krožki. Pe, civo bo naprodaj od devete ure zjutraj skozi ves dan. Serviralo se bo tudi okusno kosilo. Svetujem Vam, da v nedeljo, 15. oktobra, ne kuhate doma, pač pa pridete v dvorano sv. Vida na Glass Ave., kjer Vam bodo pridne članice Slovenske ženske zveze postregle z vsemi dobrotami. Članice so prošene, če želi katera doma kaj speči, naj prinese v dvorano sv. Vida, da bo več -slastnega peciva v prodaji. Vabljeni so vsi rojaki in rojakinje, od blizu in daleč, da posetijo to našo prireditev. Minulo nedeljo, 24. septembra, smo se peljale v Pittsburgh, Pa. Pri podružnici št. 26. SŽZ se je vršila državna konvencija. Članice so bile prav vesele naše. ga obiska. Z nami v Pittsburghu so bile: glavna predsednica Antonija Tanko, glavna nadzornica V. Faletič in naša državna predsednica Ohio Mrs. Ella Starin. Na konvenčnem banketu je bila prav lepa udeležba. Pogostile so nas z vsemi dobrotami. Iz Clevelanda nas je bilo dva avtobusa. Vožnja je bila prijetna, dan lep in vroč. Prav lepo je bilo opazovati naravo, kako se spreminja in odeva v čudovito lepe jesenske barve. Seja podružnice št.. 47 bo 22. oktobra. Ne pozabite! Pozdrav višem skupaj! Jenny Pugelj. priliki otvoritve prenovljenih F. S. prostorov R e c r e ation Centra smo nastopili z dvema točkama: Fantje z gimnastično sestavo, dekleta pa z “Rajanjem”. Nastopali smo še večkrat pri pomembnejših slovenskih prireditvah, največ dekleta s simboličnimi sestavami, fantje pa, ker ni bilo potrebnega orodja, le s kako lažjo prosto vajo. Prvotna skupina se je manjšala, dorasli fantje in dekleta so se začeli poročati in preseljevati, največ v Kalinvud. Životarjenje je ponehalo, ko je skupino poživil prirastek novih članov. V začetku poletja 1958 je ta sveža, toda manjša skupina dobila zavetje v novi dvorani Baragovega doma s prijazno gesto naklonjenosti direktor ij a. Nadaljevali smo z redno telovadbo gimnastičnih prvin (za orodje dvorana ni grajena) do 21. avgusta 1958, ko se je vršil ustanovni občni zbor sedanjo telovadne zveze. Uresničila se jo naša večletna želja in namen, kajti dognali smo, da v podod-sekih in odsekih raznih društev telesna vzgoja ne more do vzpona, kakršnega lahko doseže v samostojni združitvi. Ker dvoranica Baragovega doma ni biD primerna za razvoj splošne te’ lesne vzgoje, smo s posredovanjem direktorija ponovno zaprosili upravo Recreation Cen-ra za uporabo prostorov. Kakoi že preje, tako tudi sedaj nismo mogli dobiti zaželjenega. Obstali smo kot pravi krilatica: ‘'N3' prej ne vem, nazaj ne smem”, čakali, “da se vremce spreve-dri”. In dočakali smo ga. Preč. monsignor Baznik nam je po g. kaplanu R. Hobartu °d' pri vrata prenovljene šolske 1° lovadnice, za katero nam Je g. kaplan preskrbel telovadno orodje začasno na posodo. P,e tem nam- je pa uprava Barag0 vega doma posodila telovadni drog, ki ga ji je daroval g- Km mavner. Ko smo mi v Red o3 tion Centru “ ž i v o t arili , s^a g. Kermavner in deloma g-ne Mrva vzgajala mlajšo, velm3 obetajočo skupino, ki sedaj tu^ tvori sestav zveze. — Na izr Zaliv&la Slov« telovadno zveze Cleveland, O. — K tako'lepemu uspehu naše zunanje prireditve v nedeljo, 10. septembra 1961, na Slov. pristavi, hočem navesti nekaj dejstev, ki. so v posredni zvezi z nastankom današnje samos tojne telovadne zveze. Ideja, zbrati vso slovensko mladino v telovadno društvo, je nastala v jeseni leta 1949. Ko nem občnem zboru, ki se je vr- šil dne 25. maja 1961, je bil lZ, voljen z malo spremembo sta* dodatno je bil izvo je odbor; -------- g. kaplan R. Hobart kot duhovni vodja zveze. Ko se zahvaljujem vsem, so pripomogli z nesebičnim, P žrtvovalnim deležem k usPe.u_ naše prve večje prireditve, 0 tim prijetno dolžnost, da na mestu izrečem toplo za va,^ vsem, ki so dobronamerno ^ iskreno kakorkoli pomag3 od leta 1949 do samostojno^ današnje Slovenske telova zveze! erIi Vam, ki ste se v tako ml ^ številu odzvali za ^om0^,'odič' delovanje; gospem in £osp°-nj-nam za okusno pecivo, porn earn v kuhinji, možem m torn v točilnici, voditeljem voditeljicam, ki ste prevze ^ terokoli delo, vodstvu in^ °^^e, narodnostne radio postaje, ^ ^ ---------- . H o- riški Domovini, vsem, ^ j£an3' dili prenočišče gostom sem zamisel izrazil pok. mon-'de, odboru Slov. P1'S aVo0lria' signorju Ponikvarju, je takoj | vsem, ki ste kakorkoli^^ dovoli uporabo telovadnice slo- gali ter ^ « e m uae e venske šole pri Sv. Vidu z be- iskreni sedami: “Seveda, kar začnite, J saj so tudi bivši “Orli” tam te- v s e m Bog plačaj! Bog živi! Janez Varsek- France Bevki Smrt pred hišo ■wmmrin Videl je sebe, ki se je rodil pod streho, kot mu je pravila mati, ko je bežala pred pijanim očetom ... Nato je zagledal mater, ki je umrla tisto noč, ko je-udarila strela v hruško in je preklala vrh. Pred oči mu je stopil oče in smrt, ko jo je prvič videl. Potem stric in vsa u-Panja na delo, gmajna, pred Graparjevo hišo prelita kri in Pčetov prst, ki je žugal... Nato še celo procesija hudega s Tonetovo smrtjo in Francetovim pogrebom. Vsak kamen, ki ga je postavil, se je podrl. Odkod je prišlo toliko prekletstva, ali je v njemu samemu, ali se je priklatilo od bogve kje? Odkod je smrt pred hišo, ki mu je naznanjala in mu nakladala zlo? Kateri hudič je vse-jal seme za hruško, ki ni nikoli rodila sladkega sadu in je v prvem rodu sejala sovraštvo, v drugem pa smrt. Pa kje je sovraštvo? — je pomislil Brdar. Pa kje je smrt? — Se je vprašal pri sebi. Ali ni v nas samih? Da sem delal tako, kot nisem delal, ali bi imeli da-hes že večkrat pogrebce mesto svatov? Po čigavi krivdi smo gledali požar in vse strahove, ki so obiskali sosede? ... Lepo mu je postalo pri srcu, ko je videl prihajati svate. “To Je kal novega rodu. Tudi pri nas mora vzkliti,’’ je mislil z druga-ee izraženo mislijo, pol v podzavesti. Ta hip ga je pustilo malodušje. Skoraj smehljajoč je stopil med pogrebce. 16. Opolnoči je zbudil Jožeta. “Vstani! Obleci se!” Jože je začuden pomel oči in ni razumel. Spanec ga je tlačil 11 a posteljo. “Vstani, dosti si poležkoval. Bil si najmlajši, danes si najstarejši. Delati moraš.” Jože se je dvignil počasi, kot v omami je oblačil kos za kosom obleke. “Vzemi žago in pojdi z menoj!” Vzel je žago in sledil očetu. Ta je šel iz hiše, ustavil se je pri hruški sredi vasi. “Požagala jo bova.” Pripognil se je in otrebil kamenje od korenin, nato je zasekal deblo od ene strani. V zvoke harmonike, v ples in v petje svatov je zvenčala žaga v trdi les. Znoj jima je kapljal s čela, deblo je požiralo ostro zobovje... Ko je zaškrtalo v deblu, sta vzela žago in odskočila. Brdar je vzel sekiro in udaril dvakrat, trikrat... Tri iveri so odletele, deblo je z dolgim, zateglim glasom padlo na zemljo. Brdarjeve prsi je presunil vrisk. Smrt je bila požagana. * * * Preden je vstala zarja je bil Brdar zopet ob Jožetovi poste- Iji- “Jože, vstani!” Jože je pomel oči in začuden pogledal v očeta. Za spoznanje je pobledelo nebo od vzhoda, ko sta šla na polje in zasadila prvo brazdo. Ko sta prišla prvič na konec, je dejal Brdar: “Sama sva, delati bova morala. Nisi več otrok, mož postaneš, preden se boš dodobra zavedel, kdaj.” Ko sta drugič počivala, je dejal: “V gospodarstvu me ubo- gaj, ženo si pa izberi po svoji želji. Kruha bo zadosti, če tudi bo uboga.” Zarja je planila preko pobočja v dolino. Vrhovi daljnih gora so se pozlatili. Nekaj silnega je planilo v prsi in jih razširilo, veselejše kot prebujajoče se cvetje, močnejše kot ljubezen. Vera v samega sebe, ki premaga smrt in zlo. Brdar se je vzpel, vsrkal zrak vase, objel je jutranjo svetlobo z očmi in raztegnil roke, kakor da bi jih rad potopil v radost, ki je duhtela od zemlje in prehajala v krvi. “Jože”, je dejal, “to si zapomni: človek je kot hrast. Stokrat ga oklestijo, pa vselej požene še močnejše veje.” (Konec) CHICAGO nekdaj VČERAJ Križišče Amerike v PRETEKLOSTI MESTA JlCAGE je pomešane velik zgodovine ameriških Slo- ^encev. Kdor se bo bavil z zgo- °vino ameriških Slovencev, ta Se bo srečaval s časi, v katerih So se dogajali in odigravali raz- I dogodki med Slovenci v Chi-Ca8u, ki so bili važni za vse a-^oriško Slovence. Prav v Chi-CaSu se je začelo prvo kulturno Udejstvovanje med slovenskimi Priseljenci v Ameriki. Tu so si ovenci ustanovili prvi sloven-** 1 bsk v Ameriki in še marsi-drugega. v ^ se je rodila cela lsda slovenskih časopisov in II bkacij. Prvi slovenski list v Teriki “AMERIKAN SKI LOVENEC” se je rodil 3. sep-otnbra 1891. Ustanovili so ga o Venski pionirji v Chicagu. % * 'so to: Anton Murnik, Franc ^ U °kar, Ivan Lesar, Jože Ver-j^’ Ivan Grilc in Alojzij Sku- r rt' VS*’ ^'e sem Prav poučen, n,, 0rn Belokrajine. Njegov hik' Urec*nd* Je bil Anton Mur- S^Hstično glasilo “PROLE-lLC so ustanovili leta 1906. ® je prevladal pri narodni jed-0tl Pliv socialistov, so leta 1908 2yjgn ker Je Marijo potom sv. Od Gregoricha ga je prevzel j rožnega venca pripomogla k si-Edward Mencinger Med vojno N™ zma"i kristjanov nad mu-(prvo svetovno vojno 1914-18,-ilshmani v bltki ,pri LePantu 7-dostav dopisnika) ga je kupil' °k^obra J571' Frank Zotti, hrvatski šifkartašl , P° masi bo kratka seJa v sol‘ in izdajatelj “Narodnega Lista” ^ dV°rani’ pri kateri bo Sovo (hrvatski dnevnik) v New Yorku. Zotti je kupil samo ime lista, ki je v Pueblo itak prenehal izhajati. “SLOVENSKI NA- I ril clevelandski župan Mr. An-;ton Celebrezze. Na sejah Društva Najsv. Ime. ina ni nobenih tajnosti, zato se ROD” je potem i2hajal v New S J81*0 “ Yorku kot dnevnik; vodU Je I v T propagando za Avstro-Ogrsko in brodošJi! 31 L 301 m neC ^ °" se obenem boril proti Saksarje-; ' ™ . m • vi tvrdki. Urejevala rta ga _____. Ernest TerP“' Zvonko Novak in Anton Šabec. ’ _ v roju je „kolj Po vstopu Amerike v vojno na 35j000 čebel strani zaveznikov so postala tla | —L____‘_________________ za take liste prevroča in tako je 1 DELO DORI IO “SLOVENSKI NAROD” prene- W hal izhajati, ne da bi doživel; Delo dobe razpad črnožolte monarhije, ka- 5-sobno stanovanje in hrano tero je zagovarjal in slavil.” j debi upokojeni par v zameno To je dobeseden ponatis od- za malo pomoč v kuhinji in zu-stavka iz socialističnega lista j naj. “PROLETAREC” št. 920, dati-1 Sprejme se tudi kuharica za ran z dnem 30. aprila 1925, v restavracijo z istimi ugodnost-Chicagu, Illinois. irpi in tedensko plačo $30. Kli- je to sicer zadeva prošlosti in čite ali pišite na: M. Strasner, | zgodovine. Kažejo pa le takele R.D. 1, Saegertown, Pa., tel. Ženske dobijo delo Perica Mora biti izkušena v likanju. Priporočila. Kličite EV 1-3131. (191) Išče se ženska, da bi skrbela za otroka in opravljala lahko hišno delo. Stanovanje in hrana. Parma Heights. VI 2-4687 po 6. uri pop. (191) Delo dobi Iščemo kuharico za kuhanje v gostilni, na 40. cesti, blizu St. Clair Ave. Kličite EN 1-9385. __________(191) Išče se ženska za gospodinjo in druščino za invalida. Lahko ostane ali gre domov zvečer. Ali zakonski par, ki bi rad dom več kot plačo. Kličite VU 3-9241 po 6. uri. (192) Gospodinja Išče se ženska za splošno hišno delo. Lahko ostane ali gre domov. 5% dni na teden. Dva v družini — nič otrok. Lep dom, dobra plača. Kličite za sestanek 932-0590 ali se oglasite na 3654 Meadowbrook Blvd. (193) Naprodaj Velika miza in omara za jedilno sobo se proda za $20.00. V dobrem stanju. Vprašajte na 795 E. 222 St. ali kličite AN 1-0030. 1167 E. 58 St. 4 lepe sobe s kopalnico se oddajo za $45 mesečno. Kličite WH 3-0010. (192) Starejša ženska bi rada dobila 3 do 4 sobe, neopremljene, v Collin woodu. WH 4-1999. —(192) V najem Oddajo se 4 sobe in kopalnica. Vprašajte na 7302 St. Clair Ave. zadaj. (192) Sobe se odda E. 55 St. in St. Clair Ave. — 4 neopremljene sobe, kopalnica, gorkota, vroča voda. $45 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (X) Iščemo gospodinjsko pomočnico, na vzhodni strani, pol tedna. Kličite SK 2-3099. (192) Stanovanje se odda Štiri sobe s kopalnico se oddajo odraslim za $45 mesečno na 1214 Norwood Rd., zgoraj. -(191) Naprodaj G. E. hladilnik $20.00 in 21” Zenith televižen $40.00. Kličite IV 1-8062. (191) Stanovanje se odda Štirisobno neopremljeno stanovanje, zgoraj, se odda zakon-(cema srednje starosti. Vprašajte na 1407 E. 41 St. —(191) Išče se ženska za čiščenje en dan v tednu, v četrtek ali petek. Kličite IV 6-1068. (193) MAL! OGLASI zadeve, da smo se Slovenci v 3840. (193) Stanovanje se odda j Štiri neopremljene sobe s ko-iPalnico in garažo se oddajo na E. 160 cesti, blizu Holmes Ave. Kličite LI 1-3336. (192) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt Waterloo Rd. IV 1-223“ EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMEM1KO'-’ Soba se odda Zelo lepa opremljena spalna soba se odda moškemu, ki dela. Kličite HE 1-6671. (X) Stanovanje se odda Štiri sobe zgoraj se oddajo odraslim ali zakoncema z enim 0-trokom, na 8408 Sowinski Avenue. —(191) Stanovanje se odda Štiri sobe, spodaj, se oddajo na 6007 St. Clair Ave. Vprašajte istotam zadaj, ali kličite HE 1-4149. —(192) Naprodaj 1958 Opel avto v dobrem sta-nju. Kličite IV 1-7432. (191) EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE C&i DOWNTOWN - PUBLIC SQUARE •r • ' '■“'T” "■» CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DRIVE 12-čevljev dolg TEKAČ za predsobo in stopnišče Spodstja si?žii iz psnasiega gumija dodaja podloge 6’ (27 x 72”) 8’ (27 x 96”) 9’ (27 x 108”) 12-čcvljev (27” x 144”) DRUGE MERE 2.87 12’ (27 x 144") 3.87 15’ (27 x 180”) 4.47 21’ (27 x 252”) 24’ (27 x 288”) 12.87 4.87 7.87 10.87 Gosto povezana viscose rayon vlakna . . . brez vs ;ke pukavice . . . podložena z mehkim penastim gumijem! V lepih večbarvnih kombinacijah za daljšo svežino in čistočo. Na izbiro v zeleni, čokoladnorjavi, drap barvi, v progastih ali škropljenih vzorcih. Sprejemamo pismena in tolefoničnu naročila . . . Kličite GHerry 1-3070 KLETNI ODDELEK PREPROG THE MAY C( MPANY, VSE 3 TRGOVINE Karel Mauser: III. del. 1 LJUDJE POD BIČEM M S S g § g — Zdi se mi, da ste vendarle napravili veliko neumnost, tovariš Žalar. Kakor vem, so vas ljudje imeli zelo radi. — Šel je vštric z njim, toda Viktor je svojo pot zamahoval s koso. — Saj sem prosil za tajniško mesto pri Zadrugi. Če bi radi videli odgovor, vam pokažem rešitev. — — Razumeti morate — je govoričil komandant. — Vsak z nekim sumom gleda na človeka, ki pusti dobro mesto in se prime slabšega. Mislim, da razumete. — — Zelo dobro, tovariš komandant. Toliko in toliko ljudi ga opazuje, na skrivaj ugibajo, kaj ima za plotom, kaj govori, kam hodi, s kom je zvezan — zelo slabo znamenje zanj, če ima recimo dekleta, ki je obsojeno na prisilno delo in je povrhu tega bila tudi učiteljica. Da grem v nedeljo v cerkev, to pa tako že veste. — Prijelo ga je veselje, da se ponorčuje iz njega, ker je bil prepričan, da je prišel mimo, da vidi kaj počne. — Docela napačne sodbe, dragi tovariš. Vaših osebnih odločitev se družba pač ne more dotikati, človek se vedno odloča po svojem srcu. Jasno, dobro je, če stori dejanje po posvetu s pametjo, toda družba ga pri odločitvi ne sme ovirati. Kar se cerkve tiče — neumno se je šobil — vera je privatna zadeva vsakega državljana in če kdo misli, da mu ta plesniva konservativnost more kaj pomagati. naj hodi v cerkev. — — Nemara ste hoteli reči plesniva reakcionarnost — ga je dregnil. — V bistvu je — je priznal. Toda zdaj je hitro preskočil pogovor in omenil novega uči- CHICAGO, ILL. tel ja. — Zelo zgrajen človek, se vam ne zdi? — —' Samo enkrat sva govorila. Hotel je vedeti, v koliko sem otroke učil kmetijstva. — Vselej se mu je zdelo smešno, če mu je kdo govoril o zgrajenosti. Bil je to nov izraz, ki so ga rabili za tiste, ki so bili v partiji. Vsak partijec je bil zgrajen človek, čeprav je komaj znal šteti do deset. — Meni se zdi zelo simpatičen in krasno ženo ima. — Cmaknil je z usti in Viktor ga je začudeno pogledal. Postalo ga je si*am. Ko se je poslovil in se leno gugal po kolovozu, je gledal za njim. Za. Obramom je zavil nazaj na cesto. Takoj, ko je zginil, je Ož-bovc preneha1 kositi in prišel k njemu. — Pčaj je hotela ta glista?— — Voha — je rekel Viktor smeje. Vendar mu je ta obisk vzbudil misel, da bi ne bilo napak, če še enkrat pregleda vsa Silvina pisma. Zase se ni bal, bal se je le tega, da bi se zavoljo njega znal poslabšati Silvin položaj v taborišču. Prav zavoljo tega ni odšel na obisk in iz pisma, ki je spet prišlo brez cenzure, je spoznal, da ga je razumela. Kar ga je še skrbelo, je bil Ožbovc sam. Omenil mu je svojo skrb. — Če bi pritiskali nate, mi povej. Tebi nočem narediti škode. Dobro veš, da te lahko prisilijo, da me odpustiš. — — Kam se boš potem vtaknil? — — Grem pač za hlapca kam drugam. — Viktor je sicer spoznal bednost svojega otepanja z oblastjo, toda zavest, da se je sploh upal upreti, mu je vračala staro doslednost. Zdelo se mu je, da se je spet našel in da popra- REAL ESTATE FOR SALE ELMHURST—BY OWNER Walk to depot, sbopg., schools, churches. Dry bsmt. 2 bdrm. home. 2nd fir. expand, to 4 bdrms. Enel, fam. porch. Asking $15,000. 144 Elm. TE. 2-0651. (191) ST. NICHOLAS of TOLENTINE OPEN HOUSE 2-7. 3721 W. 60th PI. 3 bdrrr.. ranch type brk. 5 yrs. old. Overh’d sewers. S & S. Tiled bsmt. Crptg. Nice front & back yd. A-l transp By owner. Asking $21,500. PO. 7-6088. (191) BY OWNER—5 room brick bungalow. Our Lady of Help Christians Parish. Htd. back porch. (Partitioned 2 rms.) gas ht. 3 car brk. gar. Nr. transp. Gd. cond. Call AU. 7-2299 aft. Oct. 2. (191) ~LA GRANGE HIGHLAND — BY OWNER Big 3 bdrm. 6 rm. ranch. Alt. gar. Nicely Indscpd. Well kept home. Call for appt. Must be seen to be apprec. Only $22,000. FL. 4-1503. (192) ELMHURST — BY OWNER 4 bdrm. bungalow. Excel, condition. Beaut, tree line st. Gas ht. Mod. kit. & bath. 2 porches. 1 car gar. Only $19,500. TE. 2-8452. (192) FOR SALE BY OWNER 2 Flat brick. 4 rcom each. 30th & Central Park. One flat vacant. Price $14,500. Phone OLympic 6-2570 for information. (192) CHICAGO, ILL. The B ggest Da n ce of the Year Sunday, October 8. (6 hours of continuous entertainment) Presenting two bands. In person FRANK YANKOVIC and his YANKS. Also in person LI’L WALLY and the Harmony boys. At the beautiful POLON I A BALLROOM, 4604 S. Archer. MUSIC AND DANCING STARTS AT 7 P.M. HOUSEHOLD HELP MAID — GENERAL HOUSEWORK Must be good ironer. $140 month. Stay. 6 days. Sunday off. ME. 7-6543. (192) HELP WANTED — MALE MEN Age 22 to 35. Meat Plant Work. Steady. Mr. Greenspan. FRIGID MEAT, INC. 3755 S. Racine Ave. (193) CO-OP APT. FOR SALE BUSINESS OPPORTUNITY ROGERS PARK 5% large light rooms. 1st floor corner. 220 wiring. Assessment $71.05 per month. Board approved. Nr. ‘L’ and Lake. BR. 4-2255. (191) LAWN MOWER SERVICE — Reasonable. Ill health. Small living quarters. Regular trade. 6509 Ogden Ave. Berwyn, 111. PI 9-3773. (191) STATEMENT REQUIRED BY THE ACT OF AUGUST 24, 1912, AS AMENDED BY THE ACTS OF MARCH 3, 1933, JULY 2, 1946 AND JUNE 11, 1900 (74 STAT. 208) SHOWING THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, AND CIRCULATION OF Ameriška Domovina, published daily except Saturdays, Sundays, and Holidays, and first week in July at Cleveland, Ohio, for October 1, 1961. 1. The names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio; Editor Mary Debevec, 6M7 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio; Managing Editor Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio; Business Manager, Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 2. The owner is: (If owned by a corporation, its name and address must be slated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholders owning or holding 1 percent or more of total amount of stock. If not owned by a corporation, the names and addresses of the individual owners must be given. If owned by a partnership or other unincorporated firm, its name and address, as well as that of each individual member, must be given.) Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 3. The knqwn bondholders, mortgages, and other security holders owning or holding 1 percent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: (If there are none, so state.): None. 4. Paragraphs 2 and 3 include, in cases where the stockholder or secu-rjty holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting; also the statements in the two paragraphs show the affiant’s full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner. 5. The average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the 12 months preceding the date shown above was: (This information is required by the act ot June 11, 1960 to be included in all statements regardless of frequency of issue.) 9,000. Signed: MARY DEBEVEC, Mng. Editor (Signature of editor, publisher, business manager, or owner) Sworn to and subscribed before me this 23rd day of September 1961. Robert M. Debevec, Notary Public ______ My commission expires June 12, 1962 vlja krivico, ki jo je nekoč storil Silvi. Živčna napetost v njem je odnehala, čutil se je svobodnega, v kolikor je bilo o svobodi sploh mogoče govoriti. Proti koncu septembra sta nekega večera vendar prišla komandant milice in še nek miličar. Viktor je na tak obisk dejansko čakal že dolgo časa in ga ni presenetil. Mirno je vstal izza mize in ju pospremil v svojo sobo. Komandant se je delal, kakor da mu je cela zadeva zelo neljuba in je skušal po ovinku povedati, Zakaj sta prišla. Žalar ga je prehitel. — Imate za hišno preiskavo ukaz, tovariša? — Komandant je gladil brčice, nato se z obema rokama držal opasača in kar naprej trobezljal, da mu je v resnici nerodno.Vendar je nazadnje izvlekel kos papirja, na katerem je stalo, naj se pri tovarišu V1k-torju Žalarju naredi hišna preiskava. — Potem je zadeva resna — je rekel žalar suho. — Prosim, izvolita začeti. Navajen sem preiskav še iz Dachava.— Nalašč ga je oplazil. Morda je bilo to vzrok, da nista dolgo razmetavala. Odpreti je moral kovček s knjigami. Na vrhu je imel odbito prdšnjo Zadruge. — Ker imamo na razpolago člana partije, ki je mnogo žrtvoval za zadružno skupnost, je bila na ožji seji vaša ponudba zavrnjena. — Silvina pisma je edino natančno pregledal. Viktor je videl, da je pri vsakem posebej gledal na cenzurni pečat taborišča. Zložil jih je nazaj v škatljo in spustil pokrov. Končala sta prej kakor v pol ure. — Verjemite, tovariš Zalar, da vam jaz osebno popolnoma zaupam. Niti malo ne mislim, da svoj inteligenčni poklic zdaj izrabljate v škodo socialistični stvari. Vendar sta prišli že dve pritožbi, da ste v nedeljo šli s šolskimi otroci na izprehod. To bi seveda dalo misliti, da jih zbirate v gotov namen. — — V kakšen namen? — je vprašal ostro. — Postal sem navaden državljan in če novi upravitelj misli, da zavajam otroke, jih lahko vsako nedeljo pobere po vasi in pelje na svoj šolski vrt. — Bil je jezen. —‘ Ni vas on prijavil — je jecljal komandant. — On — je siknil Žalar. — Je pač bolj zgrajen človek. Sami ste se izdali. — — Vsak inteligent, ki noče opravljati svojega posla, je sumljiv ;— je rekel strupeno. — Zato je tudi geštapo prvi planil po njih — mu je zabrusil nazaj. — Metode so približno iste. — Strupeno sta se gledala, toda prvi je umaknil oči komandant. — Mi je žal — je rekel. — Zdravo, tovariš. —. Štorklja je sta odšla in ko je Viktor sedel na posteljo, je čutil, da se je preveč razburil. Tistega zadnjega bi mu ne smel zabrusiti tako naravnost. Saj je lahko vedel, da bodo zdaj pritiskali nanj s preiskavami in zasledovanji. To je del njih metode, človeka, ki se noče ukloniti in ki mu ne morejo ničesar dokazati, mučijo na ta način. Nenavadne preiskave v nočeh, namigavanja, dokler človek ne zgubi potrpljenja in ne zine nekaj, kar more biti kaznjivo. Odšel je nazaj v hišo in Ožbovc se mu je nenadoma zazdel truden in naveličan. Občutil je neprijeten občutek, da se je preiskave ustrašil. Ožbovka je odpeljala spat otroke in ko sta ostala sama, se nikomur ni odprla beseda. — Človeka, ki ga ne morejo, skušajo ubiti — je rekel. Ožbovc nazadnje z votlim glasom. — Utrudijo človeka, da nazadnje ne ve, kaj bi naredil. — Da — je rekel Zalar zmučeno. Dvignil se je in voščil lahko noč. Sezul se je in se opravljen stegnil na posteljo. Strašna neumnost je to pobijanje z življenjem. Ko se je takrat vračal jz Dachava je mislil, da se pelje k poroki. Norec. Kako prav so imeli tisti, ki se niso hoteli vrniti. Vse preveč je nasedel propagandi, ki so jo gnali po taborišču. Da, verjel je, da se je življenje vrnilo v stari tir in strašno domotožje, ki je bilo tesno spojeno s Silvo, ga je vleklo nazaj. Misel na Silvo je preplavila prostor. Tu je nekoč ležala ona. Lepših dni kakor sta jih imela takrat, pač še nista imela in bogve, če jih kdaj še bosta. Zdaj je tudi Ožbovc v stiski. Ni v Zadrugi in pričel se je bati. Imel je dobro voljo, rad bi mu pomagal in potreben je hlapca. Toda družino ima in ti obiski so mu neprijetni. Vedno prinašajo temno senco. Nikoli ne veš, kaj se še lahko zgodi. Strahu mu ni mogel zameriti, sam mu je namignil, da se bo umaknil, če bo tako kazalo. Vsak človek živi zdaj svoje življenje in vsak se skrbno ograja pred nevarnostmi. Vedel je, da mora najti rešitev in sicer kmalu. Tega skritega Ož-bovčevega trepeta ne bo mogel prenašati dolgo. Tudi bi bilo grdo, če bi ga spravljal v nevarnost. Ko je pomislil še na zimo, — delo, kar ga bo, — bo Ožbovc lahko sam opravil, se NAZNANILO! Spoštovani! Vljudno sporočam, da ,sejti‘preselil svojo-ordinacijo (office) iz Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. na 20025 Lake Shore Blvd., v Beachland Medical Center, nasproti cerkve sv. Križa (Holy Cross) Ordinacijske ure so od 2 - 5:30 dnevno razen ob sredah in praznikih. V St. Clairskem uradu ostanejo nespremenjeno. IV 6-1838 DR. LEOPOLD UKMAR OsToviuja modernizacije! Pokličite MARK CONSTRUCTION CO. da vam napravi brezplačno ocenitev, ki vam bo prihranila denar! ALUMINIJASTE OBLOGE — NAŠA POSEBNOST Naš posebni postopek spodnje izolacije ima 3-kratno normalno debelino in učinkovitost STREHE Kompletna predelava domov • • DODATNE SOBE KOPALNICE KUHINJE MARK CONSTRUCTION CO. 2204 S. Taylor Rd. FA 1-4206 Polno zamajčeno • Zavarovano • Registrirano • Krito MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177 Popolno pogrebno službo vršimo sedaj iz Grdinovega pogreb, zavoda na LAKE SHORE Blvd. Na razpolago smo vam podnevi in ponoči.. Samo Telefonirajte! Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in četrtek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. ^imMiimiiiiiiiiiiimmiimiiimmimiiiiiiiimiiiiimiimiiimiiiiiiumiiiiimiiiiiii'j. JOS. ŽELE IN SINOVI ZAVOD Tel.: ENdicott 1-0583 = POGREBNI = 6502 ST. CLAIR AVENUE COLLINWOODSKI URAD = 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 = Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago _ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiitimmiiiiimiiiiiiMiBiiiie EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In si izberiteI HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLiD K E 1-8187 ga je lotevalo malodušje. Bog-me, kako bedno se je ujel v skobec! Niti migniti ne more. Nekdo je potrkal in splašeno je rinil pokonci. Bil je Ožbovc. — Morda si me napak razumel, Viktor — je rekel. — Ne oojim se, bomo že kako. — — Tako ne morem živeti, prijatelj — mu je rekel odkrito. — Družino imaš in nekoč se lah-