.2. številka. Ljubljana, v sredo 3. jannvarja. XVI. leto, 1883. I-.bitja vsak dan ive^er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstrij sk o-ogerske dažele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 (ld., za /eden mesec 1 gld. 40 kr. — Zs Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, p« 30 kr. za cetri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po S kr., če sa oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po A kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ,, Gledališka stolba". U pravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na uaročbo. Gg. naročnike, katerim je pr. leto potekla naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec...... | „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 16 gld. — kr. n Pol leta........ 8 „ — „ 9 četrt leta....... 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upravniatvo „8lov, Naroda". Leon Gambetta. Na starega leta dan o polunoči, ko je velika večina Človeštva v veselej družbi poslavljala ?e od starega in čestitala si za novo leto, izdihnil je svojo dušo na Bvojem posestvu v Ville d' Avray mož epo halnega imena, genijalni Leon Gambetta, ki je kakor blesteč meteor zažaril na obzorji francoskem, a v najlepšej možkej dobi nepričakovano hitro se utrnil. Ž njim izgubi Francoska najodličnejega državnika, ki je z mogočno roko posezal v zgodovino svoje domovine, ki je po vseh premisah sodeč kot „dauphin" republike imel še veliko bodočnost pred ćeboj ; Francoska oplakuje v prerana umrlem Gam betti brez dvojbe največjega svojega sina, utelešeno i'ejo maščevalne vojske proti Nemčiji, katera po eleinja imela je v preteklem letu čudovito srečo, da s4*! na misterijozen način umrla dva njena naj-ozbi]n<>a in najbolj energična sovražnika: na vzhodu slavni Skobeljev, na zaprdu pa Gambetta, in kar je | posebno čudno : obadva vsled ženske roke. Porodil se je Gambetta v 30. dan oktobra 1838. I. v Cahorsu v južnej Franciji, bil je tedaj še le 44 let star. Pravoslovne študije dovršil je v Parizu, kjer se je tudi naselil kot odvetnik in po svojih izvrstnih govorih, osobito v slavnej pravdi Baudin I. 1868 postal jeden naiodličnejih pristašev republikanske stranke in najodličnejih nasprotnikov Napoleona III. Leta 1869. bil je voljen v postavo (lajno zbornico in leto pozneje, v nesrečnej francosko nemškej vojni, postavil se je na čelo tistim zavednim in pogumnim domoljubom, ki so v 4. dan septembra 1870 odstavili Napoleona in proglasili francosko republiko, ter se konstituvirali kot „vlada narodne obrambe14, v katerej je on prevzel ministerstvo notranjih z«dev. Ko je bil Pariz od Nemcev obkoljen, odplovil je v 7. dan oktobra 1870 v balonu iz mesta in hitel v Tours, da navduši začasno vlado, ki je ondi imela svoj sedež, k bolj energičnemu delovanju. Prevzel je tudi vojno ministerstvo v svoje roke in kot diktator organizoval narodne sile in vedno nove vojaške kardele tako rekoč iz tal teptal in vodil je v boj proti ljutim Prusom. Kljubu vsej izrednej energiji in nečuvenej delavnosti pa ni mogel preprečiti tragičnega konca, temveč moral je pred bližajočimi Nemci s svojimi kolegi bežati iz Toursa v Bordeaux, in ko je pod legel tudi Pariz, sklenilo se je pomirje in sklicala se je narodna skupščina. V 6. dan februvarja 1871. leta odložil je diktaturo, in ko je bil proti njegovej volji sklenjen mir, postavil se je radikalcem na čelo, uvidevši pa, da z radikalizmom republika ni izvedljiva, približal se je Thiersu in zmernim republikancem, glasoval 25. februvarja 1875 za konservativno-republikanično ustavo in postal naposled vodja zmernih republikancev. Po razpuščenji narodne skupščine bil je v 20. dan februvarja 1876 izvoljen v štirih velikih mestih (Pariš, Marseille, I3ordeaux, Lille) poslancem, pozneje predsednikom budgetne komisije, v 31. dan januvarja 1879 pa predsednikom zbor- nice. V novembru 1881. I. sestavil je tako zvano „veliko ministerstvo", katero pa je ostalo le do januvarja na krmilu in je še vsacemu v živem spominu. To je v skromn h črtah javno, a zgodovinsko imenitno življenje tega duševnega velikana, ki je 8 svojim sijajnim govorniškim talentom, z žarnim domoljubjem in po svojej fenomenalnej nadarjenosti popel se do tolike višine, da si je v primerno kratkem času pridobil svetovno slavo in veljavo, nič manj pa tudi strastno zavist iu natolcevanje svojih sovražnikov, ki so mu podtikali brezznačajnost in sebičnost in neprestano trobili v svet, da si je pokojnik nakopičil neizmerno bogastvo, ki šteje veliko milijonov. A vse te govorice pokazale bo se zdaj po njegovej smrti kot otlo domnevanje. Vsa zapuščina Gambette ceni se na 6 — 700.000 frankov, to pa si je pridobil po svojih časnikarskih podjetjih. „Republique Frangaise", večja in manjša, donašali sta mu prva 24.000, druga 95.000 frankov, kot poslanec dobival je 9000 frankov, kot predsednik zbornice pa 60.000 frankov na leto. A kot predsednik zbornice izdal je, dobro poznajoč svoje rojake, da jim laska vnanji sijaj, za pojedine, slav-nosti, konje itd. 400.000 frankov. Svojo politično značajnost in previdnost pokazal pa je pri mnogih prilikah. Ko je uvidel, da z radikalizmom ne bode spasenja za njegovo prelepo domovino, ni trmoglavo obstal pri svojem mnenji, temveč uvažajo korist Francoske, udal se ter žrtvoval svoje prepričanje. In ko je veČina zbornice izrekla se proti uvedenju novega volilnega načina, sklonil je svojo glavo in pokoril se izražeuej volji dežele. Iz tega smelo bi se sklepati, da bi bil tudi tedaj, ko bi bil dubil vrhovno oblast v svoje roke, previono in zmerno skrbel za interese svoje dežele in tako rešil vlcvažno nalogo, ki ga je še čakala. In baš to, da ta naloga se ni zvršena, da je veleum, ki je bil ustanovitelj in glavni steber francoske republike, zapustil svet, predno je dolo dogo-tovil in na vse strani osigural, in bojazen, da bi LISTEK. Strel. (Ruski spisal A. i'ufikin, poslovenil I. P.) (DaljV) Igra trajala je še nekaj časa ali, videli smo, da gospodar ni nič kaj pri volji, zato odšli smo vsak v svoje stanovanje. Mej potjo ra/govarjali smo se o tem, kaj se je danes zgodilo, in da mladega Častnika najbrž ne bodemo videli več živega. Ko smo se zbrali drugi dan k obedu, povpraševali smo drug druzega, ali ubogi poročnik še živi V Kmalu prišel je on sam. Obauli smo ga z vpra Sanji. On pa je nam povedal, da še ni nič čul od včeraj o Silviji. To se nam je zdtlo jako čudno. Podali smo se k Silviju, našli ga na dvorišči, stre- Uajočega v na vrata prilepljeni as. Sprejel je nas prijazno kakor po navadi, o včerajšnjem dogodku ni zinil niti besedice. Trije dnevi so pretekli, ali poročnik bil je še vedno živ. Začudeni smo povpraševali: nAli se Silvijo mar ne mara biti ?■ Silvijo se ni bil, zadovolil se je z neko jako površno izjavo in mir bil je storjen. To obnašanje ga je jako ponižalo v očeh naših mlajših tovarišev. Nič ne odpusti mladina težje, kakor pomanjkanje poguma. Po njenem mišljenji je pogum krepost vseh krepostij — pogum poravna celo kopo drugih pregreh. S ča«om se je vse po zabilo in Silvijo užival je prejšnjo veljavo. Jaz sam ga nisem mogel tako čislati kakor poprej. Priroda me je obdarila z jako romantično fantazijo, zato sem se bil tesno oklenil tega človeka, katerega življenje bilo je uganka, imel sem ga za junaka kake tajnostne drame. On me je tudi rad imel, ni me napadal s svojim strupenim jezikom. Prijazno razgovarjala sva se o raznih stvareh. Ali od tistega večera nisem se mogel znebiti misli, da je njegova čast omadeževana, ter da sam nalašč neče oprati tega madeža. Ta misel me je vedno mučila in njegova družba mi ni več ugajala. Silvijo bil je preveč prebrisan, da bi ne bil tega zapazil in uganil uzroka mojega premenjenega obnašanja. Videlo se mi je, da mi je to zameril in iz njegovega vedenja spoznal sem, da bi se rad z mano o tem nekaj pogovoril. Ali jaz sem se izogibal vsake priložnosti; on, opazivši to, jel se me je tudi izogibati. Od zdaj videl sem ga samo v družbi svojih prijateljev in najine prijaznosti bilo je konec. Srečni prebivalci stolic, ki imajo polno veselic, ne morejo si misliti, kako se vesele po malih mestih in selih prihoda pošte. Vsako sredo in vsak petek bila je polkova pisarna napoluena s častniki. Ta pričakoval je denarja, oni kakega pisma ali časopisa. Hitro odprli smo zavitke iu pisma, in pripovedovali smo novice drug druzemu. V pisarni bilo je jako živo. Silvijeva pismu pribujala so v poštnej vreči našega polka, tedaj je tudi on takrat prihajal po nje. vsled prerane izgube utegnila 1 j m lov bula francoska priti v nevarnost, pomnožuje še tragiko tega dogodka in naše sočutje do nam osobito simpatičnega francoskega naroda, kakor tudi do izredno simpatične osebe pokojnika. A Francoska, ki je rodila toliko genijalnih mož in pretrpela toliko in tako groznih nezgod, prebolela bode tudi to izgubo, ker bode smrt Gambette njegovim rojakom v spod-bujo, posnemati slavnega mrtveca v neprestanem delovanji za predrago domovino. „Bei anstandigen Leuten". —e. Človeka kaj veseli, posebno če spada k „inferiore Race" Slovencev, če mu je dovoljeno je-denkrat kratkočasiti se z ljudmi, ki se imenujejo „an-Btandige Leute". To veselje smo užili v polnej meri, ko smo na starega leta dan se utopili v predale onega organa, katerega Konscheggova, Schreveva in Miiller-jeva genijalnost nad vodo drži in ki svoje inspiracije dobiva od g. dr. SckafTeija in g. Dežmana; tu smo čuli, da smo „bei anstiindigen Leuten" — in to nas je strašno veselilo. Mi smo se precej sporninali g. Vestenecka, glasovitega Anstandslehrerja iz Litije in kazinske kavarne v Ljubljani, g. Raimunda Pirkerja, duhovitega pospeševalca kočevskega plemena in drugih, ki imajo vso pravico, da se štejejo mej „anstiindige Leute" tega organa in smo spoznali, kako velik razloček je mej nami in mej „anstiindigen Leuten" po kopitu glasila ustavovercev in fakcijoznih opo-nentov v Kranjskej. Mi smo se tudi sporninali, da je ta organ „der anstiindigen Leute" že večkrat govoril o „Herrn Andreas" in da je v svoji „Anstiindigkeit" pripo-znal, da tega gospoda ne razumi, ker dotični gospod preveč „furlaniseh' govori in imeli smo strašansko veselje, ko smo na starega leta dan iz člauka „Laibacher Zeitung contra Pleuer" zvedeli, da prav za prav gosp. deželni predsednik redigira „Laibachereo", sicer brez „Taet und Angemessen-heit" pa vender z „Unverfrorenheit" in s „keckem Auftreten". To so mu jedenkrat levite brali! — pa tudi res! — kdo bi to trpel, da se ga imenuje „Apo-stel des WocheublattesM, „llerrn unsern Gegner", „Volksfeund", „wahrer Oesterreicher" V Prav imajo ti „anstiindige Leute", če take napade imenujejo „unbegriindete und gemeine Ausfiille", „rone und niedertriich tige Angriffu", če pravijo, da se uredništvo Laibacherce t. j. „die ltedaction (?) der Laibacher Zeitung" (? pomeni: „die vom Landesprii-sidenten vorgeschobene ltedaction" vide zgoraj citirani članek „Laib. VVocheublatta") „erfrechte", in da morajo „darauf verzichten, soleher U n ve r sc hii m t h ei t den wahren Namen z u gebenu in da vprašajo, „kann man pobelhafter polemiHirenk< z „ordiniiren Anfiitien" in „oflici eller Grobne i t?" Vidite Slovenci! to je „Anstand"; mi vam priporočamo, da večkrat čitate navedeni listič, potem se boste jedenkrat naučili, kako se sme „mit An-stand" vlado napadati iu vaši članki ne bodo nikoli konfiscirani, Če po tem receptu ravnate. Mi smo se tega „Anstanda" prav veselili in g. Persche tudi. Ti „anstiindige Leute" pripovedo nadalje o našem državnem poslanci: „dieser Mensch hat den \vunderbaren Namen Poklukar", da je tisti „eine liicherliche li 1 i p u ta ni sch e Grosse" in da mu bodo koroški „Zaunstecken den Wegweiser tiber den Loibl" napravili in pravijo, da so koroški Slovenci „rusisch-rbmische Bediente" in „Jamraermenschen." Mi smo se poraudili jeden trenutek „bei anstiindigen Leuten" in se lepo zahvaljujemo zato gospodom Konschegg-Schaffer-Muller-Schrev-Dežman, in nehvaležnost bi bila, če ne oi se tudi gospodu Perschetu ne zahvalili, da nam je tako velikodušno omogočil se poučiti o tem, kaj je „Anstand". Prepričali smo se, da je g. Plener prav imel, ko je „Laibacher Zeitung" zagrabil, pa ne prav, ko je sploh o „Vervvilderung der Presse" govoril; kajti „Laib. Wochenblatt" sam je živ dokaz, da se sme tudi cesarjevega namestnika napadati — „aber mit An stan d !H Politični razgled. ili »t ran j tlezelc. V Ljubljani 3. januvarja. Odločno se z.iznamenuje 15. dan t. m. kot dan zopetnega sestanki državnega zbora. Kakor se da soditi iz vladinih predlog, imel bode tudi letos lep kos dovršiti v svojem refonnirujočem delovanji. To pa je pač dalo nemškoliberalnim listom povod k njihovim melanholičnim člankom Silvestrovega dne. Bolj ko se iz političnega življenja iztrebljuje sebičnost in golo doktnnarstvo, ki se je pod prejšnjo vlado tako razSirjalo, tem žalostneji postajajo fakci-jozni, kajti vedno bolj se krči število njihovih somišljenikov in Se ti se naposled ne bodo mogli vedno upirati pravemu spoznanju. Posamezni komisijoni bodo že danes in jutri zopet pričeli svoja posvetovanja. Poročilo o smrti avstro ogrskega poslanika v Parizu grofa 11 impffcna je nemilo vznemirilo ministerstvo vnanjih zadev. Dozdaj prišle so le depeše o podrobnostih tragične njegove smrti; o uzro-kih obupnega njegovega čina se še ne ve nič natančnega. Nekateri pravijo, da stoje v zvezi z afero Boutoux-jevo, ker je bil umrli na borzi zelo angažiran; drugi zopet, trdijo, da je imel svoje, dasi ne neizmerno premoženje v lepem redu ter da ga je akutni napad bolečine polne bolezni, katero je trpel že nekaj let sem, pritiral k samoumoru. Vsi listi izražajo svoje sočutje in obžalovanje nad njega smrtjo; od povsod prihajajo znamenja sožsOenja. Nadškof Guibert odred*) je enkčto, ki je konsta-tovala zmotenje njegovega duha in na to se je dovolil svečani blagoslov mrliča. — Pokojnega delovanje nadaljuje začasno legaeijski sovetnik grof Golu c h o w * k v. Statisti n bureau tržaške trgovinske zbornice podaje g ban e prometa v letu 1882. Došlo je v luUo 0978 ladij s težo 1,296.869 ton, proti 0938 ladijara 1,148.956 ton težkim z i. .881. Odhajalo je 6988 ladij s težo 1,238.497 ton nasproti 0042 ladijam 1,148.187 ton težkim z I. 1881. Na suhem znašal je dovoz blag i (i 820.477 meterskih stotov, proti 0,844.927 mc. prejšnjega leta in izvoz 3,345.590 mc. nasproti 3,102.213 mc. lanskega leta. Vitanje države. Garabetta umrl je pet minut pred novi^ letom. Na starega leta dan zvečer ob 8. uri nastopile so neznozne bolečine v spodnjem delu telesa. Dosihmal so zdravniki vedno še upali ohraniti ga pri življenji in bolnik sam je upal ozdraveti; odsihmal pa so zdravniki vedeli, da je vsa pomoč zaman in so le skrbeli, da mu olajšajo bolečine. Ob 9. uri prišli so prijatelji Gambette; tedaj je že sam spoznal svoje brezupno stanje, a zbog velikih bolečin ni mogel več govoriti. Ob 11. uri pričel \Q smrtni boj in ob 11. uri 55 minut preminulo je življenje njegovo. Govori se, da se bode po lastnej želji v Nizzi poleg svoje matere pokopal; prijatelji njegovi pa žele pogreb v Parizu in sicer ob državnih stroških. Sedai žele tudi Skoti imeti svojega posebnega ministra v kabinetu GI a d s t on - ovem. Škotski list „Scotsman", ki se je že večkrat bavil s tem zahtevanjem, prihaja z velikim poudarkom zopet na to vprašanje. Škotska potrebuje ministra, ki je uveden v vseh potrebah dežele in ki naj bi opravljal vse škotske zadeve. Sedaj je prilika, da se izvede ta želja in Škotska ima pravico pričakovati, da se ozira na njene želje. S temi novimi funkcijami naj bi se obremenil lord Cazlingford, ki kot čuvar državnega pečata itak nema težavnega posla. — Sicer se pa ne upa mnogo, da bi Gladstone uresničil te želje. DopisL Iz Rake na Dolenjskem 31. decembra. [Izv. dop ] Dopisnik iz Krškega je nedavno obžaloval, da kranjski deželni odbor ni več imenoval g. V. Pfeiferja v tukajšnji okrajni šolski svet. Tega ne obžaluje samo krška šola, katerej je velik dobrotnik, marveč skoro vsaka šola v našem okraji, zlasti pa raška. V prejšnjih časih je pošiljal namreč okrajni šolski svet svoje ude k šolskim preskušnjam konec leta po celem okraj«. Največ sol je takrat obiskoval g. V. Pfeifer. Pa on ni prišel prazen k ljubljeni šolski mladini, prinesel je cele kupe lepih knjig, tako, da je skoro vsako dete obdarovano bilo. Cele tovore je bilo Razlago ve „Pesmarice", Lapajnejevih in Mohorjevih knjig. Poslednjih je dobival vsako leto g. Pfeifer po 15 (recte 90) iztisov iz Celovca in vse je romalo skozi roke slovenskih otrok mej narod naš. Zavoljo tega se mora pač vsak učitelj v tem okraji pridružiti topli zahvalnici temu slovenskemu šolskemu prijatel)U zdaj, ko mu žalibog ni več tako prilika dana, zastopan na odličnem mestu slovenske naše sole in učitelje. Bog ga živi še muogo let zdravega in veselega! n • Z Brkinov 27. decembra. [Izviren dop.] Po malem čitajo se dopisi s Kraškega v vašem cenjenem listu, — kaj je temu uzrok? — morda silna burja, koja odnaša v Trst vse dobro in slabo. Ne misli pak dragi čitatelj, da se dokaj pridno dopisuje samo v slovenski list „Edinost", — ampak tudi T „Tagblatt", — da, še celo v fakcijozno tetko „Tn'e-sterco". Dobro se še sporni na m, da sem lan^ega izbirati orožje, da je bilo njegovo življenje v mojih pesteh, meni pa od njega ni pretila prevelika nevarnost. Lahko bi se izgovarjal, d* sam mu priza-nesel iz velikodušnosti, a lagati ve maram. Ko hi ne bilo treba postaviti svojega življenja v nevarnost, ne bil bi R. odnesel zdrave kože." Začuden pogledal sem ga. Tako priznanje me je čisto zmešalo. On pa p nadaljeval: „Ali žalibog jaz uenam pravice Bvoje življenje postavljati v nevarnost Pred šestimi leti priložil mi je nekdo klofuto - in ta moj sovražnik še živi." Jaz postal sem silno radoveden. „Vi se tedaj niste bili ž njim?" vprašal sem ga. „Gotovo so vas zadržavale posebne okoliščine." „Jaz sem se bil", odgovoril mi je; „tu je spo-miu najinega dvoboja." Odprl je neki predalnik in izvlekel z zlato porto okiučano kapo. Pokazal jo je; jeden palec nad čelom bila je luknja, katero je napravila krogla. (Dalju prih.) Nekega dne dobil je pismo in ga hitro odprl. Ko sem se mislil posloviti od Silvija, prijel me jo Oči so se mu zabliskale, ko ga je površno pre- za roko iu me zadržal. gledal. Častniki bili so preveč zavzeti v svoja pisma „Jaz moram z vami govoriti nekaj besed," in druge pošiljatve, da bi bili to zapazili. rekel mi je tiho. „Gospoda moja!" rekel je Silvijo. »Opravki! Ostal sem. silijo me brž odpotovati. Še nocoj grem od tod, j Dragi gosti so odšli. Ko sva bila sama, sedla upam, da mi ne boste odbili moje prošnje, priti i sva si nasproti in molče si zanetila svoje pipe. O danes zvečer poslednjikrat k meni v goste. Nadejam'. njegovem prejšnjem veselji ni bilo več sledu. Nje-se, da tudi vi ne izostauete," rekel je, obruivši se1 gov obraz bil je bled, oči bo se mu bliskale in iz k meni. j ust puhal je gost dim. Strašen bil je videti. Vsi smo mu obljubili, da pridemo iu razšlij Tako sedela sva molče nekaj minut, potem je smo se. pa [spregovoril: Ob določenej uri zvečer prišel sem k Silviju. ] „Morda se ne bova videla nikdar več. Preden Skoro vsi častniki bili so prišli. Silvijeve stvari bile se ločiva, moram se z vami nekaj pogovoriti. Vem so 16 povezane ostalo ni bilo druzega, kakor raz- da ste zapazili, da se jaz malo menim za to, kako' streljene stene. Usedli smo se za mizo. Naš gospo- o meni sodi svet, vi ste mi pa jako ušeč zato mi dar bil je vesel iu tudi mi bili smo zidane volje. Polnili smo kozarce z vinom in napivali drug druži '11111 in iz srca voščili smo odhajujočemu srečno pot in božji blagoslov. Bilo je uže pozno, ko smo ustali izza mize. ni ljubo, da bi imeli krivične misli o meni." Umolknil je in začel trkati pepel iz svoje pipe. „Vam se je gotovo čudno zdelo," nadaljeval je, „da jaz od It., tega pijanega bedaka, nisem zahteval zadostonju. Vi sami veste, ker sem jaz smel leta cital uvodni članek (sic!!) „Das Schulwesen am Karsttt v tetki; — kdo se je tam tako učenjaški razkoračaval, naj ostane za sedaj za kulisami, — a pride počasnim korakom i to na dan. Omenjeni čUnek čudno slika šolstvo na Krasu, in čudim se, da se ni nihče oglasil zoper tako podlo dopisovanje. — Preidimo danes na kaj novejšega. Učitelji in nčiteljice s Krasa imeli so v 20. dan t. m. v Sežani uradno okrajno učiteljsko konferenco. Dnevni red, ki se ni v nobenem časopisu razglasil kakor v »Edinosti", sem videl pri nekem narodnem učitelji popolnoma z nemškimi pismeni pisanega, kakor je že običajno pri c. kr. okr. Šolskem svetu v Sežani. Ta se ne zmeni za stranke, katere zahtevajo direktno ali indirektno slovensko uradovanje, — pa kaj, vsaj v sejah govore in pišo nemški, čeprav tudi narodnjaki (sic!) pri okr. šolskega sveta sejah sede. Ne samo pri šolskih zade-vih, ampak tudi pri političnih se za časa sedanjega clavarja prav pridno nemški dopisuje. Od aprila meseca dela se na šolskem polji na vse kriplje v ponemčevanje, posebno si pa prizadeva „zelo kolegijalen, odkritosrčen in nepristransk" koro-Ski Slovenec g. Toma Quanschn!gg (če se ga sme Slovencem zvati, — pokazal je le v Dolinskej Čitalnici, kako bi se moral pisati: Klančnik), da bi se pri učiteljih še ista malena narodnost zatrla, ka tero imajo; pri nekojih veternjakih posrečilo se mu je. Videvši pa, da moral je le pri neznatnem številu ostati, da ne more sivega Krasa v dveh letih po-nemčiti, d-A je ostavko. Boljega ni mogel učiniti, ker tak nadzornik, ki se porogljivo in zaničljivo iz- vitez Bleiweis-Trsteniški. Konečno vzprijeli so se naslednji predlogi policijskega odseka z jed-najstimi nerodnimi glasovi proti sedmim glasom nemških odbornikov: 1. KrČmarjem se dovoljuje izjemno in začasno do konca 1. 1883, da smejo klati p resice doma. 2. Magistratu se naroča, naj jim v to svrho predpiše take naredbe, da ne bode škode tr pela niti mestna blagajnica, niti zdravstvena varnost meščanov. 3. Magistrat se pozivlje, naj preskrbi v teku prihodnjega leta vse potrebno, da se vse neprilike v mestnej klavnici odpravijo, in da bode tedaj do konca leta 1883. zopet mogoče nastaviti krčnaarje v klavnico. — O proračunu loterijskega posojila bilo je tudi mnogo razgovora. Obširneje poročamo. — (Kranjska hranilnica) razpisuje mesto tajnika z letno plačo 2000 gld. itd. Kavcije ima položiti tajnik 2000 gld. Prosilci morajo dokazati ju-ridične študije, teoretični državni izpit, ali pa dostojanstvo doktorja juris in da so slovenskega jezika v govoru in pisavi zmožni. Sicer je pa že javna tajnost, da je razr>is te službe le formuliteta, kajti tajnikom hranilnice bode imenovan ali gosp. dr. Petrič ali pa gosp. Eckel, zet gospoda Biirgerja. — (Vojaška godba) našega domačega 17. pešpolka je sicer izgubila par članov, a na novega leta dan svirala je pod vodstvom svojega kapelnika g. Nemrave tako izvrstno, da se sme še vedno pri stevati najboljšim godbam naše armade. Glasovi, ki so se raznesli po mestu v tej zadevi, so tedaj ne istiniti in neopravičeni. — (Vabilo) k občnemu zboru telovadnega raža v javnih prostorih o slovenskoj in hrvatskej j društva „Sokola" v soboto dne 6. januvarija 1883.1. pedagogičnej literaturi, kateri hoče zatreti ves mo- j (v praznik sv. treh kraljev) dopoludne ob Vali- uri ralični nagon pri učiteljih itd., tak ni sposoben pri | v društveni telovadnici. Spored razpravam: 1. Na- vsej svojej učenosti, — kaj Bposoben, še vreden ni, da se pokaže pred nedolžno slovensko deiio v šoli. ne pa, da jo nadzoruje! Bog nas varuj ! — Ta c. kr. nadzornik otvori sejo s primernim slovenskim (!!) nagovorom; prav tako nadaljuje svoje poročilo o šolah na Krasu. Prav temeljito slovenski sestavljen sps o „ tednikih" podaje g. B., nadučitelj Tomajski, — jako umestno kritikuje vse izišle „slovenske abecednike" ' g. H., nadučitelj Sežanski. IJri praktičnoj obravnavi berilnega sestavka „Bog je pravičen" je pa g. Ant. L. nadučitelj Ko-menski tako lepo pokazal, kako pride človek do pravičnosti in spoznavanja ljudij, do prave narodnosti in tudi veternjnštva, potem pa do zdravega razsodka, temeljite razprave in istinite ocene kaj važnega nemškega pregovora: „Der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht." — • G. Ant. L. nadučitelj Komenski in g. H. nadučitelj Sežanski podala sta nam pregled okrajne knjižnice. Videlo se je, da se je v zadnjem letu dosta potrosilo za nepotrebne nemške knjige, a letos ti je vendar tudi „Učiteljski Tovariš" zadobil mal kotiček, se ve po hudem boji. — Volitve vršile so se brzim korakom po predlaganji, V stalni odbor so voljeni: Ant. Leban, Jos. Trampm, J. Tomšič, Kante in gospodič. Cazafura; v biblijottčno komisijo pa Hrovatin, Kante, Benigar, Leban in Tomšič. _ »Edinost" hvalisa v zadnjem dopisu g. nadzornika, da je govoril „v lepej, gladkej slovenščini" (ma za taka ušes*, kakor jih ima oni poroče-Sklenila 8e jt seja s trikratnim „živiou-na Nj. Veličanstvo, in zaorila je carska valeč), klicem himna. Domače stvari. — (Iz mestnega zbora ljubljanskega.) V včerajšnjej seji mestnega zbora bila je jako živahna in dolga razprava o prošnji 45 ljubljanskih krčmarjev, naj so jim proti temu, da plačajo takso kakor v klavnici, razen tega pa še posebej živino-zdravnika, ki mora ogledati živino, dovoli klati prašiče doma. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški poročal je o tej zadevi v imenu finančnega odseka. Proti dovoljenju govorili so gg. dr. SchafTer, dr. Suppan, Doberlet in Dežmaun. Za dovođenje pa je govoril dr. Zamik in poročevalec policijskega odseka dr. govor staroste. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev treh pregledovalcev letnega računa. 5. Volitev odbora: a) staroste, b) podstnro-ste, c) 7 odbornikov. 6. Razgovor in nasveti o Sokolovi maskaradi. 7. Nasveti posameznih društve-nikov. Čestiti člani društva „Sokola" proSeni ho naj-uljudneje. naj se blagovole v mnogobrojnem številu udeležiti omenjenega zborovanja. V Ljubljani, 31. decembra 1882. 1. Odbor „Sokola". — (Božični ca katoliških rokodelskih pomočnikov) bila je na novega leta zvečer ob 5. uri v društvenih prostorih v knežjem dvoru Vsi prostori bili so natlačeno polni. Neumorni predstojnik g. Gnezda spominal se je v lepem slovenskem govoru zgodeb preteklega leta in omenil jako veselega dogodka, ko prihodnje leto pride pre-svitli cesar v Ljubljano, o priliki GOOietnice. Sledile so potem razne pesni in deklamacije, ki so se vršile povsem prav dobro. — Naposled predstavljala se je šaloigra: „Dva prijatelja in jedna suknja11, o katerej moramo reči, da se je res izvrstno izvršila. Posebno pa nas je veselilo slišati igralce govori*: tako lepo in pravilno slovenski, tako da jim gre res zaslužena hvala, gosp. predstojniku Gnezdi pa vse priznanje, da se |e trudil spraviti tako dovršeno igro na oder. Sploh pa se mora priznati, da vlada mej rokodelskimi pomočniki jako lepo obnašanje. Tombola je bila prav živahna in bilo je mnogo lepih in praktičnih dob tkov. — (Iz ljubljanskih učiteljskih krogov) se nam piše: Živahnejše gibanje mej ljubljanskimi slovenskimi učitelji se prikazuje. V četrtek, 28. pr. m. so se pričela pedagogijska predavanja „Slovenskega učiteljskega društva" ; govoril j« vad-niški učitelj, dobro znani „ Vrtce v" urednik, gosp. Tomšič o nalogi slovenskega učitelja. Jako obširni in temeljiti govor je bil za vestnega učitelja zelo poučljiv in vreden, da se natisne v glasilu učiteljskega društva, v nUčiteljskem Tovarišu". Prihodnje predavanje bode 8. februvurja pr. 1. in govoril bode društveni tajnik, g. nadučitelj I > o« vek ar. — Ker se odborniki »slovenskega učiteljskega društva" za trdno nadejajo, da bode sedanji c. kr. deželni šolski svet ustregel prošnji ljubljan skega mestnega zbora, po kateri se bode nemški učni jezik na mestnih šolah skrčil in slovenskemu učnemu jeziku dala prednost, zato se posvetujejo, kako so bodo treba potem slovenske učne knjige prirediti, zlasti za viftJH r.i/rede 5 —8. razred). Treba bode potrebnih čitank za ih tišje r«*rede; p« elja se je izrazila, da bi se takova nuu berila v sistematično zvezo spravila z obstoječimi čitankami. Dokler se pa tega ne doseže, bilo bi koristno, da visoka vlada odobri nekatere učne kjige, spisane in poslovenjene po šolskem ravnatelji Lapajne tu, in da se n. pr. potem njegov: zemljepis, prirodopis, njegova zgodovina in rizika upeljejo v 5. (oziroma 4.) razred 8-razredne ljudske šole. —V— — (V kranjsko hranilnico) bilo je uloženih meseca decembra od 1652 strank 201.119 gl., izplačanih pa 1177 strankam 228.0o2 gl.. tedaj se je 26.933 gld. več izplačalo nego uložilo. — (Domoljubnega deželnega p orno č-nega društva rudečega križa za Kranjsko p od d ružni ca v V i p a v i ) napravi veselico na korist društva rudečega križa dne 7. januvarja 1883 v Vipavi v gosp. Josip-a Žvokelj-na prostorih, katere je on v dobrodelni namen radovoljno brezplačno prepustil. — Program: godba, petje, bazar in ples. — Godbeni del izveršuje vojaška godba ces. kr. pešpolka nadvojvode Leopolda št. 53 iz Gorice pod osobnim vodstvom svojega kapelnika. — Udeležitev je omejena in imajo samo vabljeni proti izkazilu vabila vstop. — Bazar obeta biti v resnici lin, m pričakovati je najboljšega vspeha, vzlasti ako se pomisli, kako tukajšnja in bližnje okolice elita tekmuje; in temu tekmovanju je pripisovati, da bode bazar obsegal visoko število podarjenih krasnih in dragocenih dobitkov. — — (Gornjeg rad s ka „Narodna Čitalnica), napravi dne 7. t. m. veselico s sledečim sporedom: 1. Govor. — 2. Pregled letnega računa in volitev novega odbora. — 3. Tombola in 5. Ples. —'K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. — (Razpisano) je mesto deželne c. kr. sodnije svetovalca v Celovci, eventuelno c. kr. okrajnega sodnika. Prošnje do 14. t. in. na predsedstvo deželne sodnije v Celovci. — ( R a z p i s a n a je služba) druzega učitelja na dvorazrednici v Kranjski (»ori, začasno ali pa za stalno. P'ača 400 gld. Prošnje do 25. t. m. Najnovejše v«fcMi. Ker pritoki Donave naraščajo, preti Dunaju povoden j. Pri Waidhnienu izstopila je reka Ybbs. Zeleznični promet za \Vaidhofonom mej Ebensee in Traunkirchcii je preprečen. Pri Menusheiniu na gorenjem Avstrijskem odplavila je povodenj most z vsemi ljudmi, ki so bili na njem. V Pragi so nižje ulice pod vodo. V Muriški dolini in v Kolzthal-u na Štajerskem povodenj. Parižki časopis „Journal" pravi: Izgnba Gambette ne bode prouzročila nikake nevarnosti za francoski narod. „Golos" pa trdi, da je po Gambetti vedno poskušaim približevanje k Rusiji z njegovo smrtjo postalo ne-možno. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 22. decembra. Dne 22. decembra bil je zatožen 20 letni Jakob Narobe hudodelstva tatvine. Zutoženec, jako čedne postave in po njegovem izpovedanji sodeč bistrega uma, služil je v škofovem gradu na Gori-čanah za „majerja". Sicer prav priden m rabljiv za delo, prišel je v slabe družbe in navadil se igrati. Metali so krajcarje v zrak, ali po ljubljansko rečeno „fuculi" so, in „cifra" ali ,,mož" odločevala sta dobiček, prav redkokrat na korist obtoženca. Isto tako mu tudi pri igri z „\rtavko" sreča ni bila mila, ko se je stavilo, kakor se po ljubljansko pravi, na ,. Azijo, Ameriko, Alriko, Evropo in Avstralijo", kar se je igralo svoje čase pri božjem grobu v postu, tako da je zatoženi uigral skoro redoma vsaki mesec prve dni svoj zaslužek peterih goldinarjev. Ko je bil pojiolncm stili, ukradel je dekli Luciji Sušnik v škofovem gradu na Goričanah 17. septembra iz nezaprte škrinje 43 gld. in iste kmalu pri ,,fucanji" in z „vrtavkou zaigral. Dne 7. decembra pa je ukra- del konjskemu hlapcu Janezu Zoru iz zaprte škrinje in zaprte kamre bukvice kranjske hranilnice, na katerih je bilo uloženih 290 gld. in katerih obresti so iznašali 20 gld., in gotovega denarja shranjenega v bukvicah 150 gld. Ko je zatoženi ukradel hlapcu Zoru denar, je hranilnicne bukvice in ključ od škrinje na travniku proč vrgel; 10 gold. spravil je v svojej škrinji, 140 gld. je padlo, pa kakor je v preiskavi rekel, ko jih je hotel skriti na mostu blizu Goričan, v vodo. A danes preklicuje prvo izpoved, da je teh 140 gl. skril, na kar mu prvosednik naroči, da pove po končanej obravnavi Zoru, kam je skril denar. Vprašan, kaj bi bil storil s hranilnic-nimi bukvicami, pravi, da bi bJl z bukvicami šel po denar, ako bi ne bil našel gotovega denarja pri Zoru. — Ker ima zatoženec 800 gld. dedščine v hra- nilnici naložene, se vsa škoda lahko poravna, tudi ako bi se ne našlo skritih 140 gld. in je zatoženec popolnoma voljen vse povrniti. Porotniki potrde njim stavljeno vprašanje in sodišče obsodi Jakoba Naro-beja na 15 mesecev teške ječe s postom vsaki mesec. _ 23. decembra popoludue bil je zatožen Jurij Rebec zaradi spolskega posilstva. Obravnava bila je tajna, a porotniki so njim stavljeno vprašanje jednoglasno zanikali in Jurij Rebec bil je tožbe oproščen. Dne 23. decembra bil je zatožen 251etoi kmetski fant Andrej Pangeršič zaradi hudodelstva uboja. V gosMlnici pri Stupici na Viru so se fantje iz Vira in Gončice nekoliko sporekli, kdo je močnejSi Ko pridejo iz krčme, udari zatoženec Franca Hribarja s kolom po glavi, tako da je le-ta fcsled prizadete rane kmalu umrl. Porotniki so vprašaiaje, je li Pangeršič kriv, jednoglasno potrdili in Pažgeršič bil je od sodišča obsojen na pet let teške ječe, poostreno vsaki mesec s postom, tamnim in trdim ležiščem. Umrli so v l,jul»IJ•/,. . . 100 gld. Zeudj. ob& avstr. 4*/,°/, zlati zast. listi . Pnor. oblig Rlizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srećke.....100 gld. Kudolfove srećke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 . Traiuuiway društ. velj. 170 jfld. a. v. . . 214 76 gld. 65 77 „ 25 95 , 60 91 i 55 833 „ — 281 , 90 1 19 , 40 8 ! 48 5 , 65 58 , 65 167 " 25 95 „ 15 118 . 85 85 , 15 8* . 85 103 , — 118 . 75 98 . _ 105 , 40 19 | 116 „ _ 214 . 25 ki Vabilo na naročbo. Preverjeni, da nam je ilustrovan fialjiv list živa potreba in uvažujč razne, po odličnih rodoljubih ponavljane želje, začeli bodemo počcn&i od novega leta 1883 izdajati EitbuYiio-r.l>it«lljiv in Nttljiv list 77«ana«PMs « p ki bode izhajal za sedaj dvakrat na mesec in prinašal razen Uspih, v Pragi izdelanih slik in kratkih šaljivih povestij raznovrstno zabavno gradivo, razpravljajoč vsakdanja politična in socijalna vprašanja v kolikor možno mikavnej obliki, ozirajoč se pri tem ne samo na Ljubljano, ampak na vse slovenske pokrajine. Za to podjetje zagotovilo nam je sicer uže nekaj v Ljubljani bivaiočih rodoljubov svojo duševno pripomoć, a da bedo list dovolj mnogovrsten, obračamo se zaupno do vseh rodoljubov, katerim je pri naših sedanjih razmerah ostalo še kaj humora in dovtipa, da blagovoljno pomnože kolo naših sodelavcev. Ker ima pa vsako podjetje tudi svojo gmotno stran, prosimo rodoljube, da nas z obilno naročbo podpirajo v uašem, zlasti v začetku težavnem početji. (769—6) Cena listu bode: Za vso leto .... a gld. — kr. „ pol leta .... 1 50 „ „ četrt leta .... — „ HO ., IiiHcruti vzprijemajo se za primerno ceno in naj bp, kakor novci, pošiljajo upravništvu. Uredništvo in upravništvo šaljivega lista v Ljubljani, v „Narodnoj Tiskarni". Pojasnilo. V pojasnenje izjavlja podpisani, da ni bil kot prifa pri Badnji porotni obravnavi proti morilcem žandar ja Lengfrja, torej nikakor ni mogel u plivati s svojo ispovedbo na obsodbo zatožencev, kakor se to govori o nekej priči, ki se slučajno tudi piše z jednakim imenom. Luka Strah iz Spodnje Zadobrove št. 3. (6) župan. Magacin pri ( .ii/ip v dii bc takoj V iitijom in cLva vosa h širokimi kolesi Hta ikti pi*o